Cena 2 Dir ^t^ttv i^ivu. muujoutt, muoijevft tUlca Ö, — reieton St. 8122, 3123, 8JJ44, 25, 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova UL — TeL 8492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica ftt. U. — Telefon St 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica • èt. 2. — Telefon St. 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvora st. ioa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiäi dr. Baum-sfartnprla. Ponedeljska izdaja „življenje in svet" Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica ft. Telefoa gt 8122, 8123, 3124, 3125 in 812«. vsak ponedeljek zjutraj. Naroča se posebej to velja po poŠti prejemana Din 4.-, po raznaSal-dh dostavljena Din 5.- meseCna Maribor: Gosposka ulica 11. Teiefo* fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva td. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. Kočljiv položaj generala Franca Ako se mu ne posreči zavzeti v nekaj dneh Madrida, je povsem mogoče, da bo postal položaj njegove vojske nevzdržljiv London, 22. novembra. AA. »Sunday Times« piše o položaju v Španiji med drugim Ge nacionalisti v nekaj dneh ne bodo zavzeli Madrida, bi se lahko položaj generala Franca zetu poslabšal. Sedaj troši svoje sile oiu-og Madrida, ki sam nima nobenega vojaškega pomena več in tudi ne političnega. Isjegov padec bi pomenil za nacionaliste ie moralno zadoščenje. Njegove prometne zveze z ozadjem so speljane po krajih, v katerih red in mir še nista obnovljena in v katerih oblast Frančovega režima še ni definitivno utrjena. Poleg tega se bliža zima in šp.tnske gore so že deloma pod snegom. Vse to kaže. da bo moral general Fraaioo morda predrago plačati zmago, ki mu ue bo prinesla ničesar drugega razen madridske podrtije. Glavni poveljnik nacionalistov zaradi tega ne pripisuje svojim metodam ni kake krivde, nego zvrača vse le »a okoliščino, da ie še vodno omogočen tranzit ruskega vojnega in drugega materiala za republikansko vlado preko Barcelone. General Franco pravi. da je to velik sk.indal, vendar je težko reči. da bi bile te dobave večji škandal, kakor je uvoz vojnega materijala iz drugih držav za nacionalistično vojsko Grožnja generala Franca, da bodo nacionalisti bombardirali barcelonsko luko. dokazuje, da ne razpolagajo z zadostnimi pomorskimi silami, da bi se lahko z>ar dovoljili le z efektivno blokado tega pristanišča. Po mednarodnem vojnem pravu ne more nobena nevtralna država priznati blokade, ki jo napove ena izmed obeh vojskujočih se strank, če dejansko ni sposobna efektivno svoje napovedi tudi izvršiti. Spričo tega se sleherno dejanje, ki bi ga nacionalistične ladje pod pretvezo blokade podvzele napram nevtralnim ladjam (zadrževanja zaradi preiskave, nasilna preusmeritev plovne smeri, zaplemba ladje itd.) ni smatrati za ničesar drugo kakor za običajno piratstvo. Ob koncu pravi list: Upati je treba, da general Franco ne bo še bolj zapletal stvari s tem. da bi napadel glavno mesto Katalonije že sedaj, ko Madrida še ni zavzel. Če general Franco ni le dober oficir nego tudi državnik, se bo odločil za ureditev španskega problema na federativni osnovi in če je dober španski patriot, bo moral spoznati, da bi bila to tudi dejansko najboljša ureditev, pa bo nekega dne še hvaležen Angliji in Franciji, da se nista vmešavali v špansko državljansko vojno, bolj hvaležen kakor pa mu sedaj narekujejo morebitni razloči, da je hvaležen drutrim državam, ki so želele za njegovo deželo le to. da bi posnela od njih svojo novo državno ureditev. Poročilo obrambnega poveljstva Madrid, 22. novembra. AA. Današnji komunike poveljstva madridske obrambe pravi, da so republikanski oddelki v okraju Casa de Campo razpršili nacionalistične čete, v vseučiliškem okraju pa zavzele nove postojanke. V okraju Carabanchelu so pregnale maroške oddelke z njihovih postojank. Republikanske čete so zavzele tudi okraj de la Velasquez. Demanti o uspehih Francove vojske Lizbona, 22. novembra. AA. Poslednje vesti, po katerih so nacionalisti dosegli v Maditdu nove uspehe, se splošno demanti-rajo. »Diario de Lisboa«, ki ima svojega poročevalca v glavnem stanu nacionalistov, poroča, da so republikanske čete na vsej madridski fronti prešle v protinapad, ki je bil posebno strahovit v predmestjih Ca-rabanchela, Userà in Basurero. Slabo vreme je držalo nacionalistična letala, da niso mogla prihiteti na pomoč nacionalistični pehoti, ki je imela zaradi tega velike izgube. Po nekem italijanskem poročilu je bilo nacionalistično letalstvo ojačeno z nekaj eskadriljami letal iz Seviile. Republikanske letalske sile v Madridu so bile v zadnjem času napram nacionalističnim v veliki premoči. Iz nacionalističnega tabora Rabat, 22. novembra. AA. Radijska postaja v Cadizu je snoči objavila: Na madridskem bojišču je potekel dan brez posebnih operacij zaradi močnega dež ja in silnega vetra. Salamanca, 22. novembra. AA. Vrhovno poveljstvo nacionalistične vojske je v pretekli noči izdalo komunike, v katerem potrjuje poročilo, ki ga je razglasil general Queipo de Liano nekoliko prej po radiju. Razen podatkov, ki jih je objavil omenjeni general, navaja poročilo, da so nasprotniki s pomočjo ruskih tankov skušali zavzeti monopolsko palačo. V severnem odseku so napadli okraj Caso de Manpo. Oba napada sta bila odbita in so. nasprotniki izgubili mnogo svojih ljudi. Na asturski in na južni fronti ni bilo važnejših dogodkov. Nova Francova taktika ? Pariz, 22. novembra, o. »Figaro« poroča, da namerava general Franco v borbi za Madrid opustiti dosedanji vojni načrt. Prenehal bo z ofenzivami na mesto samo, da se mu ne bi prizadejala še večja škoda, zate pa bo poizkusil Madrid popolnoma obkoliti in ga oblegati. Pričakovati je. da bodo sedaj nacionalisti skušali prodreti okrog Madrida proti vzhodu in odrezati zad nje zveze med Madridom na eni in Barcelono in Valencijo na druiri strani. Junaška smrt vodje sindikalistov Po vesteh iz Vaiencije je general Miaio sporočil madridski vladi, da je pretekli petek padel voditelj iberskih anarho-sindi-kalistov Derruti, poveljnik katalonskega anarhističnega bataljona. Vlada je vodstvu takoj izrazila svoje sožalje. Pri Derrutije-vem pogrebu je vlado zastopal minister Garcia Oliver. Derruti se je zelo odlikoval tudi v bojih na aragonski fronti. Infant AlSonz justiSiciran London, 22. novembra, d. Reuterjev urad je objavil dve vesti iz Hendaya in iz Bur-gosa. po katerih sta v španski državljanski vojni izgubila življenje dva bourbonska princa. Po vesti iz Hendaya je bil princ Alfonz Bourbonski iz španske kraljevske rodbine usmrčen v madridski vzorni jetniš-nici, kjer so ga imoli zaprtega kot talca, po vesti iz Burgosa pa. je princ Alfonz Bourbon-Orleans, ki se je boril v vrstah nacionalističnega letalstva, padel na madridski fronti. Oba princa sta Mia sorodnika bivšega španskega kralja Alfonza XIII. Prine Al- fonz Bourbonski je bil v 43. letu starosti ter zapušča vdovo in dva 6inova. stara 10 in 9 let. Princ Alfonz Bourbon-Orleans, ki je bi! star 24 let, je odpotoval pretekli mesec s svojim mlajšim bratom princem Al-varom iz Anglije preko Lizbone v Špan;jo. Prej je bil zaposlen v neki angleški tvornici kot inženjer pod imenom mister A. Orleans ter se je šele letos poleti naučil letanja. Bil je sin bratranca Alfonza XIII. in pravnuk angleške kraljice Viktorije. O vzroku njegove smrti poroča »Daily Express«. da se mu je pokvaril motor letala, zaradi česar se je letalo pri pristanku prevrnilo in so vsi trije letalci v njem zgoreli. Reorganizacija katalonske vojske Barcelona, 22. novembra AA. Prvi ®vet" nik katalonske vlade Tarede'las je izjavil novinarjem, da organizira katalonska vlada sedaj divizijo, ki bo urejena, kakor divizije madridske-viarie. Te dni bo vlada izdala nov vojaški zakon, kj naj poglobi disciplino in odgovornost. V«i se morajo zavedati, da se morajo v sedanjem trenutku vsa povelja izvesti z največjo naglico. Katalonski državljani letnika 1934 35, ki še ni«o v vojski, se morajo takoj prijaviti vojaškim ob* lastem. 200 ruskih letal za rdeče London, 22. novembra, o. Po zadnjih vesiteh iz Madrida so republikanci prejeli te dni 200 najmodernejših letal iz Rusije. Vse trgovske ladje zaplenjene Madrid, 22. novembra, br. Za okrepitev obrambe na morju, je madridska Vlada zaplenila vse španske trgovske ladje, ki bodo zasilno opremljene s topovi in drugimi potrebščinami za obrambo španskih luk ter varstvo transportov orožja in vojnih potrebščin ter živil za madridsko vlado. Frankov dogovor z Italijo za pomoč pri blokadi Barcelone Pariz, 22. novembra, d. »Oeuvre« poroča iz Rima, da je Ramon Franco, brat- španskega generala, ki je prispel v Italijo, sklenil v imenu španske nacionalistične vlade s MussoJinijem pogodbo, po kateri bo Italija nudila pri blokadi Barcelone vojaško pomoč. Po tem načrtu bi dala italijanska vlada nacionalistom na razpolago 15 podmornic za njihovo ekspedicijo. V arzenalu v Speziji natovarjajo neprestano oklopne avtomobile, dočim je te dni odplulo iz Livor-na. Genove in Civite Vecchie 12 parnikov, ki so polni vojnega materijala in vozijo s seboj tudi strupene pline. 50 letal, ki naj bi jih prejela španska naciona.listčna vlada iz Italije na podlagi pogodbe z Ramohom »t» Francom, še ni dogotovljemh. Gre «a Caproni jeva letala tipa Romeo 37, katerih vsako je opremljenih s tremi strojnicami Da bi podprla blokado, zbira Italija že več dni svoje letalske sile na Sardiniji. Ra-tega so v Rimu zelo živahno na delu, da bi zbrali nove prostovoljce za pomoč Franco vim Četam, ki so bile pri obleganju Madrida močno reducirane. Zdi se, pravi »Oeuvre« dalje, da imajo fašistične organizacije precej truda pri pregovarjanju italijanskih brezposelnih, da bi se javili kot prostovoljci v Francovo tujsko legijo, vendar pa ni izključeno, da bodo v Rimu In Berlinu zbrali potrebne čete. na v svojih interesov Sprtima španskima taboroma bo priznan značaj voju-jočih se sfmnk — Potreba določitve zaščitenih nevtralnih con ob španski obali London. 22. novembra, o. Tukajšnji politični krogi napovedujejo, da bo angleška vlada objavila v najkrajšem času službeno izjavo, s katero bo priznala obema španskima taborama značaj vojskujočih se stranik, da ne bi bile vojaške operacije, ki jih napovedujejo nacionalisti probi Barceloni in ostalim španskim lukam. mednarodno-pravno brez vsake podlage, zaradi česar bi se morale smatrati za pomorsko roparsitvo. Obenem bo Anglija zahtevala, da se v Taragoni, AMcanitu, Valenciji, Barceloni in še nekaterih drugih španskih lir kah določijo zaščitene nevtralne cone, v katere se bodo lahko zatekle inozemske ladje, kakor tudi, da nacionalisti in republikanci pravočasno obvestijo vrhovno poveljstvo angleškega vojnega brodovja na Malti ter angleškega generalnega konzula v Barceloni o vseh večjih akcijah, na katere se pripravljajo v lukah. Tudi se mora pred blokado ene ali druge luke določiti zadosten rok za evakuacijo angleških in drugih državljanov. Angleška vlada bo obenem vztrajala še nadalje pri svoji najstrožji nevtralnosti glede Španije. Nemci v skrbela Berlin, 22. novembra. Oficiozna »Diplomatische Korrespondenz« se v daljšem članku bavi z mednarodnim položajem v zvezi z dogodki v Španiji in piše med dirugim: Proučevanje španskega problema kaže, da so branitelji Madrida na vsej črti inozemci. Po preokretu, ki je nastal zadnje dni, se je mednarodni položaj zaradi Španije zelo poostril in zbuja resne skrbi. Od Moskve proti evropski civilizaciji izvršeni napad predstavlja le del velikega programa. Kršitev nevtralnosti napram Španiji s strani Moekve jasno kaže, da je Rusija pripravljena v danem primeru prelomiti besedo ter iti preko vseh protestov. Spričo tega je ra- j zumljivo. da države, kit se zavedajo svoje odgovornosti inapram Evropi iščejo sredstva in pota, da preprečijo nadaljnjo ekspanzijo boljševizma v Evropi. Sklicujoč se na poročila angleškega ti®ka, zlasti xDaily MaUa«, dokazuje pisec dalje» da stoji za Madiridom mednarodna armada, ki io vodijo ljudje, preizkušeni v državljanskih vojnah dirugod. V Madridu ®e nahajata dve brigadi moskovskih agentov, ki vodijo komunistično akcijo. Ko bo končana vojna v Španiji, se bodo te brigade, izpopolnjene z novim; izšolanimi agenti, razlile po vsej Evropi, da zanetijo pov«©d boljševiški požar. v takem položaju je pač dolžnost Nemčijo, da podpre z ySemi sredstvi one, ki se bore proti komunizmu. Položaj je resen, toda lahko postane še resnejši, če zmaga komunizem v Španiji in se zasidra ob Sredozemskem morju. Zastopnik Nemčije pri Francovi vladi Berlin, 22. novembra. AA. Za odpravnika poslov pri vladi generala Franca v Sa-lamanci je imenovan general na razpoloženju Faupel, ki je bil doslej predsednik ibe-ro-ameriškega zavoda v Berlinu. General Faupel je bil svoječasno šef generalnega štaba HLndenbuTgove armade-Pozneje je bil v glavnem generalnem štabu, zadnje čase pa je bil poverjen s posebnimi misijami ter spada tudi njegovo sedanje imenovanje v vrsto takih posebnih misij. Tudi Vatikan bo priznal Francovo vlado Rim, 22. novembra, o. Politični krogi napovedujejo, da bo po zgledu Italije in Nemčije sedaj tudi Vatikan priznal Francovo vlado kot edini zakoniti režim v Španiji. Požar v francoskem mestu V Angersu je požar vpepelil 20 hiš, zgodovinsko katedralo in dva samostana Pariz, 22. novembra, d. Včeraj popoldne je izbruhnil v mestu Angersu, 300 km juž-no-zahodno od Pariza, ogromen požar. Najprej je nastal ogenj iz doslej še neugotov-ljenih vzrokov v neki veliki trgovini, od koder se je razširil na sosednje hiše starega mesta. Nad 20 poslopij je pogorelo skoraj popolnoma do tal. Požar se je raz- širil tudi na zgodovinsko katedralo te XIL stoletja, ki je velike umetniške vrednosti, in dva samostana. Gasili so vso noč in tudi danes ves dan, ko se jim je posrečilo požar delno omejiti. Škoda znaša mnogo milijonov. Večina stanovalcev pogorelih hiš ni mogla zaradi naelega ognja rešiti ničesar drugega kakor golo življenje. Sanacija Feniksa in Losingerjeva menice Beograd, 22. novembra d. Kakor je znano, se vprašanje sanacije Feniksa brez uspeha vleče že dolgo vrsto mesecev, predvsem zaradi tega. ker doslej ni bilo mogoče doječi povračila tako zvanih Losingerievih menic, ki so bile za časa zloma dunajskega Feniksa v depoju pri inozemskih bankah in so si jih te banke pridržale kot supergarancijo za obveznosti dunajskega Feniksa, čeprav jim je znano, da tvorijo sestavni del prOmijske rezerve jugoslovenskega Feniksa. Menice, ki so bile deponirane v Franciji so nam francoske banke kmalu vrnile, med'tem ko se že leta zaman trudimo, da bi dobili povrnjene menice, ki so v depoju pri češkoslova* ki'h in švicarskih banikah. Ker gre tu za vrednote v višini 1.4 milijona dolarjev (od tega odpade na menice pri češkoslovaških bankah 1.1 milijona dolarjev), ki predstavlja jo več nego eno tretjino potrebne premij-Ske rezerve jugoslovenskih zavarovancev, je jasno, da je uspeh sanacije odvisen predvsem od končne rešitve tega vprašanja. Današnje beograjsko »Vreme« prinaša značilen članek o tem vprašanju, ki je vzbudil precejšnjo pozornost, ker ga objavlja oficielni organ vladne stranke. List zatrjuje, da ®o bile te menice izkazane v bilancah Feniksa kot sestavni del jugoslovenske pre-mijske rezerve in eo htfe zaznamovane v posebnem registru premijskih rezerv, s katerimi je prepovedano v®ako razpolaganje brez dovoljenja nadzorstvenih oblastev. Tudi iz samih menic, ki predstavljajo obvezo naše države, je ja®no, kakšen jim je namen-Ministrstvo trgovine in industrije zavzema po pravici stališče, da so te menice prišle docela nelegalno iz rezerv dunajske centrale in se znaš'e pri praškem Feniksu. Tudi češkoslovaškim nadzorstvenim oblastvom je bilo znano iz bilanc dunajskega Fen'ksa, da služijo te menice kot premijsika rezerva jir goslovenskega por t tel ja, zato morajo poskrbeti, da se te menice »mejo jugoslovenski podružnici. V septembru ie posebna komisija trgovinskega ministrstva odšla v Prago, pa se je vrnila brez menic, ker tam stvar še proučujejo. Upravičeno pričakujemo, da bodo češka ol)'astva storila svojo dolžnost, ker bi s« moralo sicer smatrati, da hočejo podpirati nepravdne posle Feniksa na škodo jugoslovenskih zavarovancev, kar pa se ne more niti za trenutek predpostavljati. Razpoloženje pri skoro 30.000 iugoslovea»-skiii zavarovancih postaja vedno bolj nemirno in nervozno. Gre za znatne vsote in za življenjski intere« tisoč&v naših zavatrer vaneev, ki so jim znane vse te težkoee in so jim znani napori, da s*> povrnejo te menk^e, ki sa bile na nelegalen način izločene i» jugoslovenske rezerve. Ogorčenje jugoslovenskih zavarovancev je razumljivo in splošna je zahteva, da se v tem cilju prič^ pri» zadevanja najenergičneje nadaljujejo. V teb razmerah smatramo za izključeno, da bi naša država te meniee, če do roka ne bi bil« povrnjene, izplača v korjst današnjih nji"* hov ih problematičnih imetnikov, ri asti ker« je legalna svrha teh vrednot, da s^nžijk» a kritje legitimnih interes©y naših zavarovan* cev. Protižidovške demonstracije v Zagreba Zagreb, 22. novembra, o. Zgodaj popoldne je v Zagrebu sopet prišlo do protiži-dovskih demonstracij. Dopoldne so bile namreč na univerzi volitve v reprezentanco medicinske fakultet». Volilna borba je bila zelo huda. Sestavljeni sta bili dve kandidatni listi, oficielna lista HSS in lista hrvatske nacionalistične mladine. Prvo listo so močno podprli komunistični in židovski dijaki in je imela čisto značaj liste ljudske fronte, druga lista pa je imela franko ve ko-fašistični značaj ter so jo podprli Nemci in Madžari iz Vojvodine. Te dni se vršijo volitve v razna akademska združenja na zagrebški univerzi in se vsa volilna borba vrši v znaku obračunavanja med hrvatskimi fašisti in komunisti. Večji del hrvateke akademske mladine je orientiran fašistiČno-frankovsko, na medicinski fakulteti pa je vendar danes zmagala lista HSS, kar je še posebno ogorčilo fran-kovce, ki so priporočali skupno hrvatsko listo in ki so posebno zamerili radičevoem, ker so zmagali s pomočjo Židov in komunistov. Lista HSS je namreč dobila 180 glasov, lista frankovcev pa 155. Ogorčeni fran bovški fašisti so nato po mesta priredüt hrupne demonstracije. Zamerili ao tndi r?dsednik prejel odlok ministra socialne politi' e in naroiMega zdravja s spremntaa pismom bana dr. Natlačena, da se DZ postavlja poseben komisar, hkratu pa še ministrski odlok o postavitvi revizijske ko. misije, ki r.ei iav-rši revizijo fina-mtaega in eooiolno-politiijnega poslovanja DZ v zad-njih treh letih. Prediwdnik je larazil upanje. pa tudi upravičeno zahtevo. naj ta komisija izvrši svoje delo povsem objektivno Ln v zakonitih melai». Svoje poročilo je zakltučil z željo, nai bi trla tud! današnja skupščina predstavništva, slovenskega delavstva tn namešče^stva izraz popolne de. lsvske soHdarrostt. ki rai plod kake politične "-iimčne. temveč le nujn* logični» posledica Skumne oHrambe interesov vseh delavcev ta narreäftencev hrer razl^® -~ve-tovnega ta smeri- Pritisk na delovni tr« še traja Tajnik P;lp Uratni* ie v .kratkem, izčrprena referatu r^rt-il položaj delavstva v Sloveniji v letu 1936 Od teta 1929'30.. ko je bilo zaposlenih v naš: industrij ta obrti doslei najvišje «levita delavstva, bo v.mahi mtaita 7 let. Pr nas ps se v valovanju leta visoke konjunkture ravno "sa. k ih sedem tat ponavljata. Dviganje števila zaposlenih delavcev dokazuje, da se to konjunk turno valovanje kljub veHkäim go. spodarskim motnjami zadnjega časa z elementarno silo uveljavlja- Srno pa še vedno za dobrih 10.000 pod stanjem zaposlitve pred 7 leti, namesto da bi biü to stanje presegli, kar bi bilo naravno, kar se število našega prebivalstva veča. Zanimivo je, da je v poklicnih skupinah, 'd grade ceste, železnice, visoke zgradbe, pohištvo ta orodje, zaposlitev od leta 1929/30. do leta 1932. padla za celih 11.000 (več ko za eno tretjino). Na tem depreaijskem nivoju so ostale vse do leta 1936., letos pa so naenkrat zaposlile 6.000 novih delavcev. To število pa je še vedno za 5.000 manjše od števila pred sedmimi leti Gozdno žagarska industrija, ki produ čira v velikd meri za izvoz ta je zato odvisna od razmer ta naše pozicije na tujih tržiščih, je leto« oktobra zaposlila za 8000 delavcev manj kakor pred 3edmimi leti ta njen stalež je padel na 4000 (%). Čevljarska obrt je v teh letih odpustila 1800 delavcev in se tudi letos še ni bistveno popravila. Nasprotno pa se je v tekstilni industriji povečalo število delavcev za okrog 8300. Naši rudniki ge dalje preživljajo krizo, ki pa ni le kriza konjunkturnega valovanja, temveč stalna kriza, ko jo je povzročila reorganizacija rudarske industrije v državi že ta bežna slika kaže, da število zaposlenih delavcev sicer raee, da pa je več stro'' vendarle še v najgloblji krizi ta da se položaj na našem delovnem trgu bistveno še ni izboljšal Ta leta je v Sloveniji doraslo še 20—25.000 novih delovnih moči. Znatnejše emigracije gotovo rti bilo, a tudi ta se je kompenzirala z vračanjem priseljencev v domovino. Razen tega je del prirastka prebivalstva ostal na deželi, a si tam ne more ustvariti stalne eksistence. Po vsem tem se dosedanji pritisk na naš delovni trg s povečanjem zaposlitve nI bistveno zmanjšal. Podpore, mezde, bataljoni Brezposelno skrbstvo torej še kar ne bo postalo manj pereč problem, kakor je, temveč bo postavljeno še pred vse težje naloge. Država bo morala v bodoče žrtvovati v ta namen mnogo večje vsote, kakor jih je doslej, a tudi na bansko upravo je treba apelirati, da svoje brezposelno skrbstvo zboljša. Naše mestne občine so imele do. alej to skrbstvo še precej dobro izgrajeno, zdaj pa iščejo v svoji socialni politiki novih smernic. Brezposelni naj bi se po teh načelih podpirali izključno z delom, čuje-mo pa tudi o uvrščanju brezposelnih v delavske bataljone, ki naj hi razbremenili davkoplačevalce za tisto, kar se je doslej izdajalo za brezposelne podpore. Nihče ne more biti proti temu, če se skuša nuditi delo namesto podpor, a za tak načnm so potrebna še mnogo izdatnejša denarna sredstva. A zasilna dela vobče ne morejo biti edini -lek proti brezposelnosti in zato brezposelnega skrbstva tudi ne bo mogoče demontirati. V splošnem je s številom zaposlenega delavstva v najnovejšem času narasla tudi višina mezd. V depresijskem letu 1925. smo imeli pri 72.800 zavarovancih OUZD povprečno dnevno mezdo 22.01 Din- Leta 1930. je število delavcev naraslo ng. 97.680, povprečna zavarovalna mezda pa na 26.45 Din. Februarja in marca leta 1936. je povprečna zavarovana mezda dosegla .svoj najnižji nivo 22.18 Dm, a število zaposlenih je padlo na okrog 74.000. Ob koncu oktobra pa se je povprečna mezda spet dvignila na 23 Din. Medtem pa so tudi cene živil narasle za 10°/», kar jasno obrazložuje značaj veliikega števila mezdnih gibanj v zadnjem letu. Več sodelovanja Obžalovanja je vredno dejstvo, da sodelovanje med oblastmi posebej àe med ministrstvom za socialno politiko na eni in DZ na drugi .strani, ni takšno, kakršno bi moralo biti interesu pravilnega razvoja socialne politike in v skladu s pozitivnim za-ikcciom. Važni sociatoo-politični zakoni se izdelajo zadnji čas, ne da bi bile DZ poprej vprašanje za mnenje. ZaJvon o minimalnih mezdah je najavljen, da v kratkem izide .Oanutek tega zakona ne ograža več svobode tarifnih pokretov, pač pa mezdne tarife delarvstva ne morejo zadovoljiti. Zakon o minimalnih mezdah v svojem tarifnem delu ne more reševati mezd za nage rudarsko ta industrijsko delavstvo, temveč je le nadomestilo, ki naj pomaga v onih primerih najslabše plačataega dela, ko sredstva sindikalne borbe odrečejo. Nekateri najnižji zaslužki v trikotažni industriji padajo tudi v Sloveniji v posa, meznih primerih pod 10 Din na dan. Zakon fam pa se nanaša na vse panoge gospo dars ega delavstva, celo na poljedelske delavce in viničarje. Iz časopisnih poročil povzemamo, da bo prišlo v dogletaem času do razširitve pokojninskega zavarovanja nameščencev za vso državo in do po-četka starostnega zavarovanja za delavstvo. Najostreje pa je treba protestirati proti takemu načinu dela, kakor je upro-pašiianje starostnega zavarovanja rudarjev, ki.se sanira tako, »kor da bi se nekdo iz obupnih naporov naših rudarjev za rešitev tega zavarovanja norčeval. Na anketi v Beogradu je bilo govora o po. trebi novega modernega rudarskega zakona. ki bo posvetil posebno pozornost varnostni službi v naših rudnikih. kjer so težke nesreče na dnevnem redu. Zakon je baje že izdelan ta bo v najkrajšem času predložen narodni skupščini. Četudi se stvar tiče predvsem interesov delavcev ln 1 Poceni in dobro kupuje kupuje! kdor pazi, kaj O tem se boste najbolj prepričan pri nakupu našega blaga, ker je danes priznano najboljše in najcenejše. ^.ARÖ^^^ Oaoe našega o lag» mm ooieite «o od 120.— do 180.— dinarjev po metru ~ VLADA TEOKAROVIČ i KOMP. P O R A Č I M rkanine za vsak žep m vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije. nameščencev, DZ zakonskega osnutka niso dobile v pretres. Oanute« sam onih vprašanj, zaradi katerih bi bil zakon za delavstvo važen, sploh ne rešuje. Ministrstvo za šume in rude, ki je samo največji" rudarski delodajalec, ima za težnje delodajalcev pač več smisla kakor za so. ciatao politiko. Denarno gospodarstvo DZ Na koncu se je tajnik dotaknil še zakona o gospodinjskih pomočnicah, ki pa nima izgleda za skorajšnjo uzakonitev pravilnika o ustanovitvi delavskih razsodišč pri sre-skih načelstvih, glede na katera pa je imel upravni odbor DZ pomisleke proti prenosu te judikature na politična oblastva, in pa vprašanja o pomenu svobode za delavske m nameščenske strokovne organizacije in samouprave vseh poloficelnih delavskih ustanov. Blagajnik Čelešnik je na kratko podal računski zaključek za leto 1936. delegat Petejan iz Maribora pa je predložil poročilo finančne kontrole. Delegat žužek je nato podrobno obrazložil proračun za leto 1937. Proračun predvideva v izvenbudžetskem gospodarstvu (prepisi doklad pri OUZD, Trgovskem bolniškem in podpornem društvu m Bratovskih akladnicah 2 milijona dohodkov, v budžetskem (preodkazilo doklad Osrednjega urada in razni dohodki od obresti naložb, najemnin ter čistega donosa knjižnic v Ljubljani in Mariboru) pa 2,073.000 Din. Med izdatki so najvišje postavke za tajništvo v Ljubljani (370.320 Din) in pa anuiteti Mestni hranilnici ta Javni borzi dela) 230.000 ta 115.000 Din). Zanimivo je, da v novi proračun niso več vstavljene najemnine za lokale strokovnih organizacij, ki so izenačeni z uradnimi prostori in prepuščeni organizacijam brezplačno. Vrednost teh najemnin je cenjen« na letnih 80.975 Dm. Knjižnici v Ljubljani in Mariboru, izmed katerih ima prva predvidenih za 105.000 Din, druga pa za 75.000 Din izposojnin, prinašata vsaka po 25.000 Din čistega donosa. V socialne namene je v proračunu določenih tudi 100.000. Din za podpore nezaposlenim. Delegat Kosem je nato poročal o spremembi volilnega reda za volitve v skupščino DZ, ki bo v bodoče v večji meri za-jamčil volilno svobodo in preprečil možnost zlorab, delegat dr, Bohinjec pa je tolmačil novo službeno pragmatiko za nameščence DZ. Debata V debati, ki se je razvila se je dolg« vrsta govornikov s predstavniki vseh treh v zbornici zastopanih klubov Čobalom iz Zagorja. dr. Bohinjcem ta inž. Zumrom na čelu v toplih besedah zavzemala za neokrnjeno avtonomijo vseh socialno-političnih ustanov. Posebnega odobravanja je bila deležna izjava inž. Žumra, ki je v imenu Jugoslovanske strokovne zveze odnosno Kluba krščanskih socialistov poudarjal potrebo enotne obrambe samouprave DZ ta je ostro pograjal zadržanje pred kratkim ustanovljene Zveze združenega delavstva, ki ne smatra za potrebno, da bi z ostalimi skupinami sodelovala pri obravnavanju vsesplošnih soci alno-noli t ionih problemov. Delegat Petejan iz Maribora je na-glašal osnovno zahtevo, naj v zbornici odločajo tisti, ki jo s svojimi prispevki vzdržujejo. Delegat Zemljič, predsednik Zveze društev privatnih nameščencev, je v imenu nameščenskega odseka DZ predložil obširno resolucijo o nujni potrebi po razširitvi pokojninskega zavarovanja za zasebne nameščence. Delegat Lombardo (Klub krščanskih socialistov) se je ponovno zavzemal za takojšen razpis svobodnih volitev v DZ. hkratu pa je predlagal, naj se funkciiska dob« zbornice podaljša na štiri leta. Prav tako naj »e brez odlašanja izvedejo volitve tudi za vse ostale socialno-politične ustanove. Funkciiska doba obratnih zaupnikov naj se podaljša na dve leti. Ministrstvo socialne politike naj Borzam dela preskrbi potrebne subvencije, da bodo lahko podaljšale podporno dobo brezposelnih Delegat Bricelj, tajnik Strokovne komisije, je protestiral proti uvajanju delavskih bataljonov, o katerih se je razpravljalo na nedavnem kongresu Zveze mest, kjer je Ljubljano zastopal predsednik mestne občine dr. AdlešiC. Mimogrede je navedel primer neverjetnega izrabljanja nedaleč od Ljubljane, kjer ima svoj sedež inšpekcija dela, da neko podjetje lesne stroke zaposluje 12-letne otroke, ki zaslužijo na akord po največ 8 Din na dan. Delegat Keler iz Hrastnika je naprosil komisarja DZ, naj se zavzame za izvedbo starostnega zavarovanja za industrijsko delavstvo, delegat Jelen iz Maribora pa je sprožil pobudo, naj bi bili predsedniki delavskih sodišč namesto upravnih uradnikov sodniki. Delegat Šušteršič je predložil posebno resolucijo stavbinskega delavstva, naj se pospeši akcija za uvedbo kolektivne pogodbe. ki so jo zastopniki strokovnih organizacij v osnutku že zdavnai na vseh odločujočih mestih Rešite rudarsko zavarovanje Delegat Arh. tajnik Zvete rudarjev i* Zagorja, je opozoril na obupno stanje rudarskega zavarovanja, ki je menda ostalo samo še predmet politične špekulacije. Vse sanacij'1, ki so jih nadrejene instance izvedle zadnji čas so dosegle samo to. da bodo izkazale naše Bratovske skladnicedo konca leta okrog poldrugega milijona Din primankljaja in da bo celotno rudarsko zavarovanje že v letiih 1939-40 do konca propadlo. 0 vprašanju je predložil tudi poseh no spomenico, ki naj jo DZ predlož5 na vseh odločujočih mestih. Odločno je protestiral proti uvedbi davka na rudarske po- kojnine. ki »o ga naša davčna oblastva začela pobirati 1. septembra. Oskrbi brez-poeelnih. ki jih sadnji čas podpirajo samo še z zaposlitvijo pri javnih delih je treba posvetiti nekaj več pozornosti Banska uprava je letos dala «ama pobudo, naj bi podjetniki pri javnih delih ne plačevali nižjih mezd kakor 3 Din na uro, Pri gradnji ceste Zagorje—Slačnik—Trbovlje, ki jo vrši banska uprava v lastni režiji, pa bo akordne postavke tako nizke da je urna mezda padla nekajkrat na 2.26 Din. p« še nižje. 0 osnutku novega rudarskega zakona je govornik dejal, da v svojih intencijah zaostaja daleč za starim avstrijskim zakonom iz leta 1857. Govorili so Se delegatje Kosem. Kores iz Maribora. )e naslikal brezupni položaj tekstilnega dela\stva po tovarnah v Prekmurju kjer mezde prav tako nekajkrat ne presegajo po 8 Din na dan. Selanova. ki je predložila spomenico Organizacije hišnih poslov z zahtevami po izboljšanju zakonodaje, Godnik iz Celja, ki je navajal nedavne dogodke v Westnovi tovarni in Jakom in. tajnik CetraJnega tarifnega odbora, ki se je spominjal uspehov in neuspehov iz zadnje velike borbe v tekstilni panogi Na koncu je skupščina soglasno odobrila ▼se stavljene predloge in resolucije, nakar je predsednik okrog 14. skupščino zaključi Trideseta obletnica Gregorčičeve smrti Čustvene Gregorčičeve pesmi so obogatile našo glasbo Ljubljana, 22- novembra Kako je öv spomin na primorskega pesnika-lirika ta narodnega buditeija Simona Gregorčiča in kako globoko živi njegova pe sem v srcih našega naroda, je dokazati nočni večer v salonu restavracije »Zvezde«, kjer ao se pod okriljem primorskega emigrantskega društva »Soče« zbrali primorski emigranti ta njih prijatelji k tridenti ob' letnici pesnikove smrti Pod sliko poeta, kjer so bile v zelenje ta črnino ovite zapisana letnice 1906—1936, je ob mizah sedelo toliko Hi udi, da je bil prostor ves zatrpan in so mnogi morali iti ker zanje nd bilo več prostora. Prisotn1 «o bih tudi v«i funkcionarji »Soče« e predsednikom dr. Din kom Pucem ne čelu. Spominsko svečanost je vodfl načelnik predavateljskega odseka advokat dr. Razam, ki je kratko pozdravil vse navzočne. zlasti še zastopnika Kmba Primork, Jadranske straže, Primorskega akademskega starešinstva. Kluba jugoslovenskih akademikov »Trst, Gorica. Reka«, nadalje zastopnike »Brani-bora«> Sedejeve družine in »Tabora«. Spom nil je zbrano družbo, da se je »Soča« vedno spominjala važnejših obletnic Gregorčičeve »mirti s tem, da je prirejala spominek e večere. na katerih 60 dobri poznavalci velikega pesnika predočali poslušalcem njegovo življenje in delo. Vendar »e mi Slovenci je poudaril dr. Ražem, nismo v pravi meri zaveda 4 kakšna vrednost nam je bila in nam je 6e dana z Gregorčičem. To nam je moral odkriti Ceh dr. Stfiberny, ki je Gregorčiča v njegovi biografiji prišel ne med največje slovenske, temveč tudi med največje slovanske lirike. 0 Gregorčiču kot človeku, mislecu, pesniku ta preroku, ki je globoko vzljubil svoj narod in mu je narod vračal to ljubezen z razumevanjem njegovega trpkega življenja, polnega bridkih preizkušenj, je govoril slovenski glasbenik in Skladatelj g. Zorko Pro lovec- Na kratko se je dotaknil vsakemu Slovencu znanega življenjepisa človeka ta pesnika Gregorčiča, kateremu ®ta bolelma narava in duševna razdvojenost vtisnili uena" vadno o'uüimost, stopnjevano neredko v globoko zagrenjenost, ki se je zrcalila v njegovi poeziji. Saj je pesnil o tem, kar je razgibalo njegovo unibel in vznemirilo njegovo srce. Tako je njegova pesem postala najodkritejša izpoved lastnega erotičnega sociataega m verskega doživljanja ta narodne zavesti Nanod je to njegovo pesem navdušeno pozdravljal, kjerkoli mu je bda v tisku posredovana. Pesnik je bil vesel in srečen nad takim odzivom. Pa ne dolgo. Njegovi stanovski tovariši s© kanih v njegovo veselje grenko kapljo neosnoVane, teSnosrčne kritike, ki je izzvala dolgotrajno borbo, sprva le na literarnem področju, ki se je pa pozneye razširila še na kulturno ta na politično področje. Udarci, ki jih je bil pesnik deležen v tej borbi, so bil1 za njegovo mehko naravo le prehudi in ni jih mogel nikoli prebole ti. Odtod v njegovih poznejših pesnitvah težka zagrenjenost — zagrenjenost. ki jo je porodila storjena krivica. Pot lan »t vo Gregorčičevo pa ni še izpolnjeno le v njegovih, vsakemu Slovencu ananta pesnitvah. üla«beniku in skladatelju Pre-lovcu je bilo pač najbližje, da ee je v svojem predavauju dotaknil še neraziskanega področja Gregorčičevega vplva aa slovensko glasbo, ki je bila za njegovih čaeov šele novorojeno dete in »ta jo Slovencem ustvarjala brata Ceha Anton Nedrvéd ta Anton Foer ster. Nedvèda je lepota Gregorčičevih pestili tako prevzela, da jih je začel uporabljati pri komponiranju ta od tega skladatelja poteka eden izmed najlepših slovenskih mešanih zborov, Gregorčičeva vprašujoče hrej>eneča pesem »Nazaj v planinski raj«. To pec-em je tudi zapelo Glasbeno društvo iz Gorice pri pogrebu prerano umriega pesnika ob njegovem grobu. Foeretsr pa je podaril slovenski glasbeni literaturi še danee po obliki ta vsebtai nedosežni moški zbor po Gregorčičevi pe%ni »Njega ni- Isti tožni verzi služijo kot besedilo tudi več narodnim napevom, ki jih po jo po nafti domovini. Nič manj kakor pet skladateljev (Volarič. Vwbar, Vogrič, dr. Schwab ta Juvanec) je nadlje komponiralo njegovo pesem »Izgubljeni ovet«, ki so jo pesnikovi sovražniki toliko razvpdli. Nad vse omiljene bo bile Gregorčičeve pesmi goriškemu skladatelju Hrabroslavu VcJariču. ki jih je uglaSbil celo kopo in »ta med njimi najbolj znani »Eno devo le bom ljubil« ta »Ne zveni mit ' Največ Gregorčičevih peeml pa sta sloom-ponirala dva slovenska skladatelja duhovnika. Jakob Aljaž ta p. Hugolta Sattner. Aljaževi moški ta mešani zbori na Gregorčičeva b jedila so ljubki, čustveni, preprosti m po svoji mekxüoznosti nad vse prilegajo® «e Gregorčičevim verzom. P. Hugolta Satinar pa si je poleg manjših besedil sa »voje skladbe večjega formata za sofiste, zbor ta orkester izbral »Jeftejevo prisego«, «O nevihti«. »öoci-c, »V pepetaičm noči«, ki pomenijo važeo mejnik v slovenskem glasbene® ustvarjanju. Poleg že imenovanih skladateljev so Gregorčičeve pesmi kwmpcmirali še Hudovenuk. Pavčič, Feliks Stegnar, Emil Adamič. Fran Ko rum, Miehl, dr. Gregor Krek ta drugi. Z akustično lepoto, zvonko»tjo m rnakr dioznoetjo jezika in z izrednim čutom %& ritmiko je Gregorčič torej nehote izpodbtr did naše skladatelje, da so zlagati njegove pesmi. S tem je kot pesnik pripomogel do razmaha ta naglega razvoja slovenske glasbe, zlasti zborovskega petja. Po teEtm naklonjenosti njegovih pesmi na narodno pesem pa se je morda med vsemi slovenskimi pesniki Gregorčič najgloblje vti%iil v narodovo dušo, kjer mu >e zagotovljena neumrtjivost Po predavanju g. Prekrvea bile der klannacije Gregorčičevih pe»mi, ta sicer so recitirali inaia Noemi Trpinova »V pepetaič-nd noči«, gimnazijec Ekvora >Naš narodm dome g. Gaberšček »Pozabljenim« in g. Peric »üajdukovo oporoko«. Med posameznimi recitacijami je oktet Ljubljanskega Zvona odpel po Gregorčičevem besedilu kom-pooirane pesmi, Aljaževo »Divno noč«, Vo-laričevo »Eno devo le bom ljubil« in Safct-nerjevo xHajdukovo oporoko«. Tako recita-torji kakor pevci Ljubljanskega Zvona so bi-li za evoja izvajanja deležni prisrčnega priznanja, ki ga je publika izrazila z navdušenim aplavzom, potem ko s© je nemo poglobila v nežno sočno poezijo svojega nepozabnega noiaka in narodnega buditelja poeta Gregorčiča. Oktet pa je moral še izven programa dodati nekaj pe&mi, med tem?, tudi od g. Prelovca hanmonizirano idrijsko narodno »Fanrtje. zgodaj vstajajte«. Oiiciebii del programa ie zaključil načelnik banane uprave, podpredsednik »Socec g. Ivo Sancin z zahvalo vsem, ki So doprinesli k najlepšemu uspehu intimne počastitve obletnice pesnikove smrti. Nagtasid je, da za aas Gregorčič ni mrtev, temveč bo še vedno živel med nami, dokler bo žvo v nas njegovo življenjsko delo — njegova poezija in dokler bo živel slovenski rod. V narodu ne more umreti spomm na ni ega. ki je prerokoval naše narodno vstajenje, vse doble j, dokler se njegovo prerokovanje ne bo izpolnilo. Naša naloga je, da bo stal spomenik, ki' smo se mu ga namenili postaviti, taeru kjer je pesnik živel ta trpel Le tam je njegovo pravo mesto, na koščku zemlje, na katerem je živel sredi naroda, kateremu je v svoji veliki ljubezni posvetil v®e »woje nesebično delo- Objave v Ljubljanskem klubu je v petek zvečer predaval pred izbranim poslušalstvom inž. Srečko Petrovčič. šef delavskega urada KID z Jesenic o organizaciji obratnega gospodarstva v Avstriji, Češkoslovaški ta Nemčiji Pre davatelj je bil letos na daJjšem študijskem potovanju po teh državah ta si je imel priliko ogledati organizacijo obratov velikih šn moderno urejenih industrijskih podjetij. O evojta vtiekih ta dognanjih je pred člani ta gosti kluba med katerimi je bilo videti tudi lepo število naših gospodarstvenikov, razvil nazorno ja&no, zanimivo revijo, za katero je žel na koncu mnogo iskrenega priznanja. V imenu ktaba se mu j« v toplih besedah še poeebej zahvalil predsednik dr. Wtadi* scher. Vsi čeiki glasbeni kritiki pravijo, da je pianistke Viktorija Svihlikova izredni ta fenomenali klavirski talent Prištevajo jo k najboljšim češkim pianistom vseh časov; med mladimi jo stavijo v isto vrsto kakor Firkušnega, ki uživa danes že skoro svetovni sloves. Ta umetnica, ki je izvrstna inter-p re tka klasičnih, pa tudi modemih del češke literature in izvrstna igralka Chopina, nastopi v Ljubljani v petek 27 t. m. v mali Filharmonični dvorani Prodaja vstopnic od ponedeljka 23. t m. dalje po običajnih koncertnih cenah. Sokol v Tržiču priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje »Pot na Spttz-berge« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g dr. Reva Oskar. Članom akcijskega banovintkega odbora OJNS javljamo, da bo drevi ob 20. seja ▼ dvorani Kazine v TI. nadstropju. Q^QQQQQQQQQQQQ »o\ stoletìa ie deluje CMO, inruitno ie za vol stoletja t -Jt.rrKO« WWWNf»Tf«fTM» V s PomdWjA, ss. al M0& Sawwevo mopet na eelu Ljubljana je twst?la v Sarajevu obe toik i — BSK napreduje, a Os i ječ ani se popravljajo Katastrofa Concordie Dva kluba sta se včeraj borila za prvo mesto v tablici Bask in sarajevska Slavija Lažje delo in večje izglede, da si začasno zopet pribori primat v ligaškem tekmovanju, je vsekakor imela sarajevska Slavija. ki je sprejela na svojem igrišču našo Ljubljano Že v prejšnjih letih ko Sarajevčani še niso igrali tako odlične vloge kot letos, so bili precej trd oreh. čeprav jih je Pri morje porazilo tudi že na njihovem terenu Letos pa je šla Ljubljana v Sarajevo z do kaj majhnim upanjem In res je Slavi ji uspelo, da je nadvladala Ljubljano in s tem zopet prišla na prvo mesto. Bask skoraj ni imel upanja, da si bo ohranil svojo dominantno pozicijo. BSK je ipak pretežak nasprotnik, kar dokazuje tudi visoka zmaga nad Baskom 4:0 Osifeška Slavija se bo polagoma znašla. Ze v Splitu je proti Hajduku zaigrala prav dobro, včeraj pa ji je uspelo, da je v Zagrebu odvzela Hašku eno točko. Concordia je po lepi zmagi nad sarajev-»ko Slavijo zopet razočarala, in to hudo razočarala Poraz 0:7 kaže, da bo Concordia vendarle postala žrtev letošnjega tekmovanja za državno prvenstvo. Tablica se je precej izpremenila in nam Je prinesla nekoliko jasnosti, dasi še ne mo- remo imeti točnega pregleda, ker je sedaj še precej tekem v zaostanku Na čelo je zopet izbila sarajevska Slavija in potisnila Baska na H. mesto Državni prvak BSK Baska sicer še ni dosegel, pa mu je tik za petami, ket se je dvignil s V na lil. mesto. Pri včerajšnjih tekmah neudeležena Hajduk in Gradjanski sta morala zaradi skoka BSK pasti za eno mesto, in sicer na IV odnosno V Z boijšo goldifcrenco ie Jugoslavija potisnila Ljubljano s VI. na Vil. mesto Ostalo se ni izpremenilo. VIII Hašk. IX osije-ška Slavija in povsem na repu neizbežna Concordia. Slavija S 8 5 2 Bask 8 4 2 BSK 7 4 1 Hajduk 7 4 0 Gradjanski 5 3 1 Jugoslavija 6 3 0 Ljubljana 8 2 2 Hašk 6 1 3 Slavija O. 8 2 1 Concordia 7 10 Prihodnjo nedeljo igrajo naši s Concordio v Zagrebu Na sporedu so še srečanja: Bask . Jugoslavija. Slavija O. • BSK, Hajduk Hašk Gradjanski bi imel gostovati v Sarajevu, vprašanje je, če se bo do tedaj vrnil s turneje. 20:13 12 16:14 10 17:6 9 12:8 13:4 16:8 7:12 7:13 10:21 6:25 8 7 6 6 5 5 2 Slavija S : Ljubljana S : 1 (1 s 0) Sarajevo, 22. novembra Današnja prvenstvena tekma med Slavijo in Ljubljano se je odigrala na stadionu Slavije pred približno 1500 gledalci. Ljubljana je nastopila z d^ema rezervama. Igrala je deloma visoko, deloma nizko ter je tudi dobro kombinirala. Od igralcev bi bilo reba omeniti srednjega napadalca, desno zvezo, levo krilo in desnega branilca. V prvem polčasu se je Ljubljana omejila na defenzivno igro ter se posluževala W sistema. Od min. drugega polčasa dalje pa sc Ljubljančani prešli v napad ter bili na terenu v premoči. Pri stanju 2:1 za domače so se trudili z vsemi silami, da bi izenačili, kar bi jim bilo gotovo uspelo, ako ne bi tudi Slavija daia vse iz sebe ter pričela s protinapadi in tudi zabila še en gol. Slavija je nastopila brez svojega izbo rnega branilca Zagorca, ni pa pokazala one igre, k^ se je od nje pričakovala. Rajlič je tud' topot zatajil, zaradi česar je trpel ves napad Sarajevčanov. Prvi ^ol in vodstvo za domače je dosegel Rajlič v 40. min. prvega polčasa. V drugem polčasu je Slavija prvih 15 minut oblegala vrata Ljubljane. V 9. min. strelja Petrovič prosti strel Zo^o dob' Kranic in postavi na 2:0 V 18. min. centrira levo krilo Ljubljane, žogo dobi L a' . ki zabije edini gol za Ljubljano V 32 min. je prišlo do težkega incidenta ter ie morala tudi intervenirati policija. Vrata- Slavije Krstulovič ie bil nri tem poškodovan ter je moral zapustiti igrišče Na njegovo mesto je stoni] nanad^lec D ;gonič Po tem dogodku so ljubljanski igralci zelo razburjeni in nič jim ne usne V 41 mm. zabije Petrovič z izredno ostrim strelom tretji gol za Slavijo in postavi končni rezultat 3:1 Sodil ie ct Živkovič iz Beograda dobro in obiektivno. Jugoslavija sodnik Segedinski iz Subotice, ki jt dovolil surovo igro. V 28 min postavi Petrovič na 2:0. Dve minuti kasneje dr ži vratar Concordie enajstmetrovko. V 31. min. izključi sodnik enega igralca Concordie. V 6. min. dragega polčasa poviša Petrovič na 3:0, šest minut kasneje pa Šijačič na 4:0. V 15. nun zapusti Valja-revič zaradi poškodb" igrišče, tako da ig^a Concordia še z devetimi igralci. V 23. min. jc zopet Petrovič, ki zviša na 5:0, dve minuti kasneje pa Šijačič na 6:0. Osem minut pred koncem postavi Zečevič končni rezultat 7:0. Concordia je odpovedala v vseh linijah. Dober je bil edinole vratar Punar, ki je rešil svoje moštvo še večjeg " poraza. Jugoslavija je igrala v glavnem dobro. Razpoložen je bil zlast' njen napad. Concordia je vložila protest proti tekmi zaradi tega, ker eden od stranskih sodnikov ni dìI savezni sodnik, kakor to predpisujejo propozicije za državno prvenstvo. 4:0 (2:0) Ta tekma je bila ,nnogo zanimivejša kakor prva Po rezultatu sodeč je Bask igral precej podrejeno vlogo Temu pa ni tako, ker je Bask zlasti v drugem polčasu bil enakopraven nasprotnik. V 3- min. zabije Moša po kombinaciji s svojim bratom prvi gol V 20. min. je Tirnanič strelec drugega gola. V drugem polčasu je imel Bask lahko terensko premoč. Kljub temu pa je dobil še dva gola, ker je njegova krilska vrsta popustila. Vuiadinovič postavi v 30. min. na 3:0, par minut pred koncem pa Moša končni rezultat 4:0. avija :2 (1: Zài Beograd, 22 novembra. Na igrišču BSK sta bili danes dve prvenstveni tekmi. Ker dežuje v Beogradu že dva dni. je bil teren zelo blaten. kar je zlasti oviralo igralce zagrebške Concordie. Concordia ie začela dobro dokler ni v 6. min Perii? zabil prvi gol za .Tugo-s^aviio. Jugoslavija je igrala precej ostro. Največ odgovornosti za to ima Zagreb, 22. novembra. Slavija je bila boljše moštvo in bi skoraj zaslužila zmago, zlasti ker jo je sodnik Bilač precej oškodoval. V 36. min. je uspelo Slaviji, da po kornerju doseže vodstvo. Gol je zabil Eger. V 4. min. drugega polčasa izenači Horvat, istotako po kornerju. V 26. min. pa je Slavija po Hmeličku zopet v vodstvu. In zopet je Horvat, ki je izenačil in postavil končni rezultat 2:2. Slavija je imela večkrat priliko, da bi zabila zmagonosni gol. vendar pa ji to ni uspelo. Proti koncu igre pa je prešel Hašk v ofenzivo ki na je bila prekratka, da bi mu prinesla zmago. fWftStVO Uspeli Beke — V Trbovljah In v Celju remis Vili, kolo podsaveznega prver.stva je prineslo Reki prav lep uspeh « tem, da so Vičaii na tujem igrišču premagali Hermesa V Trbovljah je uspelo Slovanu, ki se v zadnjem času znatno popravlja odvzeti Amaterju eno piko. Istotako je kranjski Korotan delil v Ceiju točki s tamosnjim OHmnnin Hermes % : O (3 5 nogometno Eeka i'o prece hladnem, sicer pa odličnem vremenu so Siškarji izgubili svojo povratno tekmo z Vičani Obe moštvi sta nastopili v deloma spremenjenih postavah Dočim so se Hermežani o ja-i'' - povratkom Derende je bila Reka handicapirana t odsotnostjo dveh izrazitih napadalcev F.rmanovo moštvo je igralo bre/ svciesa vodje manikai pa je tudi Cankar Pričakovati bi tore- bilo da bodo Vičani klonili ir. da bodo Hermežani zlahka spra vili na varno dve točki P* se je zadeva obr-ni'a v iasT>roTno smer Viško moštvo ie v vsej Igri bolj ugajalo Igrali so fantie z Viča fejvH rogomet pred- vsem pa pametnejšega Napad jim je bil kljub temu, da sta izostaia omenjena »asa« najboljši del. Lepo ie kombiniral in s pametnimi, dasi enostavnim: potezami, nene-homa vprizarjal nevarne pobege pred her-mežansko svetišče. Iz mnogih zreiih situacij je ta napad izbil dva lena zgoditka. ki sta povsem zadostovala za gladko zmago. Naj boljši je bil v napadu ma!; in šibki, a tehnično prav dobri Klemene, prodoren Slanina na desnem krilu, manj uspešen, a bolj zaposlen Jež na levem krilu Dober ie bil tudi Legat v desni zvezi, najšibkejši pa Broni-Battelino, vodja napada, ki ie to funkcijo prepusti! Klemencu. V ha!fih so Rečani šibki Imajo zanesljivega srednjega kri ca stran ska krilca pa nista dorasla ostalemu moštvu Obramba je ves čas »plavala«, in če bi bil nasprotnikov napad količkaj bolj energičen bi ne bilo ostalo pri ničli Zelo nezanesljiv ie bil Markič v golu Siskarji kakor da jim sieča tn mila Pri znati jim ie treba da s« se ogromno trudili da so vložili v stvar vse dobro hotenje Vsa požrtvovalnost pa ni nič pomagala spričo dejstva, da je bil napad zmožen tudi take umetnosti, da je zastreljal tudi stoodstotne stvari. K vsemu jih je sodnik prikrajšal za že doseženi zgoditek, ko je tik pred tem po nepotrebnem odpiskal, dasi je bila prednost Hermežanov otipljiva V napadu je bil Derenda prvi del igre prodoren, potem je popustil Par sprememb in pregrupacij je jalovost napada po možnosti še stopnjevalo. Premoč v srednji vrsti se je v moštvu izražala s terensko premočjo, ki pa spričo slabega napada ni uspela Dobro je delala obramba, ki je imela z nasprotnim napadom veliko dela. Malic prvega gola ni mogel držati, ker je bil slabo plasiran, za drugi zgoditek pa nosi dober de! odgovornosti. Hermes je otvoril igro .« svojo že običajno uvodno ofenzivo, šele pc preteku desetih minut so se Rečani mogli razviti. Ze v 11. min doseže Slanina z ostrim prostim strelom pod prečko vodstvo za Reko. Igra je v nadaljevanju odprta. Rečani igrajo bolj zbrano, Hermežani nervozno in raztrgano. Okoli 30. min. pritiska Reka. Klemene zelo lepo predlaga v luknje in v 32. min. pošlje Ježa na strel, žoga najde pot izpod Malica in Battelino potisne do mreže Bitka je odločena. — Po odmoru poskusijo Hermežani vse. da bi popravili dotedanji neuspeh, v 6. min uprizorijo uspel napad pa ga sodnik zaustavi 7aradi malenkostnega toula, medtem je bila žo^a že neubran'jivo v reški rnreži Iz prostega strela seveda ne rezultira nič. Rečani so večji del polčasa vsi v ob rambi in jim do konca uspe ohraniti naskok. Inž. Jesih je imel med sojenjem več napadov slabosti, da«i se je trudil, da bi obdržal igro v rokah. Sodil je objektivno z znatnimi nogreškami. Amater : Shvan O : O Trbovlje, 22. novembra. Danes je gostoval v Trbovljah ljublian-ski Slovan, ki je odigrat proti Amaterju povratno prvenstveno tekmo. Za tekmo je vladalo p.ecei zanimanja, ker se je v splošnem pričal ovaio, da bo Amater odvzel Slovanu tudi na svojem igrišču . >be to^ki, kar se mu je bi'.o posrečilo v tekmi proti Slovanu v Ljubljar.i. Prišla je pa precej narobe, igra je končala remis brez vsakega zgoditka. V prvem poičasu je bi! Amater v delni premoči na terenu, toda njegov napad se ni mogel prebiti preko izvrstne Slovanove ožje obrambe. V tem delu igre sta se v amaterskem moštvu odlikovala zlasti Tramšak v napadu in Gracar v golu. Po odmoru je Amater svojo premoč v polju ne samo obdržal, temveč jo je še bolj izrazil, vendar ga je pri vseh njegovih akcijah spremljala izrazita smola. Tako je sicer razpoloženi Sajovic dvakrat zgrešil v sigurnih pozicijah. Srednja amaterska vrsta je bila dobro razigrana in je nasprotnikov napad držala. Slovan je imel najboljše moči v obrambi, ki je delala brezhibno Tudi napad mu je bil dober, operiral je s kratkimi pasovi in v strnjeni povezanosti večkrat prišel nevarno pred amaterska vrata. Igra je porekla v splošnem fair in je rezultat realen. Sodil je g. Kušar dobro in strogo objektivno. Korotan : Olimp 1:1 (1:0) Celje, 22. novembra. Na Olimpovem igrišču se je danes odigrala pred 300 gledalci pedsavezna prvenstvena tekma med kranjskim Korotanom in Olimpom. Tekma je bila živahna in napeta. Olimp je nastopil v boljši postavi nego zadnji dve nedelji. Igral je tehnično v splošnem zadovoljivo. Glavna njegova moč pa je bila v eiao to nalagal pakt DN, pravim pa tu, da >utegnemo« priskočiti na pomoč, ker ai tu naša pomoč avtomatsko regulirana, kakor v ostalih pcwamezno navedenih premerih- Avtomatske vojaške obveznosti imamo le e takimi državami. 8 katerimi eo te»no povezani vsi naši imperialni intere®. Ugoden odmev v Franciji fartz, 22. novembra. AA. Pariški tisk je zelo povoljno sprejel govor, ki ga je imel v Leaiiiiugtonu zunanji minister Eden. .»Echo de Paris« pravi med drugim; če bi bil angleški zunanji minister tako govoril tudi meseca julija 1914, bi Evropa ne doživela kalastrofo svetovne vojne. Spričo tega govora se položaj Francije popravlja. Ce bi Nemčija izzvala vojno, Lahko Francija računa na to, da bo razen njenih zaveznikov z njo tudi Velika Britanija in sicer že takoj od vsega početka. Pojav Velike Britanije v našem taboru bi privedei k nam že sam po sebi tudi države, ki bi se morda sicer obotavljale. »Ann du Peupie* pravi: Eden je sporočil Nemčiji, da je zapadna Evropa ozemlje, na katerem so prepovedani vsi njeni morebitni podvigi. Ce bi bila naš zunanji minister Delbos in njegova stranka dosledna v politiki ki jo proglašata, bi bilo treba zapreti Nemčiji dostop tudi v vzhodno Evropo in sicer z vojaškimi sporazumi, ki bi nam dali gotova jamstva v onih krajih na sve- tu, kjer srno imeli doslej samo riziko. Ureditev tega vprašanja je izredno aktualno in je čas zelo ugoden. »Oeuvre« naglasa, da svetuje Anglija vsem prizadetim, naj se narodi zapadne Evrope razvrstijo po tem, ali žele organiziran mir ali ne. Verjetno je, da bo jutri prav take misli izrazil v svojem napovedanem govoru tudi Roosevelt. Pristaši fašističnega sistema so v zadnjem času preveč povzdignili svoje glasove. Morda je že skrajni čas, da izpregovore sedaj tudi demokratske države. List je objavil tudi članek. posvečen izključno Ed eno vem govoru, v katerem pravi, da noben francoski ministrski predsednik ni imel prilike, da bi črno na belem prečital izjavo angleškega, zunanjega ministra, da lahko računata Francija in Belgija na popolno vojaško podporo Velike Britanije v primeru, če bi bih neopravičeno napadeni. Vse kaže, da je misija novega nemškega poslanika v Londonu Ribbentropa že sedaj doživela popoln neuspeh. Ribentrop je o priliki svojega kratkega sestanka z Edenom dejal, da bi se morala Velika Britanija pridružiti protikomunistični fronti, ki jo ustanavlja Berlin. Splošno sodijo, da je Eden gladko odklonil ta nemški poziv. »Figaro« pravi, da je angleški zunanji minister v tem svojem govoru želel poudariti popolno solidarnost Francije in Velike Britanije v trenutku, ko se v Evropi m izven nje kujejo vse mogoče spletke m da je hotel izvršiti majhen pritisk na Nemčijo, da bi pristala na pogajanja za sklenitev zapadnoevropskega pakta, vprašanje pa je. ali je v skladu s francoskimi interesi, da se sedaj podpiše novi renski pakt. Kdo ve, koliko Je mogoče v sedanjih okoliščinah zaupati Nemčiji. Ce bi tak protokol mogel kakorkoli prispevati k pomirjenju Evrope, bi morali tako ureditev pač pozdraviti z največjim zadovoljstvom. Nenaden Ribbentropov odhod v Berlin London, 25. novembra. AA Poslanik Rftv bent.rop je včeraj odpotoval b za.«ebnrm leta lom v Berlin. V London se bo vrnil v prl-četku prihodnjega, tedna. V Berlinu Be bo posvetoval i vlado o Španskem problema in o paktu zahodnih držav, o katerem govori nota. ki jo je predvčerajšnjim Izročila, vlada Velike Britanije podpisnicam lokara-ske pogodbe. šentiifsk! umor pred razjasnitvijo Sled drži za dvema moškima, ki sta se potikala tam okoli Maribor, 22. novembra Zagonetni roparski umor 18. t m. v št. llju, katerega žrtev je bil, kakor e«no obširno poroča1'. 621 e trii pismonoša Ivan Zmr ko, ki ga je neznan zločinec pobil do smrti in mu ukradel poštno vrečo s 14-000 Dki gotovine, se je toliko razjasnil, da sta obla-stvom zdaj že znani imeni dveh nujno osumljenih moških. Za obema je izdana tiralica in je upati, da bosta kmalu padla v roke pravici. Dan pred groznim roparsiklm umorom je prišel nanvreč k posestniku Jožefu Flajšaker ,u v bližnjih Jelenčah neki H21vni sekciji v Mariboru, kjer naj se zglasi svrho izplačila- Toda možak se ni več zgla; q niti pri posestniku FlajSakerivo je ljubljence. Golobi, prebivalci gledališča in univerze, imajo tudi svojega prijatelja. Vsak dan dvakrat dobijo od njega žgance. Ljudje ®e zaustavljajo na Aleksandrovem trgu. »Taubi!.. Taubi'-« Vsak trenutek &e neikje v prvem, tretjem nadstropju ali na podstrešju odpre okno in na trotoar dežuje koruza, žganci, v vodi razmočen kruh. >Taubi. taubi!.. Taubice, hodi!« Taubice so povsod; na trotoarjih, na spomenikih. v zraku, na strehah Ljudje, to se pravi tisti, ki prosijo, s0 samo na trotoarjih. Nemogoče jih je prešteti. Na vsakem koraku jih srečujete. Hodijo za vanii in od jutra do noči ponavljajo: »Molim dinar, go^pa, da si kupim kruha!« »Dinar, gospon, za kruha .. »Idi k Mačeku, on hrani sirotinju!« godrnja dobro oblečeni gospod. »Za kruha, milosti va, molim ...« Nihče ne deli. Nemogoče je deliti. Ljudje so se navadili na berače ,ka:kor ®o se navadili na taubice. Nikogar več ne bodejo za kruhom iztegnjene roke. » * Od petih je Masarykova* ulfca nabito poWia ljudi, žvižganje, vpitje. Stojijo pred velikim plakatom »Novosti«. Morda izražajo svoje simpatije Madridu ? 0 ne! Čakajo na objavo rezultata tekme v Liverpoolu. Usoda Španije je danes potisnjena v ozadje. * Na Jelačičevem trgu se prepirata dama in kumica. Dama ima rdeče pobarvane nohte in hoče kupiti jabolka od kumice. Kumica ima tenko, iznošeno bluzo in trde. rdeče roke. Dve uri daleč je prinesla svojo košaro jabolk. Milostivi ®o jabolka predraga. >Kaj misliš, kumo, da mi imamo penez kak List ja ! « »A nokte si morete farbati? ZaiU> imate penez?« Dame so ogorčene; kakšna predrznost! Ali veste, s čim Srj V6e danes Ljudje služijo kruh? S tem, da eno ali dve uri vodi" jo majhne pse po ulici. To so psi z umaza no belo dilako, s kratkimi repi, s temnimi lisami na repih ali ušesih in z izrazom dolgočasja v očeh. Ljubljenci milosti v. Dva močna fanta, vsak z majhnim psoin na vrvici, leno hodita mamo izložbenih"oken. PSa sla ob'ecena v lep, temnosivi štof. Fanta imata strgane hlače in umazane opanke na nogah. Brez nogavičko, gdi »te vi, da vas nigdi nema?« »Ljubim ruku!« »Džiin!« Tri dame in trije krasni psi z dolgo svileno snežnobelo dlako, so se srečali na oglu Gunduličeve ulice in Ilice. Boby, Džim, Marko... ime je pač odvisno od tega. ali je dama zavedna ali nezavedna Hrvatica. * Luči, rek'ame, Zrinjevec. In kolporierji 6eveda. Kolporter}i-pohabljenadno gost svojih ob-iskovalcev. Vsakdm je kaj prinesel s seboj. S tem je Mr. Patsy gostil svoje obiskovalce. To je postala že kar navada. Nekega dne pa so se vsi zarotili. Nihče ni ničesar prinesel. Ne cigaret, ne jedi, ne konjaka, nič. Zunaj pa je lilo kakor iz vedra. Vsi so molčali. »No, pa je vendar lepo,« se je iznenada oglasil mr Patsy, »zunaj je dež, mi pa sedimo lepo na suhem.« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak; _ ysi v Ljubljani.