NO. 212
Ameriška
/1- /IM E it ■ ^/IvUI— MO /W F
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, OCTOBER 27, 1953
LETO LED — VOL. mi
Burke pravi, da bi bil governer Lausche prav fako dober preds. kandidat kakor Stevenson
časnikarjem je dal razumeti, da bo kot senator večinoma sedel “na plotu” in se ne bo preveč jiioganjal ne za to ne za ono stran. — Je in ni za Taft-Hartleyjev zakon. Governerja Lauscheta bi podpiral, pa naj kandidira v kateri koli urad.
WASHINGTON. — Thomas red.”
PAVLIHE NA MEJI PRI GORICI
A. Burke, ki ga je guverner F. J. Lausche imenoval za senatorja na mesto umrlega Roberta A. Tafta, je prispodobil governerja Lauscheta Adlaiju Stevensonu kot “dobrega” demokratskega predsedniškega kandidata. Clevelandski župan je nato naglasil, da je ob zadnjih volitvah na celi črti deloval za Stevensona, toda je dostavil, da bi podpiral tudi Lauscheta, pa naj kandidira v kateri koli urad.
Dalje je Burke izjavil, da se še ni odločil, če bo prihodnje leto kandidiral za mesto senatorja, na katero mesto je bil zdaj imenovan. Toda dal je točno razumeti, kakšno smernico bo zavzel v slučaju, če bi se Lausche odlo^-čil kandidirati za predsednika. “Sicer pa nisem o tem razpravljal z governerjem, zato ne morem navesti nobenega odloka, dokler ne govorim ž njim”, je dejal Burke.
Nato se je postavil “na plot” ter dejal, da bi bil za “federal employment practices act”, to je za zakonski predlog, ki ga podpirajo tabo imenovani liberalci v njegovi stranki.
Toda še preden so mu mogli Staviti časnikarji nadalnje vprašanje, je dejal, da ni važno, če je Taft - Hartleyjev zakon preklican ali ne. Rekel je, da se “zelo strinja” z mnogimi sekcijami tega zakona, dočim drugim nasprotuje. Dalje je rekel, da Taft - Hartleyjev zakon ni suženjski zakon ali zakon za suženjstvo, kakor ga včasih ozna-čujejOi, in da bi ne bilo nobene razlike, če bi bil spremenjen z amendme;ndi ali pa prepisan in bi mu bilo dano novo ime.
Nato je povedal, da je bil ob Zadnjh volitvah vseskozi za Ste-bensona. Na vprašanje:	“Ali
mislite, da bi bil Stevenson najboljši kandidat vaše- stranke ob Prihodnjih predsedniških volitvah?” je Burke odgovoril:
“Po mojih mislih, bi bila oba, Stevenson ali Lausche, dobra kandidata,” je odgovoril Burke.
“Kaj pa pravite k temu, če bi bil Lausche kandidat za podpredsednika?”
“Jaz še nisem delegat za kon-
Deklica, ki je varovala otroke, ugrabljena in morda umorjena
LA CROSSE, Wis. — Policija Ije mnenja, da je bila ugrabljena neka petnajstletna deklica, ki je v nekem domu zvečer varo-T ,	.	, vala otroke,' ter po silni borbi
Italijani in Jugoslovani se do- odvedena neznano kam.
brovoljno in skoraj veselo Deklica je Evelyn Hartley, -zmerjajo z bat bari ^ hčerka ondotnega profesorja na makaronarji prck^)	kolegiju, ki jo pogrešajo že od
GORICA, 25. oktobra. — Ju- sobote ponoči.
Voril: “Ne. Zavedam se, da sto-1goslovani in Italijani so se da- Beset čevljev od doma Diggo pam po stopinjah velikega Ame- nes nekam dobrovoljno “dajali” p^asmusena’ kjer ja varovala rikanca, toda glasoval bom po preko žične ograje, ki deli to ob- r1!6®0^0 20 mesecev staro dete, svojem lastnem prepričanju”. mejno mesto. Ton, s katerim j k® sk bdo starša zdoma, so našli
—-—o------—	<	,so se zmerjali, je bil skoraj ve-
Psovi grobovi	sel. “Barbari!” so kričali Itali-
John Urbančič	|iani v nedeljo, ko so se na svo-
Na vprašanje, če bo sledil glasovalnemu rekordu pokojnega I senatorja Tafta, je Burke odgo-
V	SOVJETU! BO POSLEJ RES PRAVI PRAVCATI RAJ!
V	Sovjetski zvezi bo poslej vsega dovolj. — Delavcem je že zdaj na razpolago šampanjec, njihovim ženam pa bodo na razpolago električni hladilniki, stroji za pranje in drugi moderni pripomočki v gospodinjstvu. - Tudi avtomobilov in televizij bo dovolj, je rekel minister za trgovino.
V ponedeljek je umrl na svo- jem sprehodu ustavljali ob me-jem domu na 3192 Richmond Rd. ji-
John Urbančič, star 62 let. Tu- “Makaronarji!” so jim vračali kaj zapušča žalujočo soprogo I nazaj Jugoslovani.
Anno, rojeno Rejc, doma na N«:- j Na obeh straneh so se gromo-tranjskem; 6 otrok: Elizabeth vitio krohotali, ko jo je nek Ju-Yanchar, Anna Malnar, Bertha goslovan, ki se je očividno na-Jochum, Ralph, Louise Brezac in Mezel močnega kraškega terana,
Kenneth, 13 vnukov, sestro Ma- mahnil na trideset metrov širo-ry Kuhel v Rockdale, Illinois, in ki obmejni pas, ki so ga stražili več sorodnikov. Rojen je bil v štirje jugoslovanski vojaki. Ma-| Velični vasi, fara Žužemberk, bajoč z rokami se je prizibal do
mlako krvi. Policija je mnenja, da so ugrabljevalci odvlekli deklico v svoj avtomobil ter jo odpeljali. Lopove iščejo s krvnimi psi.
kjer zapušča brata Josepha in več sorodnikov. V Ameriki je bil 45 let. Bil je član dr. Sv. Jožefa št. 169 KS-KJ. Zaposlen jej bil v Fisher Body Co. 24. let. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. žele in
enega teh v/jakov ter ga polju- Dvanajstim milijonom prebi-
STAVKA MLEKARJEV V NEW Y0RKU
liionom prel
bil na lice.
Jugoslovanski šolarji, k so sel zbrali ob železniški postaji z zastavo z rdečo zvezdo, so veselo | vzklikali in mahali z rokami. Italijani s svojimi ženami
valcem mesta New Yorka in okolice so bile zaradi stavke ukinjene dobave mleka.
NEW YORK. — S stavko raz-in Ivažalcev mleka in delavcev po Sinovi pogrebnega zavoda naI otroci pa so renčali nazaj.	mlekarnah je bila v nedeljo po-
458 E. 152. St. v cerkev sv. Feli- Med -obema skupinama pa so I poldne ob štirih ukinjena doba-cities ob 9:30 uri in nato na Cal- stali jugoslovanski in italijanski va mleka kakim dvanajstim mi-varija pokopališče.	vojaki, -oddaljeni komaj nekaj llijonom stanovalcem v New
Nick Magavach	metrov drug od drugega ter se j Torku in okolici.
NagJoima je preminul v pone- modro držali, kakor pač “gepira Zastavkalo je kakih 13,000 de-deljek zjutraj na svojem domu Soldatom”	lavcev pri 200 družbah, ker ni-
Nick Magavach, stanujoč na BEOGRAD. — Jugoslovani so s° mogli doseči sporazuma gle 10101 Prince Ave., v starosti 53 označili italijanski predlog, da de mezd in plač. let, rodom Hrvat. Ranjki je bil bi obe državi umaknili svoje če- Prizadeti okraji so sledeči: — doma iz žumberaka, selo Maga- te od meje, kot “hipokritičen” New York City, Long Island, vac, odkoder je prišel sem pred Ub hinavski ter dali razumeti, Westchester in Ročkia-nd okraja 35 leti. Spadal je k društvu Žum- da ga bo piredsednk Tito -odklo- v državi New York, New Jersey beraški Vitezi štev. 225 H. B. Z. ml. (Kakor naznanjajo poznejša zapadno od Trentona in del o-Po-leg žalujoče soproge Angele, Poročila, ga je odklonil. Ur-ed.). kraja Fairfield v Connecticutu, rojene Znebel, zapušča dve hče- Beograjski radio je v nedeljo Dalje je prizadetih, čeprav ne ri, Mary Malec in Albino Godec izjavil da je Italija tista, ki je neposredno, kakih 50,000 farter sina Slavi Rusin in vnuke, že v avgustu in brez vsakega ju- marjev, ki zalagajo z mlekom sestro Martho Danculovich vIgoslovanskega izzivanja poslala družbe, katere oskrbujejo z Canadi, dve sestri, Danico in An-1svoje čete na mejo. Jugoslavijalnjim odjemalce. Tozadevno so
MOSKVA. — Anastasas Mi-kojan, sovj. minister za trgovino:, je obljubil sovjetskim gospodinjam svetlo bodočnost, ko bodo imele vsega na pretek — vse od klobas do strojev za pranje. Vse to je obljubil v govoru, ki je bil objavljen v Moskvi dne 25. oktobra.
V svojem govoru, ki je bil natisnjen na treh straneh “Pravde”, oficielnega komun, glasila, je obljubil prebivalcem Sovje tije več mesa in surovega masla, zračne sesalce prahu (vacuum cleaners) in električne hladilnike, vsakovrstne kuhinjske električne pripomočke, radio-apara-ite in televizije, biciklje in avtomobile.
Šampanjec za delavce
Zdaj je za delavce na razpo-.ačo tudi že šampanjec, je de-
stvo in obrambo.
V letu 1955 bo industrija za obrambo izdelala približno 13%
Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice
Seja—
Klub Ljubljana ima nocoj ob 7:30 v AJC svojo redno sejo.
Molitev-—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ vabi nocoj ob osmih v Ze-letiov pogrebni zavod na 458 E. 152. St. k molitvi za umrlega Josepha Zupančič.
‘Baragova pratika”—
Za leto 1954 se dobi v okolici
vseh bicikljev in več kot 60 od- sv. Vida v Slov. pisarni na Glass stotkov hladilnikov. Industrija Ave., pri Jožetu Grdini na 6113
za letalstvo bo izdelala nad polovico potrebščin za kuhinjo in gospodinjstvo, in 25 odstotkov vseh postelj (kovinskih).
Pohvala kapitalistične trgovine
“Priznati se mora, da ima kapitalistična trgovina gotove kva- n^e^ovevSmr^-litete, ki jih moramo proučeva-1 ^ bolnišnico— ti”, je rekel minister Mikojan.
St. Clair Ave., in pri Mary Tekavčič, 1360 E. 65 St. Petintrideseta obletnica—
V sredo ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mihaela Lavrič v spomin 35. obletnice
Nenadoma je zbolela Mrs.
“S kompeticiijo in težkočami, da I Margaret Hočevar, soproga Jo-si pridobe odjemalce, so (kapi- seph H°čevarja, 14805 Darwin
Ave.
Huron
so (kapi-
talisti) razvili in izpopolnili ze-1Ave' Prepeljali so jo v lo dobre metode organizirane bolnišnico kjer lezi v sobi trgovine.”
Nato je pozval industrijo, naj v sredo ob 7.15 bo razvije sistem oglaševanja na
jal, konsumacija ali uporaba vi-**n biformira”.
v cerkvi
...	,	,	v. ,sv. Vida sv. maša za pok. Fran-
vebko, da se odjemalce pouči ka gkerl St
v spomin 4. obletni-
na pa se je izza leta 1940 skoraj podvojila.
Dalje je razodel, da je sovjetska industrija za oboroževanje pričela zdaj izdelovati kotle in ponve postelje, biciklje in druge potrebščine.
V tej' novi producijski kampanji za izdelavo blaga za odjemalce, so vključena vsa ministrstva, tudi ministrstvo za letal-
ce njegove smrti.
Dalje je minister Mikojan po- [Rojenice— zval na lepša izložbena okna, Včeraj se je v Polyclinic bol-bolj pestro izbiro oblek, večjo nišnici rodil Mr_ in Mrs_ Donald
raznoličnost jedil v restavraci- Slapnik, 6102 St. Clair Ave sin-jah m večjo higijeno v prevaža- ko prvorojenec. Tehtal je se-nju kruha.	dem funtov in pol. S tem sta
Zatem si je privoščil peke, re- postala stari oče in stara mati koč, da je kruh “vlažen, kisel, v Mr. in Mrs. Louis Slapnik, na sredi ni dovolj pečen, skorja pa istem naslovu in Mr. in Mrs. je sežgana”. Zgrajenih bo- na- John Gerbec na 983 Addison Rd. daljnih 372 pekarij, je rekel. Čestitamo!
TOLE Ml NE GRE V GLAVO’
Renčijo leta 1956”, je odvrnil clevelandski župan. “Toda moje !°bčutje glede Lauscheta vam je 2nano. Jaz bi ga podpiral, pa baj kandidira v kateri koli u-
Truman imenovan za Nobelovo nagrado
STOCKHOLM. — Bivši pred-Sednik Truman je postal kandidat za Nobelovo nagrado. Na listo kandidatov sta ga imenovala Predsednik Turčije Celal Bayar in Aleksander Papagios, premier grške vlade. V svojih priporočilih pravita, da si je on stekel Velike zasluge za ohranitev miru.
na v starem kraju in več drugih ni še poldrugi mesec po tem na-sorodnikov. Pogreb se bo vršil |re(tba nobene slične poteze, iz Louis Ferfolig zavoda v četrtek zjutraj ob 8:30 v cerkev sv.
Nikola na E. 36. St. in Superior Ave. ob 9. uri in potom na Kal-| varija pokopališče.
John Lach
Snoči je umrl na svojem domul na 1255 E. 61. St. po dolgi bolezni John Lach. star je bil 70 let. Prišli so prosit za vladno po-
Delegacija živinorejcev ki šteje 350 ljudi, v Washingfonu
Pogreb bo v petek zjutraj iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda. Podrobnosti jutri.
moč ob stalnem padanju cen goveji živini.
WASHINGTON. — V nedeljo je prispelo v Washington stotine, živinorejcev iz zapadnih držav in iz centralne Floride, ki bodo prosili za vladno pomoč pri | stalnem nižanju cen govedu.
V ponedeljek so predložili svo-|je križe in težave poljedelske-Ravnatelj civilne obrambe je mu tajniku Ezri T. Bensomu, ki izjavil, da je za to dvoje ze- je privolil, da sprejme delegaci-
Zakaj Sovjeti še niso bombardirali Zdr. držav
Vremenski
prerok
pravi:
Banes deževno in hladno, boči oblačno in hladno.
lo tehtnih razlogov.
COLUMBUS, O. — Val Petersen, federalni ravnatelj za civilno obrambo, je izjavil, da sta dva vzroka, katerima se je zahvaliti, da Sovjeti še niso z a-tomskimi bombami bombardira-li Združenih držav.
Dejal je: “Sovjetija je dobila vse, kar je hotela, ne da bi miOL rala koga dejansko napasti, in, drugič, ona dobro ve, da ima naše strateššo letalsko poveljstvo sposobnost in moč, da lahko- povzroči deževanje atomskih bomb na Sovjetijo, kadar koli bi bilo to potrebno.
Petersen je bil glavni govornik na seji Ohio Civil Defense komiteja, kateri je prisostvovalo okoli 500 članov.
jo 350 živinorejcev, kateri zastopajo ostale živinorejce po deželi.
Gus F. Geissler, uradnik organizacije National Farmers Union, je dejal, da so uradniki Bele hiše zaprli delegaciji vrata do predsednika Eisenhower j a. Karavana živinorejcev pa še vedno upa, da bo sprejeta tudi pri predsedniku Eisenhower ju.
Svetovalci predsednika oziroma komisija, ki dela zdaj osnutek za nov farmski program, je v soboto odklonila podporo cenam živi živini. Poljedelski department ima zdaj bamen kupiti 750,000 glav živine za izvajanje programa šolskih obedov in za znižanje cene klaji v okrajih, ki so prizadeti po suši.
prizadeati farmarji v državah New York, New Jersey, Connecticut, Pennsylvania, Massachusetts in Vermont. Farmarji v teh državah bodo imeli zaradi te stavke najmanj $250,000 škode na dan.
Stavkujoči delavci so člani AFL organizacije. Med drugimi stvarmi zahteva unija skrajšanje sedanjega tedenskega delavnika od 40 na 35 ur in 15 dolarjev zvišanja plače na teden.
Družbe pravijo, da sedanje plače v mlekarnah znašajo od $82 na teden za delavce v mlekarnah do $125 tedensko in še posebno provizijo za tako imenovane “wholesale route” prodajalce.
Spet obžalovanja vredna smrt otroka v ledenici
HIGHLAND FALLS, N. Y.
Pod gornjim naslovom je Fr. Zaitz, sposoben časnikar in u-rednik bivšega “Proletarca”, objavljal stvari, ki jih ni mogel zapopasti in doumeti in za katere si ni vedel dati odgovora.
Prav tako vprašanje — “Tole nam ne gre v glavo,” se nam vsiljuje ob gonji proti senatorju McCarthyju in njegovemu “mc-carthyzmu”. — Ob dokazih, ki so na dlani in jasni ko: beli dan, kaj vse so počenjali Alger Hiss in nešteti drugi, ki so zavzemali visoke in odgovorne položaje v ameriški vladi, — ob veleizdaj-niški aferi Rosenbergov, Green-glassov, Sobellov in drugih, — ob izdajalskem delovanju atomskih znanstvenkov (Fuchs, Gold et Co.), — ob zadnjem odkritju veleizdajniške vohunske mreže v radarskih laboratorijih v Fort Monmouthu, ki je bila odkrita edino po zaslugi in brigi senatorja McCarthyja, glede katere je sam armadni tajnik po njeni preiskavi izjavil, da je nevarna in obžalovanja vredna, — in ob hujskanju neštetih komunistič-
Komunisti v Vzhodni Nemčiji, gotovo niso zavidanja vredni
V bojih med komunisti in protikomun. podzemljem je bilo ubitih 28 rdečih policistov.
BERLIN. — Zapadnoberlm-sko časopisje poroča, da je bilo v dveh tednih ubitih v Vzhodni Nemčiji 28 komun, policistov, aretiranih pa je bilo 16 partizanov.
Novi spopadi so se izvršili v okraju Cottbus, v bližini poljske meje, kjer so malo pred tem komunisti uradno priznali, da so “fašistični teroristi” ubili 4 nji-hiove policiste. Dalje je komunistična vzhodnonemška vlada priznala, da so “fašistične tolpe” v Torgauu ob Elbi ubile nekega partijskega uradnika.
V okraju Cottbus je bilo pre-nih agentov, ki so se prihuljili v .tekli teden poslanih na lov za .	skoraj vse ameriške ustanove in! protikomunisti 2,500 policistov,
...-Ui.Se;_.e ilS1	-n-3, organizacije, tudi nam ne gre v 8,000 sovjetskih vojakov in poli-
glavo, zakaj taka gonja proti se-jcistov pa je potegnilo kordon o-netorju iz Wisconsina. Ali bi koli Berlina, da bi preprečili moral nastopati proti tem izda- partizanom beg v zapadni Berlin.
Tole nam res ne gre v glavo! Nak!
Počitek v zaporu
AUBURN, N. Y. — Sodnik L. Naskiewicz je mnenja, da potrebujejo ljudje, ki so aretirani zaradi vožnje avtomobila v okajenem stanju, dobrega počitka v ječi. Ko je te dni obsodil nekega takega grešnika na 30 dni “počitka” v ječi, je slednji protestiral: “Ampak jaz ne potrebujem tega počitka, ker sem ga že imel 12 dni malo prej, kot sem bil aretiran.”
Preki sod v Iranu
TEHERAN. — Premier Zahe-di je pretekli 'teden proglasil preki sod v osmih iranskih provincah, kjer se nahajajo oljni vrelci. To je storil zaradi komunistične sabotaže.
ri ledenici 4-letni David Allan Bowdoin, ki je že 15. žrtev teh smrtnih pasti letošnje leto.
Trije otroci pa so se zadušili v starih ledenicah v Kanadi.
Peterčki umrli ob rojstvu
MANAGUA, Nicaragua. — Juani Mariji Vanegas, 25 let stari materi, so bili v nedeljo brez vsake zdravniške pomoči rojeni peterčki, ki pa so tekom ene ure po porodu umrli.
Nov rdeči list v Južni Ameriki
BUENOS AIRES. — Tukaj je pričel izhajati nov komunistični časopis, Por La Paz (Za mir).
jalcem z mokro cunjo v roki? — Ali pa sploh ne in bi moral tudi on vse to odpraviti z malomarnim zamahom roke in z izjavo o “rdečih slanikih”?!
In tudi tole nam ne gre v glavo: če je senator McCarthy res vse to, kat pravijo “liberalci” in ostali zagovorniki “svobode”, da je, čemu so ga potemtakem vo-lici v Wisconsinu ponovno izvolili s tako ogromno večino za senatorja ter mu dali več glasov, kakor vsem njegovim petim protikandidatom?!
V Falkensee, kateri kraj se nahaja tik britanskega sektorja, so vozili po ulicah tovorni avtomobili ljudske policije, opremljeni z zvočniki, s katerimi so pozivali komunisti javnost, naj jim pomaga zatreti “oborožene morilske tolpe”, ki se skrivajo v okoliških gozdovih.
22 oseb zgorelo v busu
SAN LUIS POTOSI, Mehika. Tukaj je nastal požar v nekem avtobusu, pri čemer je zgorelo 22 oseb.
NAJNOVEJŠE VESTI
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Združene države so včeraj predložile obtožbo, da je bilo mnogo ameriških vojnih ujetnikov v Koreji do smrti mučenih, da bi na sovjetski komunistični način izsilili od njih kriva priznanja o bacil-ski vojni.
MOSKVA. — Sovjetija je snoči protestirala z ostro noto Grčiji, ker je slednja dovolila vojaška oporišča ameriškim oboroženim silam kot “pripravo za novo vojno.”
WASHINGTON. — Poljedelski tajnik Benson je včeraj—vsaj začasno—zavrnil prošnjo živinorejcev za takojšnjo in neposredno vladno pomoč cenam govedu oziroma govejemu mesu.
PANMUNJOM. — Zaradi trdovratne zahteve komunistov, da se mora uporne vojne ujetnike, ki ne marajo nič slišati o komunizmu, s silo pritirati k “pojasnjevanju,” grozi ves tozadevni program propasti.
Ameriška Domovina
m
,%■ /V*. ■	1C- /%• I%1—
.usnfs&a—.
6117 St. Clair Ave.
UEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec

BESEDA IZ NARODA |
5i'»*»*t»****»****«*******«»****'i********************<
NAROČNINA
Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per fear; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 212 Tues., Oct. 27, 1953
Slovensko popoldne v North Dakoti
Za spremembo McCarranovega zakona
Newyorski senator Herbert H. Lehman je sredi oktobra dal za časopisje in sploh za javnost naslednjo izjavo:
“Ko sem se vrnil s potovanja v Evropo, sem- z velikim zadovoljstvom opazil, da je med mojo odsotnostjo močno naraslo zanimanje v Ameriki za temeljito spremembo naše sedanje postavodaje v zadevi vseljevanja in pridobivanja državljanst,va. Mnoge skupine državljanov širom dežele so postale delavne v tem smislu.
“Zvedel sem, da so na to reč nedavno opozorili predsednika Eisenhowerja o priliki neke konference s časnikarskimi poročevalci. Prišlo je na dan — čeprav ne v prav jasnih besedah — da se predsednik še ni odločil. To se pravi, ni še postavil spremembe McCarranovega zakona med tiste zadeve, ki se jih naj bi novi kongres moral resno lotiti.
“Jaz močno upam, da bo predsednik to stvar še temeljito premislil. Nimam še odgovora na svoje pismo z dne 13. avgusta, ko sem mu resno položil na srce, naj to zadevo sprejme v svoj program. Javnosti je gotovo znano, da sem jaz skupno z 31 drugimi kongresniki in senatorji tik pred zaključkom zadnjega zasedanja vložil popolnoma izdelan predlog, kako naj se nadomesti McCarranov zakon z drugim, neprimerno boljšim1.
“V bližnji bodočnosti bom ponovno pritisnil na predsednika, naj stori svoje, da se moja zakonska predloga sprejme vsaj deloma, če že ne v celoti. Ali vsaj razpravjanje o njej naj se prične v prihodnjem kongresu. Le tako bo mogoče, da bomo prišli do neke primerne taktike za spremembo tega zakona. Predsednik Eisenhower se je sam ponovno izjavil za to nujno potrebno spremembo.
- -"r
“Imam upanje, da bo mogoče priti do nestrankarskega dela v tej točki. Upam, da bo predsednik vzel zadevo v roke vsaj v toliko, da bo naročil zaslišanja in razprave v tej smeri, da vendar enkrat pridemo do revizije vselitvenega zakona, ki ga poznamo pod imenom. McCarran-Walter Act.”
Tako se torej glasi izjava senatorja Lehmana v prostem prevodu. Prav je, da to izjavo tudi mi vzamemo na znanje. V pojasnilo naj dostavimo nekaj reči:
1.	Tu nimamo opraviti s kakim “begunskim” zakonom, ki je trenotno za nas najbolj važen. Tu gre za splošno ameriško vselitveno zakonodajo. McCarranov zakon, ki je prišel v veljavo tik pred Božičem lansko leto, obsega določbe za prihod v Ameriko iz vseh krajev in koncev sveta, pa vseh vrst ljudi. Na kakšne begunce se ne ozira in jim tudi nič več prilike ne daj kot vsem drugim.
2.	Poleg tega splošnega zakona je zmerom odprta pot in prilika, da ameriški kongres napravi od časa do časa posebne zakone, ki se tičejo vselitve poedinih skupin ali pa celo kakega golega poedinca. Treba je samo dovolj zainteresirati kongres in do takih posebnih zakonov pride. Tak poseben zakon je “begunski” od letos — ki pa “deluje” še zgolj na papirju — tak poseben zakon pride, na dan od časa do časa za kakega posameznika, ki je morda nelegalno v tej deželi, pa se je kak kongresnik zanj posebej zavzel. In tako dalje.
3.	Ker ima sedanji splošni zakon (McCarrar/Walter) nekaj zelo strogih predpisov v zadevi števila pripuščencev in njihovega značaja, se ti predpisi navadno prenesejo iz splošnega zakona tudi v kakega posebnega, če in kadar ga kongres napravi.
4.	Radi tega ni vseeno, kakšen je naš splošni vselitve-ni zakon. Kdo bi namreč utegnil reči: Naj bo ta splošni zakon tak ali tak, dokler se poleg njega lahko vsak čas napravi še poseben zakon, je kar dobro tako. Toda in tako! Splošna zakonodaja zmerom vpliva tudi na posebno.
5.	Zadnje čase se res precej razpravlja širom Amerike važno vprašanje, koliko je naši deželi McCarranov zakon koristen in koliko škodljiv. Zmerom je mnenje deljeno. Nekateri so zanj, drugi so proti. Jih je nekaj, ki bi radi ves zakon spremenili. Je tudi nekaj takih, ki bi ga samo nekoliko “predelali.” “Vsako mnenje ima nekaj zase.
6.	Lehman in tistih 31 drugih kongresnikov in senatorjev, ki so letos v juliju predložili zoper McCarranov zakon svojo predlogo, so ves zakon temeljito predelali. Nikakor se ne, mislimo na tem mestu baviti z vsemi spremembami, ki naj jih ta zakonska predloga prinese, če bo kdaj sprejeta. Omenimo naj samo eno spremembo.
7.	Nedavno je bilo brati nekje, da je nekdo, ki McCarranov zakon zagovarja, izjavil, tako: “Mnogi nasprotujejo temu zakonu radi znanih “kvot.” Toliko ljudi sme priti na leto iz te dežele, toliko iz one. Pravijo, da je ta “kvotna” roba zastarela reč. Toda nihče še ni predlagal namesto “kvot” kaj drugega. Prav gotovo pa ne kaj boljšega.
Ali tale zadnja trditev, drži? Na to vprašanje bomo skušali odgovoriti v posebnem uvodniku.
P. B-ič.
Berthioild, N. Dakota. — Kaj so tudi v Dakoti Slovenci? Gotovo, saj Slovenca dobiš -povsod. Ni nas sicer dosti tukaj, nekaj nas je pa vendar. V celi škofiji Bis-mark nas je samo deset, če je še kdo, pa naj se oglasi!
In kateri so ti deseteri? V Berthold že nad dve leti žu-pni-kuje slovenski duhovnik Štefan Kraljič iz Tomišlja pri Ljubljani. V vsej fari nima niti enega Slovenca, pač pa živi v bližnjem mestu Mimdt, ki ima kakih 25,-000 prebivalcev, njegov brat Janez z družino in sestro Tončko. Vsi Kraljičev! v Minot so zaposleni v katoliški bolnišnici sv. Jožefa, kjer je bil Štefan dve leti bolniški duhovnik in sestrski duhovni vodja. To zadnje je še zdaj, poleg tega pa uči bolniške strežnice verouk. Vsak teden dvakrat se pelje tja.
Kot župnik oskrbuje dve manjši naselji: Berthold, N. Dak. s cerkvijict sv. Ane in Des Lacs, N. Dak. s cerkvijo sv. Vincenca. V bližini deluje -tudi drugi slovenski duhovnik Stanko Jazbec kot kaplan na večji fari. V 80 milj oddaljenem Riverdalu je zaposlen pri gradnji velikega jezu na reki Mississippi naš rojak inženir France Vovk, ki je pred nekaj leti končal svoje študije v Španiji.
Vsi ti deseteri Slovenci so se v nedeljo 11. lokt. sestali pri g. Kraljiču v Bertholdu -ob priložnosti obiska p. Odila. Kar gledali smo se, ko smo se vsi srečno zbrali. Najprej smo se malo pogovorili, potem se je pa oglasila pesem, ki se ni polegla celih pet ur. Vovkov France je prinesel s sabo kitaro. Brez nje nikamor ne gre, kot duhovnik ne gre brez brevirja ali kadilec brez fajfe. G. Jazbec je spočetka tožil, da je zelo prehlajen, toda čez pol ure je na prehlad pozabil in pel tudi v največji višini. Da p. Odilo ni bil tiho, si vsakdo, ki ga pozna, lahko misli. Ne vem, če bi mogel kdo prešteti vse pesmi, ki smo jih tisto popoldne prepe-
li. Seveda sia bile vmes tudi zdravice kot “Sladko vince piti, to me veseli . . .” Razsušen sod nima pravega glasu, to se samo ob sebi razume, še tod ranjcega Matije Kebra smo jo zapeli, pa -od onega fanta, ki je imel samo šest brk pod nosom: na desni tri, na levo tri . . . Ob mraku smo zapeli Angelovo češčenje in “Marija pomagaj nam sleherni čas.”
Skoraj bi bili zamudili večerjo, ki so jo tisti dan servirali v veliki dvorani kot farno' večerjo. Ko so farani zaslišali čudovito petje v župnišču, so začeli prihajati noter in so kar strmeli, da m-ore deset ljudi napraviti tak š under.
Ko smo- se vrnili od večerje, je pa vseh deset Slovencev zahtevalo-: P. Odilo, zdaj pa gremo v cerkev .in nam boste morali napraviti slovensko! pridigo, zakaj mi nikoli ne slišimo slovenske besede božje”! Seveda je moral pater ubogati. Vsi smo šli v cerkev, kjer je pater pridigo-val desetim ljudem, kot bi jih imel pred seboj deset tisoč. Tudi v cerkvi smo zapeli in blagoslov z Naj svetejšim nam je bil podeljen. Najbio-lj od srca nam jfe šla pesem; Veš, o Marija, moje veselje.” Pid pobožnosti v cerkvi smo se vsi zadovoljno razšli z mislijo in z željo v srcih: ali se bodo takile trenotki še kdaj ponovili? Da bi se vsaj vsako leto enkrat! Kako so srečni tisti naši ljudje, ki žive v slovenskih na^ selbinah in poslušajo v cerkvi slovensko pesem in besedioi božjo v slovenskem jeziku!
Janez izpod Krima,
------o------
Dober jezik
Trebušnik zavije v prav imenitno restavracijo in si naroči obed. Ker se je bil doma pre-
mja, ki je za deželo tako s šolskega vidika kakor tudi iz političnih razlogov izredne važnosti, je deželni glavar podal besedo predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev profesorju dr. Jošku Tischlerju. Ta je med drugim dejal:
“Moja osebna -opazovanja iz lastne šolske dobe kakor tudi moje poznejše dolgoletne skušnje iz šole same, dalje moje poznanje koroških razmer kakor tudi študij narodnostnih vprašanj v Švici in drugod, vse to je že leta 1945. rodilo misel, da moramo na Koroškem ubrati novo pot na področju šolstva.”
Samo enake obveznosti za loba naroda na Koroškem so iz-pra-ve demokracije. Otroci,
j K sodobnim svetovnim problemom
raz
ki skupno doraščajo, naj se uče obeh jezikov, ki jih govorimo v deželi. Nemci nemščine in slovenščine, Slovenci -pa slovenščine in nemščine.”
Ustroj šole mora dobiti tako stanovitnost, da bo mogel učitelj v miru poučevati in da se bodo mogli otroci v miru učiti. Šola ne sme biti odvisna od vsakega političnega vetra, šola mora biti nad vsakdanjimi političnimi dogodki.”
“Pri novi ureditvi šole na Kor-roškem ne smemoi pod nobenim pogojem dovoliti, da bi iz ene dvorazrednice napravili dve enorazrednici. Organizacija šole se ne sme poslabšati. Spet pa ne smemo na drugi strani iz tega razloga še bolj -obremeniti bbčin, ker so itak gospodarsko-šibke.
“Vsak Korošec, ki le neko-liko-pozna prilike v deželi, bo pritrdil, da je pri nas in tudi drugod v obmejnih pokrajinah vprašanje ljudskega štetja prav zelo nestanovitno in da tako ne more biti podlaga za uravnavanje šolskih prilik.” (V tej zvezi je nato navedel klasičen vzgled iz svoje rojstne občine Tinj).
Posebno obširno je govoril tudi o vprašanju pravice staršev
Časopisje na Zahodu je pretekli teden ugibalo o verjetnosti konference velikih štirih in o iz-gledih na uspeh, ki bi jih utegnila prinesti. Angleži in Francozi upajo, da bo1 s Sovjeti mogoče napraviti vsaj kak začasen dogovor, Amerikanci pa sodijo da so vsi upi zastonj.
Winston Churchill, angleški ministrski predsednik, bi se na vsak način rad razgovarjal z Ma-lenkovim, Eisenhowerjem in Danielom o vseh svetovnih vprašanjih nekakoi bolj po domače. Prepričan je, da bi se dalo na tak način največ doseči. Pri tej svoji trditvi se opira na skušnje iz pretekle svetovne vojne, ko se je ponovno sestal s Stalinom in Roiosceveltom in neposredno- z njima reševal najvažnejše zadeve. Washington je do tega predloga hladen. Po njegovem mnenju ni od takega sestanka pričakovati nobenih koristi, ni pa izključeno, da bi povzročil škodo. Churchill pa ne popusti. Po nekaterih vesteh namerava priti svojim predlogom pred Združene narode v New York.
več razvadil, si v pozabljivosti (Elternrecht), ki ji je v -novem
priveže pr"’ček okoli vratu.
Poslovodja pomigne ves osupel prvemu natakarju.
“Previdno in vljudno in na moč prizanesljivo opozorite gospoda na netaktnost.”
Natakar odide h gostu.
“Oprostite, gospod, ali. nas obrijem ali ostrižem?”
naj
Slovenska Koroika
Nova deželna kmetijska šola
NT z dne 15. t. m. j-e prinesel pod zgornjim naslovom naslednje poročilo: “Kakor izvemo iz urada koroške deželne vlade, so se v ponedeljek dne 12. oktobra vršila posvetovanja v zadevi otvoritve deželne kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom. Deželna vlada je na svoji seji otvoritve javne kmetijske šole -odobrila, stroške za šolo pa bo prevzelo kmetijsko ministrstvo na Dunaju.”
K temu poročilu dostavlja uredništvo NT naslednje: “Ta način rešitve tega perečega vprašanja odgovarja tudi zahtevam Narodnega sveta koroških Slovencev in Kmečke gospodarske zveze ter vsem intervencijam imenovanih lorganizacij na Dunaju v ministrstvu za kmetijstvo, pri koroški kmetijski zbornici in pri koroški deželni vladi.”
Iz navedenega poročila NT ni razvidno, ali gre za eno — ali dvoletno odnosno ali morda celo za štiriletno kmetijsko šolo, niti ne, ali bo imela šola značaj srednje šole in končno, kakšne ugodnosti bodo imeli absolventje te šole. Kar koli pa že bo, pomeni brezdvomno prvi uspeh složne, žilave in vztrajne borbe naših koroških rojakov. Poudarjamo pa, da je to samo dobrec tistih pravic, ki jim gredo po božji in naravni postavi. Nerešeno je namreč še vprašanje gimnazije odnosno učiteljišča, koder je najmanj, kar pritiče rojakom,
jaki tudi v tej borbi ne bodo omagali in da bodo dosegli prej ali slej uspehe. Samo vztrajati je treba!
Posvetovanje lo dvojezični ljudski šoli
Danes teden je AD na kratko poročala o posvetovanju o dvojezičnem šolstvu, ki je bilo 6. t. m. v palači koroške deželne vlade. Temu poročilu naj dodamo, da so mu poleg dežel, glavarja Ferdinanda Wedeniga, ki ga je sklical, prisostvovali še namestnik dežel, glavarja Ferlitsch in dežel, svetnik dr. Karisch (za OeVP), za VdU (naciste) dež. svetnik Rader in poslanec Skrin-zi; dalje direktor dež. uradov dr. Newole, dvorni svetnik Heinzel, dež. šol. nadzornik za srednje šole dvorni svetnik dr. Schwen-denwein, dež. nadzornik Sacher, okrajni nadzorniki Just, Maklin, Skorainz in dr. Pototschnig, zastopnika za učteljišče prof. Mai-ritsch in dr. Inzko, trije zastopniki dvojezičnih šol ter dr. Joško Tischler in dr. Franc Zwitter.
Na posvetovanju je govoril tudi ameriški profesor De La Mare, ki je poseben strokovnjak za •narodnostna vprašanj a.
Ko je deželni glavar po skoraj triurnem razgovoru posvetovanj e zaključil, je ugotovil, da se
Osnutku ljudsko- šol. zakona predvidena prav posebna vloga. Po duhu, kakor veje iz osnutka, naj bi bili starši “Unterrichts-partner”, t. j. naj bi odločali o tem, katerih predmetov, naj se uče učenici. Govornik pa je poudaril, da se kakor drugod tako tudi v Avstriji starši bore za priznanje, da postanejo oni vzgojni faktor, ki bo soodločeval o--svetownonazorni usmeritvi pouka. Starši hočejo biti, je poudaril, “Erziehungsf-aktoir.” Na vsak način pa je treba tudi pre-motriti, če starši tudi v vsakem slučaju morejo presoditi daleko-sežnost takih svojih odločitev.
Mirna in strokovna izvajanja predsednika NSKS dr. Tischler-ja so bistveno vplivala na vse nadalnje obravnanje. Po vrsti so prišli do besede vsi šolski nadzorniki. Tudi ti so poudarili, da se je dvojezična šola v svojem bistvu obnesla in da j,o je treba ohraniti.
Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo
Po nedavno sklenjeni trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo je predvidena izmenjava blaga v vrednosti 25 milijo-!-nov dolarjev. Avstrija bo- uvozila kmetijske pridelke, rude in brusni les, izvažala pa bo industrijske proizvode.
Razne novice
Prošt Aleš Zechner, župnik v Dobrli vesi, je bil imenovan za častnega kanonika. Slovesna instalacija je bila v škofijski kapeli v Celovcu 15. oktobra t. 1. čestitkam ožjih rojakov se pridružuje tudi svobodni slovenski red po svetu. — Farna mladina j na Gorenčah je priredila prete-jkio nedeljo popoldne v Šmihelu in zvečer v Globasnici verskopo-
: sscjrsra:
takoj pristavil, da ho treba Ue-j rA'h “	-
sti nekaj popravkov na pri-de.	~X SX" Haul
moč.
Z odločitvijo, da se umakneta iz Trsta in izročita zono A Italiji, sta dala Washington in London lepo priložnost Moskvi. Višinski je pretekli torek pred Varnostnim svetom hudo robantil in pel Zahodu levite.
Tržaško zadevo so odložili do 2. novembra. Čie Ameriki in Angliji do takrat ne uspe najti kake za obe strani sprejemljive rešitve, b;oi prišlo to vprašanje na veliko veselje Sovjetov znova na -dnevni red. Tržaška kost je ruskemu medvedu res dobrodošla!
H« *	*
Zahod pa nima težav samo v Trstu, ampak tudi na Srednjem vzhodu, kjer je začelo znova vreti med Judi in Arabci. V Sveti deželi je po ustanovitvi države Izrael nastala vojna med Judi in Arabci. Judom se je posrečilo, da so številno daleko močnejše Arabce porazili, nakar je po posredovanju Združenih narodov prišlo do premirja. To premirje pa je bilo vedrto nekam šepavo. Pred Judi je namreč moralo bezati veš sto tisoč Arabcev iz Palestine in iskati zavetja pri svojih rojakih. Ti begunci hujskajo neprestano- proti Judom. Tako na meji ni nikoli pravega miru. Arabci so udirali preko po premirju določene mejne črte in napadali Jude, ki pa so jim vračali milo za drago. Zadnjič so Judje napadli tri arabske vasi v Jordaniji in pri tem pobili nad 60 oseb. To je vzbudilo hudio-vznemirjenje v vsem arabskem svetu. Judovska vlada trdi, da napada ni izvedla njena vojska, ampak judovski naseljenci, ki so bili ogorčeni nad arabskim napadom na neko njihovo rojakinjo in njene otroke.
Kljub hudemu razburjanju in velikemu vpitju po splošnem mnenju ni -pričakovati, da bi prišla do kakih novih večjih bojev med Judi in Arabci. Zahodni svet si kaj takega ne more privoščiti in bo- gotovo uporabil vsa, sredstva, da ohrani mir v tem delu sveta.
* * *
Na Koreji se stvari tudi vsak dan bolj zapletajo. Kitajski in severnokorejski vojni ujetniki še vedno trdovratno odklanjajo razgovore s komuni stičnimi predstavniki. Za vrnitev v domovino se jih je doslej še zelo malo odločil©. Velika večina želi iti k gen. Čankajšku na Form-o-zo. Južnokor-ejci groze, da se bodo skoro naveličali komunističnega mešetarjenja in da bodo protikomunističnim vojnim ujetnikom v slučaju, da bi jih hoteli s silo pripraviti do razgovorov z zastopniki njihove po komunistih vladane domovine, odprli
vrata v svobodo.
* * *
V Indokini so Francozi vodili nekaj časa veliko vojaške operacije in je izgledalo, da so odločeni uničiti komunistične upornike. Sredi tedna pa je prišla vest, da je napad prenehal. Ali je to le začasna odločitev iz vojaških razlogov ali je za vsem kaka politična odločitev ni jasno. Iz Pariza prihajajo vesti, da se Francozi nagibajo k misli o pogajanjih in da bi radi vojsko končali na miren način. Amerika gleda na tak razvoj z dvomljivimi ebčutki, saj . je obljubila Francozom veliko pomoč le zato,
Tržaško vprašanje prizadeva zahodnim diplomatom še vedno velike skrbi. Polagoma so začeli priznavati, da je bila zadnja ameriško-angleška odločitev velika napaka. Kot -so zahodne tri sile po 1. 1948 uvidele, da so nar pravile marca onega, leta napako, ko so obljubile vse Svobodno tržaško ozemlje Italiji, tako spoznavajo sedaj, da je bila zadnja ;ob,ljuba Italiji napravljena zelo nerodno in v nepravem času, če že ne več. V zahodnih prestolnicah polagoma prevladuje prepričanje, da Tito resno misli sto riti, kar govori.
Ves položaj so na Zahodu, prvotno popolnoma napačno presojali. Mislili so, da morajo računati na razburjenje in nejevoljo v Rimu ne pa v Beogradu.
V začetku jim je bilo Titovo robantenje kar dobrodošlo, ker so upali, da bodo na ta način v Rimu tiho. V Rimu so pa smatrali izročitev zone A za prvi korak in so že zmagoslavno napovedovali slovesen vhod v Trst, Koper im druga istrska mesta v zoni B in tudi izven nje. To je bila pa voda na Titov mlin. Ta je s prstom pokazal na osvajalne namene Rima. Italijani so s svojim širov koustenj-em napravili Beogradu veliko uslugo in mu olajšali položaj.
Zahod je nato na Rim pritisnil, naj bo malo- pametnejši in seveda tudi pojasnil, da ob novem položaju ni računati na takojšnji odhod ameriško-angle-ških čet. Italijani bi zelo radi korakali v Trst, pa jih je malo strah pred Jugoslovani, želijo, da bi Amerikanci in Angleži ostali v Trstu tako dolgo, da bi se italijanska vojska pripravila za vsak slučaj. To se pravi drugimi besedami, da naj Amerikanci in Angleži čuvajo italijansko vojsko v Trstu pred Titom. Če je tako šibka, da se ne zna sama varovati, sodijo na Zahodu, potem je vseeno, če j-e v Trstu sploh ni. Čie bi postali torej Italijani nepotrpežljivi in bi hoteli v Trst takoj, jim Anglo-amerikanci lahko rečejo: “Prav, le pojdite noter, toda mi bomo v tem slučaju odšli in nas potem
ne briga veliko, kako boste 0Pra_|keir je upala, da bodo Francozi vili s Titom! Atlantska obrani- poskusili doseči odločitev z orož-
bna pogodba namreč zaveznikov ne veže, da bi morali Italiji na pomoč, če bi imela ta težave v Trstu. Šele, če bi Tito šel preko-, prave j ugo-slovanske-italij anske meje, sa zavezniki dolžni v smislu pogodbe priti Rimu na po-
' tem ozemlju, “seve sporazumno j 7	7,
J	P.01',z neposredno prizadetimi” '	' Heimat. Mislih so, da bo go-
novredne slovenske vzporednice
nemškim razredom. Vprašanje učnih moči, kolikor vemo, tu ne bo težko; z dobro voljo bo lahko rešljivo tudi vprašanje slovenskih učbenikov. Vemo, daro-
tov -do 10. oktobra (obletnica ple-Utemeljevanje dr. Tiscililerja biscita), da bi ga ta dan sloves-Po- uvodni -besedi dež. glavar- no odprli, pa se to ni zgodilo, ja Wedeniga -na posvetovanju o čeprav so delali noč in dan. — dvojezični šoli 6. t. m. v Čelov-(Ob priliki vinske trgatve Slovencu o pomenu vsega tega vpraša- skega kulturnega društva
telu Haimlinger v Celovcu 3. t. m. sta podala Polde in Karlo lep kemičen prizor “Postopač m stražar,” Godli so jim štebjani. Pa tudi petja je bilo vmes dovolj. Sicer se pa društveni igralci spet pripravljajo na n-ovo igro. — Nova šola v Selah-Kotu je bila -blagoslovljena v nedeljo 11.
ho- Okt.
t
jem. Večji komunistični poraz v Indokini, ki imel za demokratično stvar ugoden odmev v vsej južni in vzhodni Aziji.
* * *
Zahod je upal, da se bo mogel-vsaj malo oddahniti v času po Stalinovi smrti. Upal je, da bodo imeli Sovjeti doma več kot dovolj težav in da ne bodo mogli delati nemira po svetu. Sedaj se je pa vse nekam 'obrnilo. Sovjetske notranje težave so precej manjše kot so na Zahodu računali, zato: pa ima Zahod toliko opravka sam s seboj, da ne more i misliti na to, kako bi privil Sov-jjete.	_	,
K IV A O S it A.
T^-and
f-'JuAuce..-
Domovih
/1’ fl/l- E RI €/% Hi— HO JW« E
AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER

fjp&tfJr
n
Kdor Mariji daruje, fa sam sebi posojuje"
Slovenci V Molvernu 'Mariji, naj zaupajo in naj bodo. dal tudi Trst. Brzojavka na-
Toronto, Ont. - Edinstvena *PrePfr> da	Prav+vodi’ ‘
slovesnoset se je vršila v nede-icetudl Vca.s* P° zlvlJenJa trnje-
volka, ostalih 29 volkov pa je zbežalo. (Tisti, ki je štel volkove, je moral biti najbolj junaški; op. ur.).

je g. župniku Kolariču pisala Jo- od kamna do kamna palača, žefina Kocin iz Clevelanda, mu Tudi vedimo: “Kdor kaj za Ma-
priložila svoj kamenček za slovensko cerkev in se zraven ponudila kot pomočnica Propagandnemu odseku za slovensko cerkev v Torontu, želi, da bi objavili v Ameriški Domovini sledeči sestavek:
“Ko sem brala v Ameriški ^Domovini, Ikaikjoi nabirate kamenčke za Marijino svetišče v Torontu, in kako počasi se stekajo ti kamenčki, sem se tudi jaz namenila, da jih Vam pomagam nabrati. Naj bi se ti kamenčki strnili v velike kamne, veliki kamni pa v veliko stavbo — hišo božjo. Sem tudi jaz Mariji veliko dolžna, ker mi je ona veliko pomagala v moji bolezni. So me silno bolele noge in sem mislila, da ne bom več hodila, pa mi je Marija letos čudežno pomagala, da sedaj spet lahko hodim in delam. Pa nisem dolžna Mariji veliko jaz, ampak tudi vi dragi čitatelji Ameriške Domovine. Zato smio vsi dolžni graditi Mariji svetišče v Torontu, da bo imela tam svoj dom in svoj prestol, na katerem bol sedela in kraljevala ter delila milosti vsem zatiranim in ubogim, vsem svojim dobrotnikom in častilcem; sploh vsem, ki se bodo k njej zatekali.
In koliko milosti bo delil Jezus, njen sin, ki bo iz tabernaklja te cerkve klical: “Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil. Poživil vas bom z živo vodo iz studenca, ki teče v večno življenje; kajti jaz sem pot, resnica m življenje. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi lofoilo sadu; zakaj brez mene ne morete nič storiti.”
Vsak nov tabernakelj je vir novih božjih milosti. Zato pa ne Prezrimo tega važnega trenutka, ko se vrši kampanja za novo slovensko cerkev v Torontu. Pomagajmo vsak po svoji, moči! Vsak, še tako. majhen kamenček bo dobrodošel, ker pregovor
rijo naredi, ta se nikoli ne pogubi. Kdor Mariji kaj daruje, ta sam sebi posojuje.”
Tako se glasi sestavek slovenske žene, ki ni nikdar hodila v šole. Smo ga le slovnično popravili in ga z veseljem pošiljamo Ameriški Domovini. Kajti živo je priča, kako je preprosta Slovenka-staronaseljenka tudi v Združenih državah ohranila živo vero, kako. dobro pozna Kristusov evangelij in kako pravilno presoja vrednost vsake nove cerkve, ki jo zgradimo Jezusu in Mariji v čast.
Za taka pisma se priporočamo še drugim Slovencem po Kanadi in Združenih državah; — kajti najboljša propaganda za slovensko, cerkev v Torontu je tista, ki prihaja iz ljudstva.
Prop, odsek za slovensko cerkev v Torontu.
DIN 500 za 1 dolar bankovci
POŠILJANJE denarja v domovino po dnevnem tečaju.
100 Ibs. BELE MOKE ..$11.45
100 Ibs. KORUZNE MOKE.. 10.90
1 Ib.	RIŽA ...........21
1 Ib.	TESTENIN .....
1 Ib.	SLADKORJA ....  21
1 Ib.	KAVA MINAS .....80
1 Ib.	KAVA SANTOS.....93
1 Ib.	MASTI ..........38
1 kg	OLJA ........ 1.32
Cene franco prejemnik!
Sestavljamo Vam poljubne pakete. Zahtevajte podrobni cenik!
Potniške karte: z avionom ali ladjo, po uradnih cenah. Posebna dobra lastna organizacija več agencij za emigrante.
PREVODI - VIZUMI - POTNI LISTI - IMIGRACIJA
TRANSMUNDIAL
SLOVENSKE POTNIŠKE AGENCIJE
258 College St.	Toronto, Ont.
tel. MI 4868
2098 St. Catherine St., W. Montreal tel. FI 5306
ta na‘farmi Lojzeta Ambrožiča1^™ nauke svojega očeta.
v Malvernu, Ont. Znano je, da ^ed m bdo	P^e’
katerega je vodil p. Odilo. Najbolj nas je zagrabila pesem: “Marija skoz’ življenje voditi srečno znaš”!
je Abmrožičeva ali Trnovčeva družina doma iz Dobrove pri Ljubljani in one dni je Trnov-čeve obiskal dobrovski župnik g. Jožef Klopčič, ki živi že nekaj let pri slovenskih sestrah v Le-montu. G. župnik je želel obiskati svoje nekdanje farane. — Naredil je to v spremstvu p. O-dila in prišla sta že v torek 15. septembra na farmo k Ambrožiču. Oba sta ostala čez nedeljo.
Sestre karmeličanke so pred kratkim pozidale na svoji farmi, katero oskrbuje Lojze Am-bnožič, lepo in prostorno cerkev. če pridejo Ambrožičeve obiska duhovniki, lahko kar tam mašujejo. In tako sta bili one dni kar dve sv. maši vsako jutro v omenjeni cerkvi. In Ambrožičev Jernej ček je vsako jutro pri obeh mašah ministriral. Seveda se mu je to zdelo vse prekratko.
V onih dneh smo se mnogo
Papeški delegat zapušča Kanado
Vatikan. — Iz vatikanskih u-radov prihaja vest, da je Sv. Stolica določila za novega papeškega nuncija v Španiji Most Rev. Ildebranda Antoniuttija, ki je bil doslej 15 let papežev
. v	x	.delegat v Kanadi. Vatikan isto-
glasa, da bi bil to eden prvih ' v	-d- j • •	„ i
. .	r časno za Kanada ni imenoval
pozitivnih korakov k postopne-
Po sveti maši je bil prijeten, očetovski in prijateljski razgovor med otroci in očetom, med župnikom in farani. Prišlo je iz mesta, še nekaj drugih znancev in prijateljev. Razgovarjali smo se kar na prostem, bil je namreč prekrasen jesenski -dan. Prijetne ure so kmalu dotekle. Popoldne ob treh smo ganljivi in o-četovski sestanek zaključili s petimi litanijami in evharističnim blagoslovom. Pobožnost je opravil g. Janez Kopač, ki je ©-poldne prihitel iz Toronta. Nobeno oko ni ostalo suho, ko smo pri litanijah zapeli tudi dobrovski odpev: “O Marija, dobrovska, naša mati usmiljena! Prosimo Te, usliši nas, prosi Ti za nas!” Po pobožnosti smo zapeli še nekaj Marijinih, medtem pa
so se oglasili zvonovi. Verniki bi pogovarjali o starih časih ter o-' bil. rad. poslušali kar na_
bujali prijetne, pa tudi bridke"
spomine preteklih let. Lojze Ambrožič je pripomnil: Lepo je bilo doma, hudo je bilo večkrat v begunstvu z mnogoštevilno družino, toda vse smo prestali in zdaj nam ni hudo. Jaz grem zvečer spat, kokoši mi pa med tem dolarje delajo! Lojze ima namreč na farmi veliko- kokoš-jerejo.
Prišla je sobota. Začelo je pri-trkavati! Zvonovi iz Žalostne gore pri Preserjih, ki sta jih duhovnika prinesla s seboj na traku, so slovesno oznanjali “dobrovsko nedeljo”, na katero so bili iz Toronta in okolice povabljeni vsi dobrovski rojaki in farani, da se zberejo okrog svojega dušnega pastirja. Odzvali so se prav vsi. V nedeljo okrog 10. ure dopoldne so začeli prihajati z avtomobili. Ob 11. uri je g. župnik Klopčič maševal za svoje farane ter jih med sv. mašo ljubeznivo nagovoril in bodril, naj ostanejo zvesti Bogu in
prej! Res je bil to prijeten sestanek.
Drugo jutro sta se g. župnik Klopčič in p. Odilo odpeljala z letalom v Chicago.
Dobrovčan.
Slov. nar. zveza poslala brzojavko kanadskemis zunanjemu ministru
Toronto, Ont. — Tukajšnji odsek “Slovenske narodne zveze” je odposlal 14. oktobra letos kanadskemu zunanjemu ministru Lestru B. Pearsonu brzojavko, v kateri protestira proti nedavni zavezniški odločitvi o vrnitvi o-zemlja doslej obstoječega Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji. Brzojavka vsebuje kratka zemljepisna in zgodovinska dejstva, ki se tičejo Trsta in Slovencev in izraža kot najprimernejšo rešitev tržaškega vprašanja ustanovitev neodvisne slovenske države, v katero naj bi spa-
mu ustvarjanju Združene Evrope. Brzojavko sta za S. N. Z. v Torontu podpisala gg. Rudolf Čiuješ in Ludvik Jamnik.
Smrt zgledne mladenke
novega papeževega delegata.
, Za časa svojega uradnega bivanja v Kanadi je posvetil M. R. Antoniutti 33 kanadskih škofov, torej več ko polovco, kar jih je bilo v zadnjih petnajstih letih posvečenih v Kanadi. Most Rev. Toronto, Ont. — Dne 22. oktor-l1- Antoniutti je bil znan kot tih, bra je v Toronto v General Hos- ^°ber človek. Rojen je bil v I-
pital umrla gospodična Marija Menič. Rodila se je 8. novembra 1929 v Borjani pri Kobaridu. S svojimi starši se je lansko leto preselila v Kanado. Nastanili so se v mestu Port Arthur, Ont., kjer so znova začeli lepo družinsko življenje, ki ga je begunstvo za nekaj časa prekinilo. Pa Bog je mladi Marici kmalu poslal hudo bolezen v glavi, zaradi katere je bila prisiljena iskati pomoči v Torontu. Tukaj je prestala tež-
ko operacijo, po kateri se ni več! vo leto P° svojem imenovanju v
zavedala. Po šestih tednih jo je Bog poklical k sebi v veliko žalost njenih staršev, brata, sestre in prijateljev. Pokopali smo joi v soboto 24. oktobra, na katoliškem pokopališču Mount Hope v Torontu, kjer bo čakala častitljivega vstajenja.
Pokojna Marica je bila zgledna mladenka. Doma je bila zvesta članica Marijine družbe in požrtvovalna cerkvena pevka. Ko je odhajala v Toronto, se je od svojih staršev poslovila z besedami: “Zbogom, tata in mama, ne jokajta za menoj, rajši molita zame.” To je bil njen zadnji pozdrav ljubljenim staršem.
Iskrena hvala-vsem, ki so našo drago bolnic,o- v njeni bolezni Obiskovali in ob njeni smrti za-| njo molili, darovali cvetje in vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti. žalostni in hvaležni starši.	I. M.
Volkovi napadli stavku joče rudarje
Normetal, Que. — Smešna a resnična novica prihaja iz enega tukajšnjih rudnikov, kjer je pridrvelo iz gozda 30 volkov in se zaprašilo proti stavkujočim delavskim stražam (piketcm); — glavni stražar je skočil k sreči v kolibo po puško, ustrelil enega
Britska Kolumbija naj toči alkohodne pijače svobodneje
Victoria, B. C. — V sklopu novih zakonov, ki smo o nekaterih na kratko poročali že pred nedavnim na tej strani našega časopisa, se nahaja tudi nov predlog, naj se v provinci Britska Kolumbija olajšajo naredbe glede točenja alkoholnih pijač. Doslej je človek v B. C. lahko obiskal — mimo privatnih klubov — samo tako imenovani “Beer parlor”, če je hotel zvrniti kak kozarec. Noy zakonski osnutek predvideva, naj bi točili žganje po takozvanih “cocktail lounges” in da naj bi uvedli tudi posebne vrste točilnih dovot-Ijenj, ki bi se jih posluževale ■restavracije, koder naj bi si gostje lahko privoščili po jedi ali pivo ali vino. Vsega skupaj predvidevajo ti zakonski osnutki štiri vrste novih točilnih dovoljenj.
Ruska letala nad Kanado?
Ottawa. V reviji “Collier’s” z dne 16. t. m. so objavili več ali manj bombastičen članek o zadevi zračne obrambe severno -ameriškega kontinenta. V tem članku stoji, da so “ruski avi-jomi že večkrat preleteli severno kanadsko ozemlje. ” K temu članku se je oglasil pred kratkim kanadski zunanji minister Claxtcn in dejal, da se avtor tistega članka (Ulman), ni posvetoval s kanadskimi višjimi častniki v armadnem štabu, da bi utegnil napravljati take pavšalne ugotovitve. Ni pa Clax-ton zanikal, da sovjetska letala ne bi bila v preteklem času preletela kanadsko ozemlje.
Kurja kuga v Britski Kolumbiji
Vancouver B. C. — Nov izbruh kurje kuge, ki je znana tudi pod imenom “Newcastle” in ki je bila pred dvema letoma pomorila znaten del perutnine po farmah v dolini reke Fraser v tukajšnji provinci, se je spet pojavila tukaj. Sedanji izbruh te bolezni pa ni omejen le na kmetije po dolini reke Fraser, am-ske vlade v letih 1930-1935. Do- pak so se posamezni primeri te ba njegovega predsedništva je| bolezni pojavili močno proti vz-
taliji. Svojo cerkveno - diplomatsko službo je začel zgodaj. Med drugim je bil tajnik apostolskega delegata v Pekingu na Kitajskem, kasneje auditor apostolskega delegata na Portugalskem, nato je postal sam a-poaolski delegat v Albaniji. Za časa španske državljanske vojne je bil kot posebni odposlanec svetega očeta poslan v Španijo in potem je postal papežev osebni predstavnik v Kanadi, že pr-
Kanadi je obiskal Rev. Antoniutti daljne katoliške naselbine na kanadskem Severu. Na tem potovanju z letalom je napravil 18 tisoč milj. Mož govori gladko angleško in francosko. Bil je Vedno velik pobornik za izseljence. V svojem nedavnem govoru v kraju St. Boniface v Quebe-cu je dejal, da imajo “ljudje brez zemlje pravico naselitve v deželi brez ljudi.” S tem je brez dvoma mislil na Kanado.
Spomenik bivšemu predsedniku
Ottawa. — V mestu Hopewell Cape v provinci New Brunswick bodo konec tega tedna odkrili spomenik Viscountu Ben-nettu, svoječasnemu kanadskemu ministrskemu predsedniku. Bennet je bil rojen v Hopewell Cape in je bil predsednik kanad-
bila trda, kajti tedaj je vladala huda gospodarska kriza. Bennet je bil zadnji predsednik, ki je zastopal kanadske koservativce. Po svojem umiku iz javnega življenja 1. 1939 se je mož odpeljal v Anglije, kjer so ga dekorirali 1. 1941 z več naslovi. Šest let kasneje je v Angliji umrl, zdaj pa mu bodo v Kanadi postavili spomenik.
hodu, blizu kraja Armstrong, B. Co. in Salmon Arm, B. C. v dolini Okanagan. — Ob izbruhu te bolezni je pred dvema letoma ma odredila britskokolumbijska perutninsko - zdravstvena oblast poklati petsto tisoč glav perutnine. Za to perutnino je plačala provincialna vlada lastnikom blizu milijon dolarjev odškodnine.
Felix Timmermans:
Glas rogov
Širok, mogočen in stalen jesenski veter je že več dni vršal čez zemljo in s svojo veliko silo podil meglo in plohe s Seboj.
Več dni so bile glave dreves Upognjene, listje prevrženo in trava na tleh. Potem se je razgrnila megla, listje je jelo trohneti in krave to zamukale, ker so si želele v hleve.
Medtem sta Pallieter in Mareka obhajala v svoji hiši praznik svoje mlade ljubezni.
Toda zdaj se je vreme zopet zjasnilo in nizko stoječe sonce je razsvetilo krasne daljine. Odprite vrata in okna!
O Bog, zdaj je svet popolnoma ijzpremenil svoj braz! Mogočno zelenje, ki je toliko mesecev ogrinjalo drevje, je Postalo rumeno, rjavo in rdeče.
Iz mahu, z neba, iz polj, potokov in trstja, iz vsega velikega in majhnega je vstajal svet mir, čista, pokojna in globoka resnoba.
Listje je odpadalo, mrzla zima je že ždela na obzorju. Bilo je konec, življenje je dalo vse, kar je moglo. Bilo je trudno in izčrpano in se je hotelo spočiti v zemlji ter nabrati novih moči za prihodnje leto. žabe, netopirji, ptice, vse se je pokorilo svojim za-
konom. Stoj! Zdaj zajema 'svet sapo. Raznolično življenje se je rodilo in je živelo in ker mora življenje vedno živeti in dajati življenje, odnese marsikaj dol k sebi, da obudi prihodnje leto novo dušo.
Kako bi moglo biti drugače ? Odkod naj jemlje zemlja zmerom znova posodo za duše? Saj je, okrogla in zaokrožena in več snovi, kot je je, je ni.
Radi tega pomagajo vsi, ki preminejo, da morejo priti drugi. Tako prihaja vse na vrsto in sad današnjega dne je prav tako lep kakor sad včerajšnjega, ker spada k dihu življenja. Tako lepo je, če misliš na to, ali ah, mi ljudje bi vendarle hoteli, da bi bilo drugače.
Tiho je bilo tu pri številnih mrmrajočih potokih pod visokim rumenim drevjem in gostim, porjavelim grmovjem. O-poldansko sonce je sijalo in drugega ni bilo čuti, kakor suhi šelest odpadajočega listja.
Pallieter je nosil modro, ržene moke polno vrečo in se je vračal domov. Bil je kakor pijan, pijan vseh teh močnih jesenskih barv in njegove ustnice so bile škrlatno rdeče od izobilja sladkobnih robid, ki jih je spotoma jedel . . . Zo^ pet mu je noga prirasla k tlom,
ko je videl, sredi kako velike lepote je stal.
Hej, skozi vse te rumene liste in rumena drevesa je sijalo sonce! Rumeni toni, ki so čisti in močni spreminjali svetlobo in se ostro odražali na nežno modrem nebu, niso mogli vsrkati vse mogočne sončne svetlobe, ki je lila z. njih, da je bilo vse nebo obdano s svetlobo. Tako je bilo pri vsakem drevesu in vsako drevo je oddajalo svojo luč in barvo drugemu in vsa drevesa skupaj so bila kakor zlat oblak. Pallieter je bil ves oblit s to lučjo.
Šel je dalje in pri vsakem koraku je v tišini nežno šele-stelo odpadlo listje. Ležalo je na debelo nametano na tleh kakor preproga in prijeten vonj se je širil iz njega. Pal-lieifru se je zdel ta šum prekrasen; nič več ni dvigal svojih nog tako visoko, pač pa je drsal z njimi skozi listje. Radi tega je bilo šumenje bolj polno. Bilo je lepo, da se je kar zasanjal. Listje se je odmikalo, se prevračalo in padalo na njegove čevlje; igral se je z njim in stopal zdaj hitreje zdaj bolj počasi, da je to rumeno, suho listje pelo, da je pelo kakor daljnje jezero. — Tako je prispel na valovit odprt prostor, ki je bil poln rumenega listja in ki so ga obdajala visoka, težka drevesa in gosto grmovje. Pallieter je
prevzet obstal, kajti tu je svobodno in golo sonce z vso močjo lilo na pisano listje, tako močno, da je rumena barva jagnjedov sijala kakor živo zlato in da je bila rdeča barva bukev kakor ogenj in kri. Prekrasno so se prelivali toni in barve, cveteli so najčistejši zlati odtenki, kakršne si je sploh mogoče zamisliti: rumena barva ambre., rjava, rdeča, bakrena, krvava, ognjena, pla-menasta in zlata. Luč sonca je vezla, oblivala, žarela in plesala in se prelivala kakor vizija o sveti pesmi barv. Prava godba.
Tu je< bilo še tišje, nič se ni zganilo, vse negibno kakor železo.
Mahoma je Pallieter prisluhnil in nategnil vrat. V daljavi se je oglasilo mnogo lovskih rogov. — Hej, ti glasovi !so ogreli zlate tone dreves! O-,vesili so listje z zlatimi venci! Glasove rogov si prav videl v | drevju! . . . Prisluškoval je, stopil hitreje po listju in prispel na ozko, med visokim drevjem se vijočo pot, ki je vodila na polje.
Vsepovsod nežno žlahtno son^ce in tam onstran Nethe se je* iz modre megle zlatil brezkončni beginski gozd. Babje leto se je previjalo po zraku in duh po pesi se je širil nad pokrajino.
Pallieter je legel na trebuh v travo in prisluškoval daljnje-
mu pasjemu laježu in glasu ro- pila žganje, ki ga je imel pa-gov, ki sta prihajala iz modrih | v pločevinasti čutari, gozdov. Prekrasno so doneli j Pastir je odšepal s svojimi ti lepi rogovi tam v daljavi. | dobrimi ovcami in sonce je u-Njih glas se je prelival, zami- žgalo zapad in nadrobilo rdečega in rumenega zlata po modrih in škrlatno rdečih obla-
ral, se vračal in izgubljal.
Glej, pobegel jelen je pri-, dirjal iz beginskega gozda	zaJel° J6, ves svet v svoj
Hipoma so planili za njim kme- ] zmagoslavni sijaj in mlake na
tje z lopatami in grabljami — vendar je bil preuren zanje. Z mičnimi skoki je mostu podoben, kakor ga vidiš na starih gobelinih, z nazaj položenimi rogovi in s stegnjenimi tenkimi
poti so zlata.
zažarele kakor kosci
Pallieter je po poljskih potih odšel proti domu in je ganjen obstal pred mlado kmečko dvojico, ki se je* šepetaje
nogami preskakoval jarke in sklanjala čez debelo kravo,
potoke, drvel čez poplavljeni travnik in izginil v drug gozd v smeri proti soncu.
katero je mulila pozno travo. Sonca polni zrak ju je obdajal z žlahtnim oranžnim zlatom Iz daljave so dalje doneli1 in Mstavica je ščebetajo šinila
lena so se mu tresla. “Bum! K vragu s tem!” je zaklel, da je zagrmelo. “Zdravstvuj, ti lepa dežela! ... V taki deželi ne* bom ostal! Pa pojde-mo stran! Kakor ptiči! Svet je dovolj velik!” Pomislil je zopet na žerjave, ki jih je videl na dan svoje svatbe, kako so leteli proti jugu.
Izpil je svoj vrček, zadel vrečo na rami in naglo odšel domov, da pove svoji ljubi Ma-rieki . . .
Zvečerilo se je in vzhod je potemnel. Le na zapadu se je obotavljal še medlo zlat-trak. Megla je vstajala iz tal. Duh po suhem listju je oživel in nad pokrajino se je zgri-
rogovi, zdaj bliže, zdaj zopet čez niuni slavi.	'nj'ala topla tišina. Le sivo ru-
od daleč, kakor se je vršil lov. | Pallieter je stopil še v krč- meno listje je šelestelo, poka-Videl je ovce, kako so se pa- mo’ kJer 80 kartali kmetje in sle; sonce je rdeče sijalo sko-!vozn^kL
zi njih rdeča ušesa in kakor s j “Halo!” so mu klicali vse-prsti božalo njih debelo vol- i vPrek z vseh strani, “tu lahko no. Na bregu potočka je se-1 Poigraš cel grad! Obogatel del grbast pastir in je sam s;ko8>	k°š imel denarja ka-
lo in šumelo pod in nad Pal-lietrovimi nogami. Krava je nekje mukala, ker se ji je tožilo po hlevu, list je padel na Pallietrovo roko in v temnem beginskem gozdu je otožno in
seboj kartal, čisto sam, kakor | kor Pečka! Kupi sodček pise kartajp otroci. Ah, revček. |va ■ Zdaj je itak vseeno!”
“Na ta način zmerom do-1 Pallieter se je prestrašil in za-biš,” je dejal Pallieter - “po-i ^uden P08'ledal okrog sebe: j ze so mu zalile oči in mahoma
zateglo donel še samoten lovski rog. Pallietra je spreletel mraz, da ga je čutil v srce. Sol-
skusi z menoj!” Usedel se je v travo, vzel umazane, zmečkane* karte v roke, jih pomešal in razdelil. Zatopila sta se v igro, klela, sakramentirala in vpila, kakor da bi bila usoda vsega sveta odvisna od tega. — To je trajalo dve debeli uri, dokler ni sonce zašlo: vmes sta
‘Kaj pomeni to?
“Ali še ne veš?” so vzklikali z vseh strani in mu pripove-dvali, da bodo speljali železnico Čez Netho. Da jo bodo kanalizirali, da bo ves njegov vrt šel rakom žvižgat, dalje da bodo zgradili trdnjavo in napravili novo pokopališče. Ko-
je začutil, kako se krade zima v deželo in v njegovo srce.
Doma ata z Marieko v postelji govorila o tem; razveselila se je in odločila sta se, da se bosta spomladi, ko bo zopet vse zeleno, na sejmarskem vozu odpeljala v svet.
(Prevel F. Kozak)
6117
Clair Ave.
UEnderson 1-0628
Cleveland 3, Oblo

/|MERI$KA POMOVIMAl BESEDA IZ NARODA j
a it mm n until • ■ ■1 u-*-" !■ n ■.xxl,>..i.*/..i,n.j.ii 11 itn.*«
Published daily except Saturdays. Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
Slovensko popoldne v North Dakoti
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per tfear; $6.00 for 6 months; $4.00 for
3 months.
Canada and ail other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Bertbodd, N. Dakota. — Kaj so tudi v Dakoti Slovenci? Gotovo, saj Slovenca dobiš povsod. Ni nas siicer dosti tukaj, nekaj nas je pa vendar. V celi škofiji Bis-mark nas je samo deset, če je še kdo, pa naj se oglasi!
In kateri so ti deseteri? V
li. Seveda sio bile vmes tudi zdravice kot “Sladko vince piti, to me veseli . . .” Razsušen sod nima pravega, glasu, to se samo ob sebi razume, še od ranjcega
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
inja, ki je za deželo tako s šolskega vidika kakor tudi iz političnih razlogov izredne važnosti, je deželni glavar podal besedo predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev profesorju dr. Jošku Tischlerju. Ta je med drugim dejal:
“Moja osebna opazovanja iz lastne šolske dobe kakor tudi moje poznejše dolgoletne skušnje iz šole same, dalje moje pozna-
| K sodobnim svetovnim problemom |
Matije Kebra smo jo zapeli, pa od
onega fanta, ki je imel samo šest ^	__________ „
brk pod nosom: na desni tri, na nje koroških razmer kakor tudi 1—- i-~'	----1"’ ~— '7a- študij narodnostnih vprašanj ”
levo tri . . . Ob mraku smo zapeli Angelovo češčenje in “Marija pomagaj nam sleherni čas.” Skoraj bi bili zamudili večer-
No. 212
Tues., Oct. 27, 1953
Za spremembo McCarranovega zakona
Newyorski senator Herbert H. Lehman je sredi oktobra dal za časopisje in sploh za javnost naslednjo izjavo;
“Ko sem se vrnil s potovanja v Evropo, sem z velikim zadovoljstvom opazil, da je med mojo odsotnostjo močno naraslo zanimanje v Ameriki za temeljito spremembo naše sedanje postavodaje v zadevi vseljevanja in pridobivanja državljanst.va. Mnoge skupine državljanov širom dežele so postale delavne v tem smislu.
“Zvedel sem, da so na to reč nedavno opozorili predsednika Eisenhowerja o priliki neke konference s časnikarskimi poročevalci. Prišlo je na dan — čeprav ne v prav jasnih besedah — da se predsednik še ni odločil. To se pravi, ni še postavil spremembe McCarranovega zakona med tiste zadeve, ki se jih naj bi novi kongres moral resno lotiti.
“Jaz močno upam, da bo predsednik to stvar še temeljito premislil. Nimam še odgovora na svoje pismo z dne 13. avgusta, ko sem mu resno položil na srce, naj to zadevo sprejme v svoj program. Javnosti je gotovo znano, da sem jaz skupno z 31 drugimi kongresniki in senatorji tik pred zaključkom zadnjega zasedanja vložil popolnoma izdelan predlog, kako naj se nadomesti McCarranov zakon z drugim, neprimerno boljšim.
“V bližnji bodočnosti bom ponovno pritisnil na predsednika, naj stori svoje, da se moja zakonska predloga sprejme vsaj deloma, če že ne v celoti. Ali vsaj razpravjanje o njej naj se prične v prihodnjem kongresu. Le tako bo mogoče, da bomo prišli do neke primerne taktike za spremembo tega zakona. Predsednik Eisenhower se je sam ponovno izjavil za to nujno potrebno spremembo.
“Imam upanje, da bo mogoče priti do nestrankarskega dela v tej točki. Upam', da bo predsednik vzel zadevo v roke vsaj v toliko, da bo naročil zaslišanja in razprave v tej smeri, da vendar enkrat pridemo do revizije vselitvenega zakona, ki ga poznamo pod imenom. McCarran-Walter Act.”
Tako se torej glasi izjava senatorja Lehmana v prostem prevodu. Prav je, da to izjavo tudi mi vzamemo na znanje. V pojasnilo naj dostavimo nekaj reči:
1.	Tu nimamo opraviti s kakim “begunskim” zakonom, ki je trenotno za nas najbolj važen. Tu gre za splošno ameriško vselitveno zakonodajo. McCarranov zakon, ki je prišel v veljavo tik pred Božičem lansko leto, obsega določbe za prihod v Ameriko iz vseh krajev in koncev sveta, pa vseh vrst ljudi. Na kakšne begunce se ne ozira in jim tudi nič več prilike ne daj kot vsem drugim.
2.	Poleg tega splošnega zakona je zmerom odprta pot in prilika, da ameriški kongres napravi od časa do časa posebne zakone, ki se tičejo vselitve poedinih skupin ali pa celo kakega golega poedinca. Treba je samo dovolj zainteresirati kongres in do takih posebnih zakonov pride. Tak poseben zakon je “begunski” od letos — ki pa “deluje” še zgolj na papirju— tak poseben zakon pride, na dan od časa do časa za kakega posameznika, ki je morda nelegalno v tej deželi, pa se je kak kongresnik zanj posebej zavzel. In tako dalje.
3.	Ker ima sedanji splošni zakon (McCarrar|-Walter) nekaj zelo strogih predpisov v zadevi števila pripuščencev in njihovega značaja, se ti predpisi navadno prenesejo iz splošnega zakona tudi v kakega posebnega, če in kadar ga kongres napravi.
4.	Radi tega ni vseeno, kakšen je naš splošni vselitve-ni zakon. Kdo bi namreč utegnil reči: Naj bo ta splošni zakon tak ali tak, dokler se poleg njega lahko vsak čas napravi še:poseben zakon, je kar dobro tako. Toda in tako! Splošna zakonodaja zmerom vpliva tudi na posebno.
5.	Zadnje čase se res precej razpravlja širom Amerike važno vprašanje, koliko je naši deželi McCarranov zakon koristen in koliko škodljiv. Zmerom je mnenje deljeno. Nekateri so zanj, drugi so proti. Jih je nekaj, ki bi radi ves zakon spremenili. Je tudi nekaj takih, ki bi ga samo nekoliko “predelali.” “Vsako mnenje ima nekaj zase,.
6.	Lehman in tistih 31 drugih kongresnikov in senatorjev, ki so letos v juliju predložili zoper McCarranov zakon svojo predlogo, so ves zakon temeljito predelali. Nikakor se ne, mislimo na tem mestu baviti z vsemi spremembami, ki naj jih ta zakonska predloga prinese, če bo kdaj sprejeta. Omenimo naj samo eno spremembo.
7.	Nedavno je bilo brati nekje, da je nekdo, ki McCarranov zakon zagovarja, izjavil, tako: “Mnogi nasprotujejo temu zakonu radi znanih “kvot.” Toliko ljudi sme priti na leto iz te dežele, toliko iz one. Pravijo, da je ta “kvotna” roba zastarela reč. Toda nihče še ni predlagal namesto “kvot” kaj drugega. Prav gotovo pa ne kaj boljšega.
Ali tale zadnja trditev, drži? Na to vprašanje bomo skušali odgovoriti v posebnem uvodniku.
P. B—ič.
Berthold že nad dve leti župni-'jo, ki so jo tisti dan servirali v kuje slovenski duhovnik Štefan Kraljič iz Tomišlja pri Ljubljani. V vsej fari nima niti enega Slovenca, pač pa živi v bližnjem mestu Minidt, ki ima kakih 25,-000 prebivalcev, njegov brat Janez z družino in sestro Tončko.
Vsi Kralj ičevi v Minot so zaposleni v katoliški bolnišnici sv.
Jožefa, kjer je bil Štefan dve leti bolniški duhovnik in sestrski duhovni vodja. To zadnje je še zdaj, poleg tega pa uči bolniške strežnice verouk. Vsak teden dvakrat se pelje tja.
Kot župnik oskrbuje dve manjši naselji: Berthold, N. Dak. s cerkvijioi sv. Ane in Des Lacs, N.
Dak. s cerkvijo sv. Vincenca. V bližini deluje tudi drugi slovenski duhovnik Stanko Jazbec kot kaplan na večji fari. V 80 milj oddaljenem Riverdalu je zaposlen pri gradnji velikega jezu na reki Mississippi naš rojak inženir France Vovk, ki je pred nekaj leti končal svoje študije v Španiji.
Vsi ti deseteri Slovenci so se v nedeljo 11. lokt. sestali pri g.
Kraljiču v Bertholdu ob priložnosti obiska p. Odila. Kar gledali smo se, ko smo se vsi srečno zbrali. Najprej smo se malo pogovorili, potem se je pa oglasila pesem, ki se ni polegla celih pet ur. Vovkov France je prinesel s sabo kitaro. Brez nje nikamor ne gre, kot duhovnik ne gre brez brevirja ali kadilec brez fajfe. G. Jazbec je spočetka tožil, da je zelo prehlajen, toda čez pol ure je na prehlad pozabil in pel tudi v največji višini. Da p.
Odilo ni bil tiho, si vsakdo, ki ga pozna, lahko misli. Ne vem, če bi mogel kdo prešteti vse pesmi, ki smo jih tisto popoldne prepe-
veliki dvorani kot farno' večerjo. Ko so farani zaslišali čudovito petje v župnišču, so začeli prihajati noter in so kar strmeli, da more deset ljudi napraviti tak šunder.
Ko smo se vrnili od večerje, je pa vseh deset Slovencev zahtevalo': P. Odilo, zdaj pa gremo v cerkev, in nam boste morali napraviti slovensks pridigo, zakaj mi nikoli ne slišimo slovenske besede božje”! Seveda je moral pater ubogati. Vsi smo šli v cerkev, kjer je pater pridigo-val desetim ljudem, kot bi jih imel pred seboj deset tisoč. Tudi v cerkvi smo zapeli in blagoslov z Naj svetejšim nam je bil podeljen. Najbolj od srca nam jfe šla pesem: Veš, o Marija, moje veselje.” Pid pobožnosti v cerkvi smo se vsi zadovoljno razšli z mislijo ih z željo v srcih: ali se bodo takile trenotki še kdaj ponovili? Da bi se vsaj vsako leto enkrat! Kako so srečni tisti naši ljudje, ki žive v slovenskih naselbinah in poslušajo v cerkvi slovensko pesem in besedi« božjo v slovenskem jeziku!
Janez izpod Krima, —o--------
Švici in drugod, vse to je že leta 1945. rodilo misel, da moramo na Koroškem ubrati novo pot na področju šolstva.”
“Samo enake obveznosti za loba naroda na Koroškem so iz-prave demokracije. Otroci,
Dober jezik
Trebušnik zavije v prav imenitno restavracijo in si naroči obed. Ker se je bil doma preveč razvadil, si v pozabljivosti priveže pr*’ček okoli vratu.
Poslovodja pomigne ves osupel prvemu natakarju.
“Previdno in vljudno in na moč prizanesljivo opozorite gospoda na netaktnost.”
Natakar odide h gostu. “Oprostite, gospod, ali. naj nas obrijem ali ostrižem?”
Slovenska Koroika
Nova deželna kmetijska šola
NT z dne 15. t. m. je prinesel pod zgornjim naslovom naslednje poročilo: “Kakor izvemo iz urada koroške deželne vlade, so se v ponedeljek dne 12. oktobra vršila posvetovanja v zadevi otvoritve deželne kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom. Deželna vlada je na svoji seji otvoritve javne kmetijske šicle .odobrila, stroške za šolo pa bo prevzelo kmetijsko ministrstvo na Dunaju.”
K temu poročilu dostavlja uredništvo NT naslednje: “Ta način rešitve tega perečega vprašanja odgovarja tudi zahtevam Narodnega sveta koroških Slovencev in Kmečke gospodarske zveze ter vsem intervencijam imenovanih icrganizacij na Dunaju v ministrstvu za kmetijstvo, pri koroški kmetijski zbornici in pri koroški deželni vladi.” Iz navedenega poročila NT ni razvidno, ali gre za eno — ali dvoletno odnosno ali morda celo za štiriletno kmetijsko šolo, niti ne, ali bo imela šola značaj srednje šole in končno, kakšne ugodnosti bodo imeli absolvent j e te šole. Kar koli pa že bo, pomeni brezdvomno prvi uspeh složne, žilave in vztrajne borbe naših koroških rojakov. Poudarjamo pa, da je to samo dobrec tistih pravic, ki jim gredo po božji in naravni postavi. Nerešeno je namreč še vprašanje gimnazije odnosno učiteljišča, koder je najmanj, kar pritiče rojakom, polnovredne slovenske vzporednice nemškim razredom. Vprašanje učnih moči, kolikor vemo, tu ne bo težko; z dobro voljo bo lahko rešljivo tudi vprašanje slovenskih učbenikov. Vemo, da ro-
jaki tudi v tej borbi ne bodo omagali in da bodo dosegli prej ali slej uspehe. Samo vztrajati je treba!
Posvetovanje n dvojezični ljudski šoli
Danes teden je AD na kratko poročala o posvetovanju o dvojezičnem šolstvu, ki je bilo 6. t. m. v palači koroške deželne vlade. Temu poročilu naj dodamo, da so mu poleg dežel, glavarja Ferdinanda Wedeniga, ki ga je sklical, prisostvovali še namestnik dežel, glavarja Ferlitsch in dežel, svetnik dr. Karisch (za OeVP), za VdU (naciste) dež. svetnik Rader in poslanec Skrin-zi; dalje direktor dež. uradov dr. Newole, dvorni svetnik Heinzel, dež. šol. nadzornik za srednje šole dvomi svetnik dr. Schwen-denwein, dež. nadzornik Sacher, okrajni nadzorniki Just, Maklin, Skorainz in dr. Pototschnig, zastopnika za učteljišče prof. Mai-ritsch in dr. Inzkc, trije zastopniki dvojezičnih šol ter dr. Joško Tischler in dr. Franc Zwitter.
Na posvetovanju je govoril tudi ameriški profesor De La Mare, ki je poseben strokovnjak za •narodnostna vprašanja.
raz ^
ki skupno doraščajo, naj se uče obeh jezikov, ki jih govorimo v deželi. Nemci nemščine in slo venščine, Slovenci pa slovenščine in nemščine.”
“Ustroj šole mora dobiti tako stanovitnost, da bo mogel učitelj v miru poučevati in da se bodo mogli otroci v miru učiti. Šola ne sme biti odvisna od vsakega političnega vetra, šola mora biti nad vsakdanjimi političnimi dogodki.”
“Pri novi ureditvi šole na Kor-roškem ne smemo- pod nobenim pogojem dovoliti, da bi iz ene dvorazrednice napravili dve enorazrednici. Organizacija šole se ne sme poslabšati. Spet pane smemo na drugi strani iz te' ga razloga še bolj obremeniti lobčin, ker so itak gospodarsko šibke.
“Vsak Korošec, ki le nekoliko pozna prilike v deželi, bo pritrdil, da je pri nas in tudi drugod v obmejnih pokrajinah vprašanje ljudskega štetja prav zelo nestanovitno in da tako ne more biti podlaga za uravnavanje šolskih prilik.” (V tej zvezi je nato navedel klasičen vzgled iz svoje rojstne občine Tinj).
Posebno obširno je govoril tudi o vprašanju pravice staršev (Eltemrecht), ki ji je v novem osnutku ljudsko šol. zakona predvidena prav posebna vloga. Po duhu, kakor veje iz osnutka, naj bi bili starši “Unterrichts-partner”, t. j. naj bi odločali o tem, katerih predmetov, naj se uče učenici. Govornik pa je poudaril, da se kakor drugod tako-tudi v Avstriji starši bore za priznanje, da postanejo oni vzgojni faktor, ki bo soodločeval < 'Svetovnonazomi usmeritvi pouka. Starši hočejo biti, je poudaril, “Erziehungsfaktor.” Na vsak način pa je treba tudi pre-motriti, če starši tudi v vsakem slučaju morejo presoditi daleko-sežnost takih svojih odločitev.
Mirna in strokovna izvajanja predsednika NSKS dr. Tischler-ja so -bistveno vplivala na vse nadalnje obravnanje. Po vrsti so prišli do besede vsi šolski nadzorniki. Tudi ti so poudarili, da se je dvojezična šola v svojem bistvu obnesla in da j,o je treba ohraniti.
Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo
Po nedavno sklenjeni trgovin ski pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo je predvidena izmenjava blaga v vrednosti 25 milijo-inov dolarjev. Avstrija bo. uvozila kmetijske pridelke, rude in brusni les, izvažala pa bo indu strijske proizvode.
Razne novice
Prošt Aleš Zechner, župnik v Dobrli vesi, je bil imenovan za častnega kanonika. Slovesna instalacija je bila v škofijski kapeli v Celovcu 15. oktobra t. 1. Čestitkam ožjih rojakov se pri družuje tudi svobodni slovenski ned po svetu. — Farna mladina
časopisje na Zahodu je pretekli teden ugibalo o verjetnosti konference velikih štirih in o iz-gledih na uspeh, ki bi jih utegnila prinesti. Angleži in Francozi upajo, da bo s Sovjeti mogoče napraviti vsaj kak začasen dogovor, Amerikanci pa sodijo da so vsi upi zastonj.
Winston Churchill, angleški ministrski predsednik, bi se na vsak način rad razgovarjal z Ma-lenkovim, Eisenhowerjem in La-nielom o vseh svetovnih vprašanjih nekako- bolj po domače. Prepričan je, da bi se dalo na tak način največ doseči. Pri tej svoji trditvi se opira na skušnje iz pretekle svetovne vojne, ko seje ponovno sestal s Stalinom in Roosceveltom in neposredno-njima reševal najvažnejše zadeve. Washington je do tega pred loga hladen. Po njegovem mnenju ni od takega sestanka pričakovati nobenih koristi, ni pa iz kij učeno, da bi povzročil škodo. Churchill pa ne popusti. Po nekaterih vesteh namerava priti svojim predlogom pred Združene narode v New York.
Tržaško vprašanje prizadeva zahodnim diplomatom še vedno velike skrbi. Polagoma so začeli priznavati, da je bila zadnja, ameriško-angleška odločitev velika napaka. Kot so zahodne tri sile po 1. 1948 uvidele, da so napravile marca onega leta napako, ko- so obljubile vse Svobodno tržaško ozemlje Italiji, tako spoznavajo sedaj, da je bila zadnja sbljuba Italiji napravljena zelo nerodno in v nepravem času, če že ne več. V zahodnih prestolnicah polagoma prevladuje prepričanje, da Tito resno misli stor-riti, kar govori.
Ves položaj so na Zahodu prvotno po-polnoma napačno presojali. Mislili so, da morajo ra čunati na razburjenje in nejevoljo v Rimu ne pa v Beogradu. V začetku jim je bilo Titovo robantenje kar dobrodošlo, ker so upali, da bodo na ta način v Rimu tiho. V Rimu so- pa smatrali izročitev zone A za prvi korak in so že zmagoslavno napovedovali slovesen vhod v Trst, Koper in druga istrska mesta v zoni B in tudi izven nje. To je bila pa voda na Titov mlin. Ta je s prstom pokazal na osvajalne namene Rima. Italijani so s svojim širokoustenjem napravili Beogradu veliko uslugo in mu olajšali položaj.
Zahod je nato na Rim pritisnil, naj bo malo pametnejši in seveda tudi pojasnil, da ob novem položaju ni računati na takojšnji odhod ameriško-angle-ških čet. Italijani bi zelo radi korakali v Trst, pa jih je malo strah pred Jugoslovani, želijo, da bi Amerikanci in Angleži ostali v Trstu tako dolgo, da bi se italijanska vojska pripravila za vsak slučaj. To se pravi z drugimi besedami, da naj Amerikanci in Angleži čuvajo italijansko vojsko v Trstu pred Titom. Če je tako šibka, da se ne zna sama varovati, sodijo na Zahodu, potem je vseeno, če je v Trstu sploh ni. Čie bi postali torej Italijani nepotrpežljivi in bi hoteli v Trst takoj, jim Anglo-amerikanci lahko rečejo: “Prav, le pojdite noter, toda mi bomo v tem slučaju odšli in nas potem
moč.
Z odločitvijo, da se umakneta iz Trsta in izročita zono A Italiji, sta dala Washington in London lepo priložnost Moskvi. Višinski je pretekli torek pred Varnostnim svetom hudo robantil in pel Zahodu levite.
Tržaško zadevo so odložili do 2. novembra, iče Ameriki in Angliji do takrat ne uspe najti kake za obe strani sprejemljive rešitve, ho. prišlo to vprašanje na veliko veselje Sovjetov znova na dnevni red. Tržaška kost je ruskemu medvedu res dobrodošla!
Zahod pa nima težav samo v Trstu, ampak tudi na Srednjem vzhodu, kjer je začelo znova vreti med Judi in Arabci. V Sveti deželi je po ustanovitvi države Izrael nastala vojna med Judi in Arabci. Judom se je posrečilo, da so številno daleko močnejše Arabce porazili, nakar je po posredovanju Združenih narodov prišlo do premirja. To premirje pa je bilo vedno nekam šepavo. Pred Judi je namreč moralo bezati veš sto tisoč Arabcev iz Palestine in iskati zavetja pri svojih nojakih. Ti begunci hujskajo neprestano proti Judom. Tako na meji ni nikoli pravega miru. Arabci so udirali preko po premirju določene mejne črte in napadali Jude, ki pa so jim vračali milo za drago. Zadnjič so Judje napadli tri arabske vasi v Jordaniji in pri tem pobili nad 60 oseb. To je vzbudilo hudo vznemirjenje v vsem arabskem svetu. Judovska vlada trdi, da napada ni izvedla njena vojska, ampak judovski naseljenci, ki so bili ogorčeni nad arabskim napadom na neko njihovo rojakinjo in njene otroke.
Kljub hudemu razburjanju in velikemu vpitju po splošnem mnenju ni pričakovati, da bi prišlo do kakih novih večjih bojev med Judi in Arabci. Zahodni svet si kaj takega ne more privoščiti in bo gotovo uporabil vsa sredstva, da ohrani mir v tem delu sveta.
Na Koreji se stvari tudi vsak dan bolj zapletajo. Kitajski in sevemokorejski vojni ujetniki še vedno trdovratno odklanjajo razgovore s komuni stičnimi predstavniki. Za vrnitev v domovino se jih je doslej še zelo malo odločilo. Velika večina želi iti k gen. Čankajšku na Formo-zo. Južnokorejci groze, da se bodo skoro naveličali komunističnega mešetarjenja in da bodo protikomunističnim vojnim ujetnikom v slučaju, da bi jih hoteli s silo pripraviti do razgovorov z zastopniki njihove po komunistih vladane domovine, odprli
vrata v svobodo.
* * *
V Indokini so Francozi vodili nekaj časa veliko vojaške operacije in je izgledalo, da so odločeni uničiti komunistične upornike. Sredi tedna pa je prišla vest, da je napad prenehal. Ali je to le začasna odločitev iz vojaških razlogov ali je za vsem kaka politična odločitev hi jasno. Iz Pariza prihajajo vesti, da se Francozi nagibajo k misli o pogajanjih in da bi radi vojsko končali na miren način. Amerika gleda na tak razvoj z dvomljivimi občutki, saj . je obljubila. Francozom veliko pomoč le zato,
KoJedSemi g.av„ po
nirnem raZSOVOm msvetova- .	v ih ,
m zvečer v Globasnici verskopo-
učno igro “Sv. Neža” in “Na Visokem” s simboličnimi vajami po
'telu Haimlinger v Celovcu 3. t. m. sta podala Polde in Karlo lep kemičen prizor “Postopač m stražar,” Godli so jim štebjani. Pa tudi petja je bilo vmes (|.o-volj. Sicer se pa društveni igralci spet pripravljajo na novo igro. — Nova šola v Selah-Kotu je bi-
uvujc^iu ------- - v —	...........o-----------,la blagoslovljena v nedeljo 11.
cu o pomenu vsega tega vpraša- skega kulturnega društva v ho-^kt.
ne briga veliko, kako1 boste °Pra“|keir je upala, da bodo Francozi vili s Titom!” Atlantska obram- poskusili doseči odločitev z orož-bna pogodba namreč zaveznikov jem večji komunistični poraz v
Indokini, ki imel za demokratično stvar ugoden odmev v vsej južni in vzhodni Aziji.
triurnem razgovoru posvetovanje zaključil, je ugotovil, da se je skoraj 90% navzočnih izreklo
za dvojezično šolo. Vendar pa je .^ in narodnih motJvih_ 1_
ta oj pristavi, a o re a izve |p0l]eg nacističnega spomenika v sti nekaj popravkov na prizade- gt_ Jakobu y Rožu de «Haus m ozemlju, seve sporazumno: der Heimat „ Mislili S0; da bo g0_ neposredno priza e imi.	| |0y do oktobra (obletnica ple-
Utemeljevanje dr. TisciTilerja biscita), da bi ga ta dan sioves-P.o- uvodni besedi dež. glavar- no odprli, pa se to ni zgodilo, ja Wedeniga na posvetovanju o . čeprav so delali noč in dan. — dvojezični šoli 6. t. m. v Čelov-.Ob priliki vinske trgatve Sloven-
ile veže, da bi morali Italiji na pomoč, če bi imela ta težave v Trstu. Šele, če bi Tito šel preko: prave jugoslovanske-italijanske meje, so zavezniki dolžni v smislu pogodbe priti Rimu na po-
tem
Zahod je upal, da se bo mogel-vsaj malo oddahniti v času po Stalinovi smrti. Upal je, da bodo imeli Sovjeti doma več kot dovolj težav in da ne bodo mogli delati nemira po svetu. Sedaj se je pa vse nekam 'obrnilo. Sovjetske notranje težave so precej manjše kot so na Zahodu računali, zato: pa ima Zahod toliko Opravka sam s seboj, da ne more | misliti na to, kako bi privil Sov-jjefe. _ _	.	j

Ameriška Domovina

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
volka, ostalih 29 volkov pa je zbežalo. (Tisti, ki je štel volkove, je moral biti najbolj junaški; op. ur.).
rr
Kdor Mariji daruje, fa sam sebi posojuje'
loronto, Ont. Pred kratkim pravi: “Od zrna do zrna pogača, ,■ je g. župniku Plolaricu pisala. Jo— .nH irawmo. Hr,	__ ^
žefina Kocin iz Clevelanda, mu priložila svoj kamenček za slovensko cerkev in se zraven ponudila kot pomočnica Propagandnemu odseku za slovensko cerkev v Torontu, želi, da bi objavili v Ameriški Domovini sledeči sestavek:
“Koi sem brala v Ameriški ^Domovini, 'kakjo nabirate kamenčke za Marijino svetišče v Torontu, in kako počasi se stekajo ti kamenčki, sem se tudi jaz namenila, da jih Vam pomagam nabrati. Naj bi se ti kamenčki strnili v velike kamne, veliki kamni pa v veliko stavbo — hišo božjo. Sem tudi jaz Mariji veliko dolžna, ker mi je ona veliko pomagala v moji bolezni. So' me silno bolele noge in sem mislila, da ne bom več hodila, pa mi je Marija letos čudežno pomagala, da sedaj spet lahko hodim in delam. Pa nisem dolžna Mariji veliko jaz, ampak tudi vi dragi čitatelji Ameriške Domovine. Zato smioi vsi dolžni graditi Mariji svetišče v Torontu, da bo imela tam svoj dom in svoj prestol, na katerem boi sedela in kraljevala ter delila milosti vsem zatiranim in ubogim, vsem svojim dobrotnikom in častilcem; sploh vsem, ki se bodo- k njej zatekali.
In koliko milosti bo delil Jezus, njen sin, ki bo iz tabernaklja te cerkve klical: “Pridite k rneni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil. Poživil vas bom z živo vodo iz studenca, ki teče v večno življenje; kajti jaz sem pot, resnica m življenje. Jaz sem. trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi lobilo sadu; zakaj brez mene ne morete nič Storiti.”
Vsak nov tabernakelj je vir novih božjih milosti. Zato- pa ne Prezirimo tega važnega trenutka, ko se vrši kampanja za novo slovensko cerkev v Torontu. Pomagajmo vsak po svoji moči! Vsak, še takoi majhen kamenček bo dobrodošel, ker pregovor
od kamna do kamna palača. Tudi vedimo: “Kdor kaj za Marijo naredi, ta se nikoli ne pogubi. Kdor Mariji kaj daruje, ta sam sebi posojuje.”
Tako se glasi sestavek slovenske žene, ki ni nikdar hodila v šole. Smo ga le slovnično popravili in ga z veseljem pošiljamo Ameriški Domovini. Kajti živo je priča, kako je preprosta Sloivenka-staronaseljenka tudi v Združenih državah ohranila živo vero, kako- dobro pozna Kristusov evangelij in kako pravilno presoja vrednost vsake nove cerkve, ki jo zgradimo Jezusu in Mariji v čast.
Za taka pisma se priporočamo še drugim Slovencem po Kanadi in Združenih državah; — kajti najboljša propaganda za slovensko- cerkev v Torontu je tista, ki prihaja iz ljudstva.
Prop, odsek za slovensko cerkev v Torontu.
Slovenci V Melvernil iM^iji. nai zaupajo in naj bodovdal tudi Trst.
Toronto, Ont. - Edinstvena ' Prepričani, da nas Bog prav vodi,'
slovesnoset se je vršila v nede-lcetudi včaslh P° živllenia trnie--j0 20. septembra letošnjega le-jvi	Vsi farani so napeto
ta na farmi Lojzeta Ambrožiča	°c^a
v Malvernu, Ont. Znano je, da
DIN 500 za 1 dolar bankovci
POŠILJANJE denarja v domovino po dnevnem tečaju.
100 Ibs. BELE MOKE ..$11.45
100 Ibs. KORUZNE MOKE.. 10.90
1 Ib.	RIŽA ...........21
1 Ib.	TESTENIN ...   .21
1 Ib.	SLADKORJA ....  21
1 Ib.	KAVA MINAS .....80
1 Ib.	KAVA SANTOS ....93
1 Ib.	MASTI ..........38
1 kg	OLJA ......... 1.32
Cene franco prejemnik!
Sestavljamo Vam poljubne pakete. Zahtevajte podrobni cenik!
Potniške karte: z avionom ali ladjo, po uradnih cenah. Posebna dobra lastna organizacija več agencij za emigrante.
PREVODI - VIZUMI - POTNI LISTI - IMIGRACIJA
TRANSMUNDiAL
SLOVENSKE POTNIŠKE AGENCIJE
258 College St.	Toronto, Ont.
tel. MI 4868
2098 St. Catherine St., W. Montreal tel. FI 5306
je Abmrožičeva ali Trno-včeva družina doma iz Dobrove pri Ljubljani in one dni je Trnov-čeve obiskal dobrovski župnik g. Jožef Klopčič, ki živi že nekaj let pri slovenskih sestrah v Le-m-ontu. G. župnik je želel obiskati svoje nekdanje farane. — Naredil je to v -spremstvu p. O-dila in prišla sta že v torek 15. septembra na farmo k Ambrožiču. Oba sta ostala čez nedeljo.
Sestre karmeličanke so pred kratkim pozidale na svoji farmi, katero oskrbuje Lojze Ambrožič, lepo in prostorno cerkev. če pridejo Ambro-žičeve obiska duhovniki, lahko kar tam mašujejo. In tako sta bili one dni kar dve -sv. maši vsako jutro v omenjeni cerkvi. In Ambrožičev Jernej ček je vsako jutro pri obeh mašah ministriral. Seveda se mu je to zdelo vse prekratko.
V -onih dneh smo
Med maaoi je bilo ljudsko petje, katerega je vodil p. Odilo. Najbolj nas je zagrabila pesem: — “Marija skoz’ življenje voditi srečno znaš”!	„
Po sveti maši je bil prijeten, očetovski in prijateljski razgovor med otroci in očetom, med župnikom in farani. Prišlo, je iz mesta, še nekaj drugih znancev in prijateljev. Razgovarjali smo se kar na prostem, bil je namreč prekrasen jesenski dan. Prijetne ure so kmalu dotekle. Popoldne ob treh smo ganljivi in o-čebovski sestanek zaključili s petimi litanijami in evharističnim blagoslovom. Pobožnost je opravil g. Janez Kopač, ki je ©-poldne prihitel iz Toronta. Nobeno oko ni ostalo -suho, ko smo pri litanijah zapeli tudi dobrovski odpev: “O Marija, dobrovska, naša mati usmiljena! Prosimo Te, usliši nas, prosi Ti za nas!” Po pobožnosti smo zapeli
Brzoj avka na- ]
Papeški delegat zapušča Kanado
Vatikan. — Iz vatikanskih u-radov prihaja vest, da je Sv. Stolica določila za novega papeškega nuncija v Španiji Most Rev. Ildebranda Antoniuttija, ki je bil doslej 15 let papežev
v ,	-delegat v Kanadi. Vatikan isto-
glasa, da bi bil to eden prvih A b	.
,	časno za Kanado- ni imenoval
pozitivnih korakov k postopne-
mu ustvarjanju Združene Evrope. Brzojavko sta za S. N. Z. v Torontu podpisala gg. Rudolf Čuješ in Ludvik Jamnik.
Smrt zgledne mladenke
novega papeževega delegata.
, Za časa svojega uradnega bivanja v Kanadi je posvetil M. R. Antoniutti 33 kanadskih škofov, torej več ko polovco, kar jih je1 bilo v zadnjih petnajstih letih posvečenih v Kanadi. Most Rev. Toronto, Ont. — Dne 22. oktorj1- Antoniutti je bil znan kot tih, bra je v Toronto v General Hos- dober človek. Rojen je bil v I-
Svojo cerkveno - diplo-
me nekaj Marijinih, medtem pa se mnogo ] ge 0ig^asj^ zvonovi. Verniki bi pogovarjali -o starih časih ter 0-|jih bili radi poslušali kar naprej! Res je bil to prijeten sestanek.
bujali prijetne, pa tudi bridke] spomine preteklih let. Lojze Ambrožič je pripomnil: Lepo je bilo doma, hudo je bilo večkrat v begunstvu z mnogoštevilno družino, toda vse smo prestali in zdaj nam ni hudo-. Jaz grem 'zvečer spat, kokoši mi pa med tem dolarje delajo! Lojze ima namreč na farmi veliko kokoš-jerejo.
Prišla je sobota. Začelo je pri-trkavati! Zvonovi iz žalostne gore pri Preserjih, ki sta jih duhovnika prinesla s seboj na traku, so slovesno oznanjali “dobrovsko nedeljo”, na katero šobili iz Toronta in okolice povabljeni vsi dobrovski rojaki in farani, da se zberejo okrog svojega dušnega pastirja. Odzvali so se prav vsi. V nedeljo okrog 10. ure dopoldne so začeli prihajati z avtomobili. Ob 11. uri je g. župnik Klopčič maševal za svoje farane ter jih med sv. mašo ljubeznivo nagovoril in bodril, naj ostanejo zvesti Bogu in
Drugo jutro sta se g. župnik Klopčič in p. Odilo odpeljala z letalom v Chicago.
Dobiovčan.
Slov. nar. zveza poslala brzojavko kanadskemu zunanjemu ministru
Toronto-, Ont. sek “Slovenske narodne zveze” je odposlal 14. oktobra letos kanadskemu zunanjemu ministru Lestru B. Pearsonu brzojavko, v kateri protestira proti nedavni zavezniški odločitvi o vrnitvi o-zemlja doslej obstoječega Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji. Brzojavka vsebuje kratka zemljepisna in zgodovinska dejstva, ki se tičejo Trsta in Slovencev in izraža kot najprimernejšo rešitev tržaškega vprašanja ustanovitev neodvisne slovenske države, v katero naj bi spa-
pital umrla gospodična Marija Menič. Rodila se je 8. novembra 1929 v Borjani pri Kobaridu. S svojimi starši se je lansko leto tpreselila v Kanado. Nastanili so se v mestu Port Arthur, Ont., kjer so znova začeli lepo družinsko življenje, ki ga j-e begunstvo za nekaj časa prekinilo. Pa Bog je mladi Marici kmalu poslal hudo bolezen v glavi, zaradi katere je bila prisiljena iskati pomoči v Torontu. Tukaj je prestala tež-
taliji.
matsko službo je začel zgodaj. Med drugim je bil tajnik apostolskega delegata v Pekingu na Kitajskem, kasneje auditor apostolskega delegata na Portugalskem, nato je postal sam a-pogolski delegat v Albaniji. Za časa španske državljanske vojne je bil kot posebni odposlanec svetega očeta poslan v Španijo in potem je postal papežev osebni predstavnik v Kanadi, že pr-
ko operacijo, po kateri se ni več:vo leto P° svojem imenovanju
zavedala. Po šestih tednih jo je Bog poklical k sebi v veliko žalost -njenih staršev, brata, sestre in prijateljev. Pokopali smo jiOi v soboto 24. oktobra-, na katoliškem pokopališču Mount Hope v Torontu, kjer bo čakala častitljivega vstajenja.
Pokojna Marica je bila zgledna mladenka. Doma je bila zvesta članica Marijine družbe in požrtvovalna cerkvena pevka. Ko je odhajala v Toronto, se je od svojih staršev poslovila z besedami: “Zbogom, tata in mama, ne jokajta za menoj, rajši molita zame.” To je bil njen zadnji pozdrav ljubljenim staršem. Iskrena hvala-vsem, ki so na-
Kanadi je 'Obiskal Rev. Antoniutti daljne katoliške naselbine na kanadskem Severu. Na tem potovanju z letalom je napravil 18 tisoč milj. Mož govori gladko angleško in francosko. Bil je Vedno velik pobor-nik za izseljence. V svojem nedavnem govoru v kraju St. Boniface v Quebe-cu je dejal, da imajo “ljudje brez zemlje pravico naselitve v deželi brez ljudi.” S tem je brez dvoma mislil na Kanado.
šo drago blolniqp v njeni bolezni
Tukajšnji od- Obiskovali in ob njeni smrti za--	.	.	,	,	,
molili, darovali cvetie in!™ ministrskemu predsedniku.
Spomenik bivšemu predsedniku
Ottawa. — V mestu Hopewell Cape v provinci New Brunswick bodo konec tega tedna odkrili spomenik Viscountu Ben-nettu, svoječasnemu kanadske-
njo
vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti. žalostni in hvaležni starši.	I. M.
Volkovi
napadli stavkujoče rudarje
Normetal, Que. — Smešna a resnična novica prihaja iz enega tukajšnjih rudnikov, kjer je pridrvelo iz gozda 30 volkov in se zaprašilo proti stavkujočim delavskim stražam (piketom); — glavni stražar je -skočil k sreči v kolibo po puško, ustrelil enega j Spomenik-
Bennet je bil rojen v Hopewell Cape in je bil predsednik kanadske vlade v letih 1930-1935. Do-ba njegovega predsedništva je
bila trda, kajti tedaj je vladala, huda gospodarska kriza. Bennet je bil zadnji predsednik, ki je zastopal kanadske koservativce. Bo svojem umiku iz javnega življenja 1. 1939 se je mož odpeljal v Anglijo, kjer so ga dekorirali 1. 1941 z več naslovi. Šest let kasneje je v Angliji umrl, zdaj pa mu bodo v Kanadi postavili
Britska Kolumbija naj toči alkohodne pijače svobodneje
Victoria, B. C. — V sklopu novih zakonov, ki smo o nekaterih na kratko poročali že pred nedavnim na tej strani našega časopisa, se nahaja tudi nov predlog, naj se v provinci Britska Kolumbija olajšajo naredbe glede točenja alkoholnih pijač. Doslej je človek v B. C. lahko1 obiskal — mirna privatnih klubov — samo tako imenovani “Beer parlor”, če je hotel zvrniti kak kozarec. No^ zakonski osnutek predvideva, naj bi točili žganje po takozvanih “cocktail lounges” in da naj bi uvedli tudi posebne vrste točilnih dovoljenj, ki bi se jih posluževale restavracije, koder naj bi si gostje lahko privoščili po jedi ali pivo ali vino. Vsega skupaj predvidevajo ti zakonski osnutki štiri vrste novih točilnih dovoljenj.
Ruska letala nad Kanado?
Ottawa. V reviji “Collier’s” z dne 16. t. m. so objavili več ali manj bombastičen članek o zadevi zračne obrambe sevemo -ameriškega kontinenta. V tem članku stoji, da -so “ruski avi-joni že večkrat preleteli severno- kanadsko ozemlje. ” K temu članku se je oglasil pred kratkim kanadski zunanji minister Claxtcn in dejal, da se avtor tistega članka (Ulman), ni posvetoval s kanadskimi višjimi častniki v armadnem štabu, da bi utegnil napravljati take pavšalne ugotovitve. Ni pa Clax-ton zanikal, da sovjetska letala ne bi bila v preteklem času preletela kanadsko ozemlje.
Kurja kuga v Britski Kolumbiji
Vancouver B. C. — Nov izbruh kurje kuge, ki je znana tudi pod imenom “Newcastle” in ki je bila pred dvema letoma pomorila znaten del perutnine po farmah v dolini reke Fraser v tukajšnji provinci, se je spet pojavila tukaj. Sedanji izbruh te bolezni pa ni omejen le na kmetije po dolini reke Fraser, ampak so se posamezni primeri te bolezni pojavili močno proti vzhodu, blizu kraja Armstrong, B. Co. in Salmon Arm, B. C. v dolini Okanagan. — Ob izbruhu te bolezni je pred dvema letoma ma odredila britskokolumbijska perutninsko - zdravstvena oblast poklati petsto tisoč glav perutnine. Za to perutnino je plačala provincialna vlada lastnikom blizu milijon dolarjev odškodnine.
Felix Timmermans:
Glas rogov
širok, mogočen in stalen jesenski veter je že več dni vršal čez zemljo in s svojo veliko silo podil meglo in plohe s Seboj.
Več dni so bile glave dreves Upognjene, listje prevrženo in trava na tleh. Potem se je razgrnila megla, listje je jelo trohneti in krave to zamukale, ker so si želele v hleve*.
Medtem sta Pallieter in Marička obhajala v svoji hiši praznik svoje mlade ljubezni.
Toda zdaj se j-e vreme zopet zjasnilo 'in nizko stoječe sonce je razsvetilo krasne daljine. Odprite vrata in okna!
O' Bog, zdaj je svet popolnoma j-zpremenil svoj braz! ktogočno zelenje, ki je toliko rnesecev ogrinjalo drevje, je Postalo rumeno, rjavo in rdeče.
Iz mahu, z neba, iz polj, potokov in trstja, iz vsega velikega 'in majhnega je vstajal svet mir, čista, pokojna in globoka resnoba.
Listje je odpadalo, mrzla zima je že ždela na obzorju. Bilo je konec, življenje je dalo vse, kar je moglo. Bilo je trudno in izčrpano in se je hotelo spočiti v zemlji ter nabrati novih moči za prihodnje leto. žabe, netopirji, ptice, vse se je pokorilo svojim za-
konom. Stoj! Zdaj zajema svet sapo. Raznolično življenje se je rodilo in je živelo in ker mora življenje vedno živeti in dajati življenje, odnese marsikaj dol k sebi, da obudi prihodnje leto novo dušo.
Kako bi moglo biti drugače? Odkod naj jemlje zemlja zmerom znova posodo za duše? Saj je, okrogla in zaokrožena in več snovi, kot je je, je ni.
Radi tega pomagajo vsi, ki preminejo, da morejo priti drugi. Tako prihaja vse na vrsto in sad današnjega dne je prav tako lep kakor sad včerajšnjega, ker spada k dihu življenja. Tako lepo je, če misliš na to, ali ah, mi ljudje bi vendarle hoteli, da bi bilo drugače.
Tiho je bilo tu pri številnih mrmrajočih potokih pod visokim rumenim drevjem in gostim, porjavelim grmovjem. O-poldansko sonce je sijalo in drugega ni bilo čuti, kakor suhi šelest odpadajočega listja.
Pallieter je nosil modro, ržene moke polno vrečo in se je vračal domov. Bil je kakor pijan, pijan vseh teh močnih jesenskih barv in njegove ustnice so bile škrlatno rdeče od izobilja sladkobnih robid, ki jih je spotoma jedel ... Zopet mu je noga prirasla k tlom,
ko je videl, sredi kako velike lepote je stal.
Hej, skozi vse te rumene liste in rumena -drevesa je sijalo sonce! Rumeni toni, ki so čisti in močni spreminjali svetlobo in se ostro odražali na nežno modrem nebu, niso mogli vsrkati vse mogočne sončne svetlobe, ki je lila z njih, da je bilo vse nebo obdano s svetlobo. Tako je bilo pri vsakem drevesu in vsako drevo je oddajalo svojo luč in barvo drugemu in vsa drevesa skupaj so bila kakor zlat oblak. Pallieter je bil ves oblit s to lučjo.
Šel je dalje in pri vsakem koraku je v tišini nežno šele-stelo odpadlo listje. Ležalo je na debelo nametano na tleh kakor preproga in prijeten vonj se je širil iz njega. Pal-lieifru se je zdel ta šum pre-
prevzet obstal, kajti tu je svobodno in golo sonce z vso močjo lilo na pisano listje, tako močno, da je rumena barva jagnjodov sijala kakor živo zlato in da je bila rdeča barva bukev kakor ogenj in kri. Prekrasno so se prelivali toni in barve, cveteli so najčistejši zlati odtenki, kakršne si je sploh mogoče zamisliti: rumena barva ambre, rjava, rdeča, bakrena, krvava, ognjena, pla-menasta in zlata. Luč sonca je vezla, oblivala, žarela in plesala in se prelivala kakor vizija o sveti pesmi barv. Prava godba.
Tu je bilo še tišje, nič se ni zganilo, vse negibno kakor železo.
Mahoma je Pallieter prisluhnil in nategnil vraft. V daljavi se je oglasilo mnogo lovskih rogov. — Hej, ti glasovi
j mu pasjemu laježu in glasu ro- piia žganje, ki ga je imel pa- lena j gov, ki sta prihajala iz modrih | stir v pločevinasti čutari.
I gozdov. Prekrasno so doneli; Pastir je odšepal s svojimi ti lepi rogovi tam v daljavi, i {jobrmn ovcami in sonce je u-Njih glas se je prelival, zami- žgalo zapad in nadrobilo rde-
ral, ise vračal in izgubljal. čega in rumenega zlata po mo-
Glej, pobegel jelen je pri-idrdl !n škrlatno rdečih obla-j je dovolj velik! dirjal iz beginskega gozda! ^ih; zajelo je ves svet v svoj "	^
Hipoma so planili za njim kme- zmagoslavni sijaj in mlake na tje z lopatami in grabljami — P0^ 80 zažarele kakor kosci
zlata.
vendar je bil preuren zanje. Z mičnimi skoki je mostu podoben, kakor ga vidiš na starih gobelinih, z nazaj položenimi rogovi in s stegnjenimi tenkimi nogami preskakoval jarke in potoke, drvel čez poplavljeni travnik in izginil v drug gozd v smeri proti soncu.
mo, kjer so kartali kmetje in
krasen; nič več ni dvigal svo-!so ogreli zlate tone dreves! O-1 jih nog tako visoko, pač pa jejvesili so listje z zlatimi venci! drsal z njimi skozi listje. Radi Glasove* rogov si prav videl v tega je bilo šumenje bolj pol-j drevju! . . . Prisluškoval je,
no. Bilo je lepo, da se je kar zasanjal. Listje se je odmikalo, se prevračalo in padalo na njegove* čevlje; igral se je z njim in stopal zdaj hitreje zdaj bolj počasi, da je to rumeno, suho listje pelo, da je pelo kakor daljnje jezero. — Tako je prispel na valovit odprt prostor, ki j-e bil poln rumenega listja in ki so ga obdajala visoka, težka drevesa in gosto grmovje. Pallieter je
Iz daljave so dalje doneli rogovi, zdaj bliže, zdaj zopet od daleč, kakor se je vršil lov.
Videl je ovce, kako so se pasle; sonce je rdeče sijalo sko-j vozniki.
zi njih rdeča ušesa in kakor si “Halo!” so mu klicali vse-prsti božalo njih debelo vol- vl>rek z vseh strani, “tu lahko no. Na bregu potočka je se-j Poigraš cel grad! Obogatel del grbast pastir in je sam s! bo8> da boš imel denarja ka-
šo se mu tresla. “Bum! K vragu s tem!” je zaklel, da je zagrmelo. “Zdravstvuj, ti lepa dežela! ... V taki deželi ne bom ostal! Pa pojde-mo stran! Kakor ptiči! Svet Pomislil je zopet na žerjave, ki jih je videl na dan svoje svatbe, kako so leteli proti jugu.
Izpil je svoj vrček, zadel vrečo na rami in naglo odšel domov, da pove svoji ljubi Ma-rieki . . .
Zvečerilo se je in vzhod je potemnel. Le na zapadu se je obotavljal še medlo zlat ■ trak. Megla je vstajala iz tal. Duh po suhem listju je oživel
Pallieter je po poljskih potih odšel proti -domu in je ganjen obstal pred mlado kmečko dvojico, ki se je šepetaj e sklanjala čez debelo kravo, katero je* mulila pozno travo.
Sonca polni zrak ju je obdajal z žlahtnim oranžnim zlatom in lastavica je ščebetaje šinila in nad pokrajino se je zgri-
čez njuni glavi.	'njala topla tišina. Le* sivo ru-
Pallieter je stopil še* v krč- meno listje je šelestelo, poka-
lo in šumelo pod in nad Pal-lietrovimi nogami. Krava je nekje mukala, ker se ji je tožilo po hlevu, list je padel na Pallietrovo roko in v temnem beginskem gozdu je otožno in
stopil hitreje po listju in prispel na ozko, med visokim drevjem se vijočo pot, ki je vodila na polje*.
Vsepovsod nežno žlahtno sopce in tam onstran Nethe se je iz modre megle zlatil brezkončni beginski gozd. Babje leto se je previjalo po zraku in duh po pesi se je širil nad pokrajino.
Pallieter je legel na trebuh v travo 'in prisluškoval daljnje-
seboj kartal, čisto sam, kakor | ^01' P&čka! Kupi sodček pi- zateglo donel še samoten lov-se* kartajo otroci. Ah, revček. |va! Zdaj je itak vseeno!” ski rog. Pallietra je spreletel “Na ta način zmerom do-i Pallieter se Prestrašil in za-1 mraz, da ga je čutil v srce. Sol-
biš,” je dejal Pallieter,, “poskusi z menoj!” Usedel se je v travo, vzel umazane*, zmečkane karte v roke, jih pomešal in razdelil. Zatopila sta se v igro, klela, sakramentirala in vpila, kakor -da bi bila usoda vsega sveta odvisna od tega. — To je trajalo dve debeli uri, dokler ni sonce zašlo: vmes sta
čuden pogledal okrog sebe: “Kaj pomeni to?”
“Ali še ne veš?” so vzklikali z vseh strani in mu pripove-dvali, da bodo speljali železnico Čez Netho. Da jo bodo kanalizirali, da bo ves njegov vrt šel rakom žvižgat, dalje da bodo zgradili trdnjavo in napravili novo pokopališče. Ko-
ze so mu zalile oči in mahoma je začutil, kako se krade zima v deželo in v njegovo srce.
Doma ata z Marieko v postelji govorila o tem; razveselila se je in odločila sta se, da se bosta spomladi, ko bo zopet vse zeleno, na sejmarskem vozu odpeljala v svet.
(Prevel F. Kozak)
JOHAN SOJER:
IZSELJENCI
ROMAN
Samo plug mu je treba zastaviti. Če je bilo res tako, kakor je bilo narisano na rdečih in modrih lepakih, ki so jih razpošiljale ameriške parobrodne družbe, tistim tam preko niti za brazdo ni bilo treba hoditi. Kaj
srečata kakega delavca. Veliko več Per ni pisal, pristavil je le, da na svojem kosu zemlje lahko krmi blizu petdeset krav. To je seveda dalo malim ljudem v okraju marsikaj misliti. Strašilo je po glavi kočarju, ko si je moral v zgodnjem
še, sedeli so kakor gospodje na zimskem jutru utirati pot skozi
plugu in se' le zaradi lepšega vozili preko njiv. Tako lepo je bilo zdaj bržkone Mortenu. In zdaj pa zdaj gre v svojo pisarno in piše domov: Napravite to in to! Delajte pridno in čistite zemljo korenin in kamenja. Hej, hej! Sicer boste vsi skupaj okusili bič.
Saj menda ni mislil, da bo tam preko hranil in služil denar tako dolgo, da postane milijonar, bratje pa naj bi zavrgli svoja mlada leta in garali, da povzdignejo Kvidal? In ko bo nekega dne posestvo veliko in lepo urejeno, da, takrat se bo Morten vrnil s svojim bogastvom v žepu. “Zdaj lahko greste svoja pota! Zakaj jaz sem najstarejši in posestvo je moje.”
Krčenje je le počasi napredovalo. In proti materi sta bi la oba tako čudno godrnjava in nejevoljna, če sta kdaj pa kdaj zaslužila kaj denarja, ji nista več dala vsega. Hotela sta biti vendar oblečena kakor dostojna človeka, odkar mati ni več tega zmogla. Peter si je hotel privoščiti žepno uro. Tja sta hotela oba prav tako kakor Morten.
Simena je pred nekaj časa zelo mikalo, da bi postal kovač. Peter je znal že delati kolesa za vozove1, prav tako dobra kakor se kupijo v mestu. Ampak pisma izseljencev so jima odkrila take prav-Ijučni razglede, da je bilo vse, kar sta počenjala doslej, le malenkost. Ko sta bila vsak eno zimo na okrožni šoli in se naučila nešteto stvari o kraljih in vojnah in pohodih Vikingov, je bilo vse drugo še bolj neznatno. Prav tako je bilo, kakor bi bila obstala in se zastrmela v druge čase in ljudstva, preko drugih delov sveta, kjer gre le za velika dejanja — kjer se omenjajo samo možje, ki se povzpnejo visoko nad druge. Zakaj naj bi hodila tod okrog in se mučila za Mortena?
Pisma izseljencev so si bila podobna v tem, da so pripovedovala, kako čudovito je vse tam preko, ali zamolčevala, kaj so naseljenci morali pretrpeti. In v okraju so učinkovala kakor prebujenje. Ko so se zbrali ljudje pred cerkvijo, so govorili samo še o pismih. Pomislite, Kal Skaret je imel že zdaj šest sto maalov zemlje, prav veliko posestvo! Res čudno je, kaj se vse dogodi na svetu! Marsikak kočarje hodil okrog in mislil na Kala. In Per Foil je pisal domov, da jim nekaj lahko zagotovi — v A-meriki ni nobenega razločka med stanovi. Tam župnik in zdravnik prva pozdravljata, če
snežne zamete h glavnemu posestvu in opravljati dnino s praznimi rokami z Lofotov. Ko so letela skozi vrata pisma advokatov — ko je prišel Ebbe, da bi rubil, neprenehoma so mislili ljudje na ameriška pisma. Tako se godi malemu človeku tukaj! In tako se mu godi v Ameriki! Le spomnite se, kako je bilo s Kalom!
Vse več in več se jih je izseljevalo. če se je poročili kak kočarjev sin, je zelo preudaril, ali bi si izkrčil prostor za kočo. Le predobro je vedel, kaj ise pravi pričeti koj; kočar. Največji del leta je bilo treba opravljati dnino in šele zvečer kopati na lastnem kosu zemlje korenine in, kamenje, da bi nekega dne pridelal krme za dve kravi. In če sta se z ženo vse življenje tako mučila, so bili njuni otroci prav tako brez doma, kakor sta bila ona dva. Kmet je združil njive in travnike z glavnim posestvom in tako je bil svet obdelan vse više preko bregov in hribov. Ameriška pisma so jih učila, da se reveži lahko lotijo česa boljšega. Pelji se čez lužo in postal boš bogat človek, večji in mogočnejši kakor kdorkoli v domačem kraju.
Ko pa so potem prišli tja in pisali domov, so se njihova pisma glasila kakor vsa druga pisma iz Amerike. In četudi jim je šlo tako slabo, da si nič več niso vedeli pomagati, so o tem molčali. Naj pridejo rajši še sorodniki in znanci za njimi. Vsekakor so hoteli biti pred očetom in materjo možje1, ki so se visoko povzpeli. Hoteli so biti kakor drugi izseljenci, domači bog na omari.
Nekega dne je Berit Kvidal dohitel gozdar, ki se je peljal na dvokolesnem vozu. Ustavil je in jo povabil, naj prisede.
Ta gozdar je bil čuden človek. Pridigoval je in govoril o tem, naj kmetje ničesar ne kupujejo v mestu, ampak naj si vse orodje napravijo sami, kakor v starih časih, šolo je smatral za nesrečo. Ljudje so bili od nje le bolj in bolj neumni.
No, Berit, kako je? že trije vaši fantje so bili z menoj pri izsekavanju v gozdu. Pametni so in pridni. Take mladine potrebujemo.’
Da, Morten pa je šel svoja pota,” je vzdihnila.
Gozdar je dvignil svojo sivolaso glavo in pogledal po pokrajini. čez nekaj časa je rekel: “škoda, toliko mladih ljudi se izseli. In menda prav tisti, ki so bili na takozvanih visokih šolah.”
Da, res je. če ve kdo ma-o več kakor drugi, mu seveda
ni tako lahko pričeti po starem.”
“Moralo bi biti lažje. Saj namen šol bi moral biti vendar ta, da bi vzgajale sposobne delavce za dom, ne pa emigrante. Bog obvaruj — na zborovanjih sicer zmeraj govore, da so silno nacijonalni. Ampak, ko pa gredo takoj drugi dan svoja pota? Tega ne razumem.”
Berit je nekaj časa premišljevala. Rada bi bila branila Mortena. “Ampak kljub temu,” je rekla, “jim tisto, kar|
so se učili, samo koristi.”
“Bog obvaruj, seveda. Ampak čemu naj bi uboga Norveška izdajala toliko za šole za tisto mladino, ki obdeluje in bogati Ameriko? Lani sem imel pri sebi štiri fante z različnih hribovskih posestev. Njihovi očetje so se rod za rodom mučili tam gori. Zdaj je prišla vrsta na te štiri. Hoteli so na visoko šolo in potem, potem so postali Amerikanci. Letos odpotujejo vsi štirje tja. Nekega lepega dne bodo hribovska posestva spet sami pašniki. Tako je in zmeraj huje bo, zato bodo že šole poskrbele.”
Berit je hladno oblilo po hrbtu. Kaj, če bo tudi s Kvi-dalom tako!
“Saj se bo spet vse popravilo,” je rekla obotavljajoče se.
“Kako? Vprašanje je: ali je treba mladino tako vzgojiti, da bo našla svoj kruh v Norveški, ali pa je dežela presiro-mašna, da bi redila male ljudi, ki so bili na visokih šolah? To je, o čemer premišljam. Sicer pa je mogoče, da majhna dežela, kaljor je naša, nima bodočnosti. Prosveta in napredek ji bosta vzela ljudi. Da, da. Nič veselega ne kaže.” In gozdar je pogledal spet po pokrajini in pričel požvižgavati. Nekega dne pa prideta na Kvi-
Ženske dobijo delo
KNIIGOVODKINJA
Nekaj tipkanja in drugo splošno delo Dobra plača Opoldne do 9 zvečer 5 dni v tednu
NORTHEAST APPLIANCE & FURNITURE
22530 Lake Shore Blvd. ___________________(213)
UNION
INSURANCE AGENCY
3496 East 93 St.
MA 1-3786 VSEH VRST ZAVAROVALNINA
V uradih odvetnika Frank V. Opaskarja
VOTE
NOV. 3
FOR
5 Vital
Issues
* * *
dal po bregu navzgor dva stara človeka. Možu sega bela brada na prsi, oči so rdeče in vodene in opira se ob palico, ženska je majhna in sključena v dve gube. Vstopita, pozdravita in sedeta kraj vrat. Samo to bi rada vedela, ali je Berit kaj slišala o Mortenu.
Seveda je. In kako- se godi vašemu sinu, Joju?
Joju? Rdeče 'cči starca poskušajo ujeti ženin pogled. O Joju še nista slišala ne besedice.
Berit ustavi kolovrat. Ali ni pisal domov?
Oba sta odmajala z glavo. — Zdaj je že dve leti od tega, kar je odšel. Posojilo v banki sta morala plačati poroka. Ali najhuje je bilo, da lastni starši niso slišali o njem ne besedice.
MALI OGLASI
Iščejo stanovanje
Zakonski par srednje starosti, oba zaposlena, iščeta 4 ali
5	sob v St. Clairski okolici. Kli-
čite po 5. uri UT 1-8490.
________________________(212)
Iščejo stanovanje
Moramo se seliti, ker je hiša prodana. Nujno potrebujemo
6	ali 7 sob. Vsi odrasli razen
enega. Kličite EX 1-7798. ________________________(212)
Iščejo stanovanje
Trije odrasli mirni ljudje iščejo 5 do 6 sob. Kličite EX-1-0785.	— (213)
Naprodaj
Farma 43 akrov, 15 akrov javornih dreves, 1100 čevljev pročelja, 6 sob, kopalnica in pralnica, klet pod celo hišo, furnez na premog, hlev, kokošnjak, itd., sadna drevesa, hladilnik in električna peč sta vključena. Zelo zmerna cena. Je 8 milj vzhodno od Chardon na Rt. 6, prva hiša zahodno od Rt. 86, na severni strani.
Aikins
(213)
NOVA HIŠA NA PRODAJ
na Huntmere Ave., v fari sv. Jeronima. Nov bungalow s 4 in pol sobami, kopalnica obita z ilovnatimi ploščicami, pregrajena klet, plinska kurjava, prostor za razširitev na 2. nadstropju. Cena $16,300.
e
ENODRUŽINSKA HIŠA NA PRODAJ
na Lucknow Ave., blizu E. 156. ceste; 6 sob, kopalnica na 1. nadstropju, umivalnica na 2. nadstropju, beneški zastori, dvojna garaža. Cena $10,900. Za podrobnosti se obrnite na
Kovač Really
960 East 185 Street KE 1-5030
(215)
Berit ni mogla drugače, morala jima je skuhati kavo. Kar bogato se je čudila, kadar je pogledala ta dva starca, ki sta bila tako žalostna, da je njun sin pozabil na starše in domovino.
(Dalje prihodnjič)
Smrt je kruta— brez srca, kar vzame—■
več nazaj ne da . . .
Poslednji dnevi, ko se dragi preminul nahaja na mrtvaškem odru, ostanejo v trajnem spominu.
Tiho dostojanstvo lepo opremljenega pogrebnega zavoda blagodejno vpliva na žalujoče.
Naj bo po-g r e b poceni ali drag, pri nas je poslu-ga vedno najboljša.
MARY A. SVETEK
Slovenski pogrebni zavod
478 E. 152 St.	KE 1.3177
Cleveland, Ohio
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland
i
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
rVanhoe 1-422.1 18115 NEFF ROAD
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 Na domu: HE 2-1982
NAPRODAJ
kimm
MOKA
na debelo za trgovine v 5, 10 in 25 funtov Žakljih.
LAKE ERIE FEED & SUPPLY North Broadway Geneva, Ohio
Telephone': Geneva 4621
(oct.27,30,nov.3,6)
ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA

Ustanovljena 30. maja 1938
Clevelandu,
Ohio
“VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA”
Pokrovitelj: prevz. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St.
Duhovni vodja: REV. VICTOR CIMPERMAN, 15519 Holmes Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St.
Predsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St.
I.	podpredsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave.
II.	podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15th St., Barberton, O.
III podpredsednik: JOHN TURK, 3473 E. 76 St.
Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave.
Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave.
Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave.
I.	nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 15312 Holmes Ave,
II.	nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave.
Ul. nadzornik: E RANK NAROBE, 15909 Pythias Ave.
Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St.
__S_eje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januar, april, julij in oktober. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere.
Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze.
^f
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRAEfJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
C« hočeš dobro sebi In svoUm dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se In pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti N obmRe na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
Muskatel grozdje
IZVRSTNO MUSKATEL GROZDJE
FINI SODI OD ŽGANJA
Prodajamo na debelo ali drobno Naše cene so nižje kot katerikoli drugje.
Predno mislite kupiti, kličite nas.
416 East 15Gth Street H $5 R I H K 0 ? S	TeI” IV 1-3170
VSE NAJBOLJŠE! — Predsednik Eisenhower in njegova žena pri praznovanju 63. predsednikovega rojstnega dne v Hershey, Pa- Praznovanja, ki je bilo zvezano z raznovrstnimi svečanostmi in zabavo, se je udeležilo v eliko ljudstva iz okoliških krajev.
SVOJEVRSTNI OKRAS — Bobnarji indijske straže v Panmunjomu na Koreji nosijo tigrove kože z glavo vred kot del svoje uniforme. Indijske čete imajo nalogo stražiti one vojne ujetnike, ki se ne marajo vrniti v svoje domovine.