9'771318 607007 primorski uTr'p ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER MESTNA KNJIŽNICA PIRANigS BIBLIOTECA CIVICA PIRANOteti k SO PRIMORSKI Utrip 2011 070(497.12) 100028 5,210 COBISS e AvgUSt 2011 LctO I . Številka 210 CENA 1 EUR IZHAJA I ~. V Ml .N / 1J /Poštnina plačana pri pošli 6320 Portorož/ Dežurni tet: 031 851 240 Blagoslovili gasilski Na dan Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, šobila v slovenskih cerkvah bogoslužja, v Strunjanu pa so obeležili 499. obletnico Marijinega prikazanja. Živahno je bilo tudi na gasilski veselici v Novi vasi, ’ kj er j e tamkaj šnj i župnik Si lvester Boris Čobanov po sveti maši dopoldne blagoslovil gasilski dom, ki je konec lanskega leta pridobil uporabno dovoljenje. Predsednik PGD Nova Vas Valter Pucer je ob tem povedal, daje izvajanje del trajalo kar 27 let in se : zahvalil vsem, ki so kaj pomagali. V Novi vasi je s okoli 115 prostovoljnih gasilcev. Častno gasilsko četo je postroji! poveljnik Marjan Pucer. 15.-18. SEPTEMBER 2011 • motorne jahte • športni motorni čolni • jadrnice • športna oprema in oblačila • navtična oprema • strokovna srečanja in seminarji športna tekmovanja in regate • testne vožnje s plovili • aktualna ponudba charterja • strokovni posveti in seminarji • tematske razstave www.incernaucica.net/jesenski-navticni-vikend MARINA PORTOROŽ & STUDIO 37 hi Najlepša je Nastja Breg Na tradicionalnem desetem izboru Miss Slovenije za Miss Alpe Adria International v Avditoriju, 12.8.2011, v organizaciji Misson Studia, se je publiki predstavilo enajst deklet. Miss Slovenije za Miss Alpe Adria International 2011 je postala Nastja Breg s Ptuja, prva spremljevalka je Tina Marn iz Ljubljane, druga spremljevalka Nika Kozlovič iz Kopra. Prireditev sta vodila Lorella Flego in Alex Bini. Občinska oblast - od obljub do uresničitve Glede na številne pripombe naših bralcev češ, da smo mediji preveč tolerantni do nove piranske občinske oblasti, ki da je veliko obljubljala in nič naredila, bomo z anketami preverili ali so bile kakšne predvolilne obljube župana in njegove zmagovite SD že uresničene. Očitajo “eno največjih polomij - mandrač”, sprašujejo kdaj bodo v Piranu dobili obljubljeno ljudsko menzo, občinske bone...Ali je res, da imajo Pirančani največ težav takrat, ko zanje skrbijo drugi, boste prebrali v septembrski številki. Ovadenih 10 poslancev Janez Janša (SDS), Matej Lahovnik (ni več poslanec), Janko Veber (SD), Radovan Žerjav (SLS), Vili Trofenik (nepovezani), Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS), Srečko Prijatelj (SNS), Branko Marinič SDS), Anton Anderlič (LDS) in Andrej Magajna (nepovezani) so bili naslikani na 6. strani Dela, 6. avgusta 2011. Ovadbe se nanašajo na razžalitve, hujskanje k upiranju, obrekovanje, žaljive obdolžitve, izdajo uradne tajnosti, posredovanja pornografskega materiala in podobno. Prednjačita Zmago Jelinčič, ki je ovaden zaradi razžalitev, vzbujanja sovraštva, razdora ali nestrpnosti, žaljive obdolžitve (je tudi poleg njegovega poslanskega kolega Mirana G. - SNS -porabil največ javnih sredstev za telefoniranje) in Srečko Prijatelj, ki ima že preskrbljeno bivanje v zaporu. Rekord ovadenih poslancev je bil dosežen v mandatu 1992-1996 (14 poslancev). Vse ovadbe nikoli ne vzdržijo. Obletnica jugoslovanske Obznane Komuniste so pred 90. leti preganjali z zakonom o zaščiti države. Jugoslovanska vlada je 30. decembra 1920 sprejela akt, s katerim je bila do sprejetja ustave prepovedana komunistična propaganda, njene organizacije in listi. 2. avgusta 1921, pred 90. leti, je zasedala ustavodajna skupščina, na kateri so Obznano sprejeli in jo dopolnili z zakonom o zaščiti države in reda v državi. Skupščina Kraljevine Jugoslavije je takrat postavila Komunistično partijo Jugoslavije zunaj zakona. Ta ista partija s Titom na čelu sije opomogla in po sramotnem podpisu Trojnega pakta s Hitlerjem 27. marca 1941 pozvala jugoslovanske narode k uporu. Hitlerje bil strašno jezen in je 6. aprila 1941 napadel Kraljevino Jugoslavijo. Konec stavke v Luki Koper Po osemdnevni stavki žerjavistov v Luki Koper, ki seje po sklepu Stavkovnega odbora začela 29. julija 2011, je uprava po mučnih pogajanjih sprejela nekaj zahtev stavkajočih in podpisan je bil sporazum o prenehanju stavke in o enoletnem socialnem miru. Poslej bodo lahko delali po sistemu trije žerjavisti na dveh kontejnerskih dvigalih. Uprava je ustavila postopek odpovedi delovnega razmerja članom stavkovnega odbora. Tako že od 6. julija 2011 delo v Luki Koper poteka v “normalnih okvirih”. Ocenjena poslovna škoda: 1,3 milijona evrov. S Stavko je bil močno okrnjen mednarodni ugled Luke Koper. Sporazumeli so se tudi izvajalci storitev. Spomini na Hirošimo in Nagasaki Mesto z okolico na japonskem otoku Honšu je 6. avgusta 1945, ko so Američani nanj odvrgli prvo atomsko bombo, doživelo pravo kataklizmo. Uničeno je bilo 60% mesta. Takoj je umrlo 60.000 ljudi, za posledicami pa še okoli 200.000. Še en velik dokaz, da v vojni nastradajo tudi nedolžne civilne žrtve. Tri dni pozneje, 9. avgusta 1945, so Američani odvrgli podobno bombo na pristaniško mesto Nagasaki. Takoj je umrlo 75.000 ljudi. Še danes se ljudje sprašujejo ali je bil ta grozovit preizkus z atomskim orožjem res potreben? Kodak M ©iyjD@[k[](o][b) Foto color labolatory, Obala 114, 6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, e-pošta: fotoquicklab@siol.net Za težave v Casinoju ni povsem kriva država Priprave na volitve 2012 2 Avgust 2011 4% ■ primorski u¥p Lakota v Somaliji V Somaliji okoli dva milijona ljudi brez vsake pomoči, v vzhodni Afriki lačnih kar 12 milijonov! New York ZDA in dolgovi Javni dolg Združenih držav Amerike znaša fantastičnih 14, 3 bilijona dolarjev (10 tisoč milijard evrov). Politična rešitev o povišanju meje dovoljene zadolžitve je prišla pravočasno, 1. avgusta 2011, 36 ur pred iztekom roka za napoved plačilne nesposobnosti države. ZDA se zdaj lahko zadožijo za 2.500 milijard dolarjev. V bogati Evropi s krizo izobilja si ne moremo niti predstavljati, da v nekaterih regijah v Somaliji (nekoč italijanska in angleška kolonija) zaradi podhranjenosti vsakih šest minut umre en otrok! Razlogov je več; spopadi, dolgotrajna suša in Islamisti, ki na določenih območjih nadzorujejo dostavo hrane, ki jo v Somalijo pošiljajo organizacije Združenih narodov. Nekateri Somalci so že tako oslabeli, da niso sposobni niti jesti ali napraviti požirek vode. Kot kaže je pred nekaj dnevi po dolgem času te predele le zajelo kratko obilno deževje. Somalija leži vhodu Afrike ob Indijskem oceanu. Meji na Džibuti, Etiopijo in Kenijo. Velja za eno najbolj revnih afriških držav. Glavno mesto: Mogadiš. Veroizpoved: Islam. Avstrijska Koroška Od srede avgusta 2011 v Avstriji skupaj 164 dvojezičnih tabel Od podpisa Avstrijske državne pogodbe pred nekaj desetletji in velikega protesta manjšinskih organizacij organiziranih SLOMAK, 28. marca 2006 v Bruslju (Slomak združuje sedem krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem), kamor so manjšinci protestno prinesli tudi tablo z enojezičnim nemškim napisom St. Kanzian s slovenskim dodatnim napisom Škocjan, je sicer minilo precej časa, a seje kot kaže splačalo potruditi. Boris Pahor iz Trsta je takrat v Bruslju pozval evropsko javnost k zaščiti jezikov in manjšin, Rudi Pavšič, predsednik slovenske manjšinske organizacije v Trstu pa ni skoparil z idejo, da potrebujejo slovenske zamejske organizacije dobro notranjo in medsebojno organiziranost. Predstavnike manjšin in slovenske novinarje na obisku in dveh novinarskih konferencah v evropskem parlamentu je pozdravil evropski poslanec Jelko Kacin. Dvojezični napisi na avstrijskem Koroškem so danes že dejstvo. Avstrijski predsednik Heinz Fischer je namreč 26. julija 2011 podpisal nov avstrijski zakon o narodnih skupnostih, ki ureja tudi dvojezične napise na avstrijskem Koroškem. Te dni že postavljajo nove dodatne dvojezične table za 72 krajev. Tako bo poslej na avstrijskem Koroškem skupaj 164 dvojezičnih krajevnih napisov. Kaj hitro bi se lahko zgodilo, da bi morala gospodarske in vojaška svetovna velesila razglasiti plačilno nesposobnost, če ne bi predsedniku Baracku Obami še pred rokom razglasitve “bankrota” uspel dogovor z Republikanci in Demokrati o možnosti povišanja gornje meje javnega dolga, seveda ob strogih varčevalnih ukrepih, kar so potrdili tudi že v kongresu. ZDA lahko tako naprej zagotavljajo denar za izplačilo pokojnin, za socialne transfere, plačevanje obresti..., Barack Obama, ki bo leta 2012 na predsedniških volitvah ponovni kandidiral, pa si je lahko malce oddahnil. Odkod Ameriki tolikšen dolg? Nabiral se je že v času prejšnjih in tudi sedanjega predsednika Obame, še najhitreje pa kot kaže v času predsednikovanja Georga W. Busha. V ZDA so v nasprotju z našo Slovenijo, ko ne vemo kdaj, kako in pod katerim patronatom je naraščal zunanji neto dolg z jamstvi vred okoli 16 milijard evrov, natančno prikazali pod katerim predsednikom se je povečeval javnofinančni primanjkljaj. V času Ronalda Regana (1989) 2.900 milijard dolarjev, v času zalivske krize v začetku 1990 dodatno 1.500 milijard, v času Billa Clintona (1993 - 2001) dodatno 1.400 milijard, še največ pa v času predsednikovanja Georga W. Busha (mlajšega) od leta 2001 do 2007 v bajnem znesku 6.100 milijard dolarjev. V času Baracka Obame od leta 2009 naprej seje dolg povečal za 2.400 milijard. Težave so nastale že leta 2007 Finančne ali bolje rečeno proračunske težave v ZDA so dosegle svoj vrh proti koncu leta 2007 zaradi nepremičninske krize, ko je prišlo do zloma finančnih institucij na Wall Streetu (L. Brothers). Centralna banka ZDA je krizo začasno rešila s kritjem terjatev v znesku okoli 700 milijard dolarjev. V bistvu je pomagala bankam, šlo pa je kajpak vedno za davkoplačevalski denar. Nepremičninska kriza (pa ne samo ta) je pozneje v letu 2008 sprožila svetovno finančno in posledično gospodarsko krizo, ki še danes omejuje razcvet gospodarstva v Evropi, malce nervozni pa so postali na Kitajskem. Banke te države v razcvetu so namreč pokupile ameriške obveznice v vrednosti okoli 1.200 milijard dolarjev, kitajsko gospodarstvo pa ima zaradi umetno nizkega tečaja Juana z ZDA tudi več milijardne zunanjetrgovinske presežke. Kdo so največji upniki? Med upnike v ZDA in v tujini prištevajo: Zasebne banke, zavarovalnice, pokojninski skladi in zasebniki (3.600 milijard dolarjev), Kitajska (1.200), Japonska (900 milijard), druge države - med njimi Nemčija (1.900 milijard), ameriška Cnetralna banka (1.600 milijard), socialne blagajne - skrbstvo (2.700 milijard), državni skladi (1.900 milijard). Skupaj; 14.300 milijard dolarjev. (Vir: New York Times in Bild). Damask Sirija ni zanimiva za Nato? Sirijske vladne vojaške in policijske sile pobijejo več njihovih državljanov kot Gadafijeva vojska svojih Libijcev, pa se za to (razen uradnih protestov in napovedi o osamitvi vlade v Siriji) praviloma nihče ne zmeni. Samo 31. julija 2011 so v mestu Hama pobili 97 protestnikov, skupaj ta dan v državi pa 124. Tanki so najprej prebili barikade, nato pa je vojska, kot že običajno, vsevprek streljala. Ljudje protestirajo proti režimu predsednika Bašarja al Asada, ki pa noče odstopiti. Zlobni jeziki pravijo, da ta arabska država z okoli 15 milijonov prebivalcev ni zanimiva za vojaško intervencijo Nata, ker nima nafte. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip Ustanovitelj in izdajatelj: primorski i^p Odgovorni urednik; Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefav: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 12,00 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Pa še res je Kjer se prepirata dva... Koprska Zares in Oljka se opozicijsko združujeta in vabita v ta krog tudi SD, ki pa se je medtem oslabljena kot kaže s svetnikom Luko Jurijem na čelu že “priljubila” Popoviču, ali bolje rečeno Popovičevi stranki Koper je naš. Bo že držal znani rek: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima - absolutni zmagovalec Popovič. Grčiji dajemo tako, da si sposojamo Predsednik vlade Boris Pahor je za to, da Grčiji še naprej pomagamo. Članica Evropske unije in evrske skupine Grčija je z zadolževanjem in zapravljanjem javnih financ dosegla katastrofalni javnofinančni primanjkljaj 150 % BDP. Država s 350 milijardami evrov dolga bi se brez odpisa terjatev lahko znašla v bankrotu. Slovenski del pomoči - neposredna nakazila in jamstva za grške in irske dolgove znaša okoli 800 milijonov evrov. Predsednik Evropske komisije Jose’ Manuel Barroso je prvič jasno povedal, daje evro ogrožen in da gaje treba reševati! Na nedavnem izrednem vrhu v Bruslju, namenjenem reševanju grške dolžniške krize - in s tem vsekakor tudi evra - so nekateri voditelji menili, da se Grčija ne bo mogla izogniti bankrotu! Da bi to vendarle preprečili, vedno znova iščejo nove modele kako zbrati potrebna sredstva. Na primer tudi tako, da bi se lahko v reševanje grške dolžniške krize vključili tudi zasebni upniki, ki bi lahko počakali z unovčenjem grških državnih obveznic ob zapadlosti, ali pa terjatve preprosto odpisali. To inačico sta si menda zamislili Francija in Nemčija, ki imata v lasti največ grških obveznic! Tako bi iz naslova zasebnega sektorja zbrali novih 135 milijard evrov pomoči, očitno pa iz te moke ne bo veliko kruha, kajti postavlja se vprašanje kateri zasebni naivnež bi kupoval vprašljive obveznice. Iz podatkov blizu Evropske centralne banke v Frankfurtu (ECB) povzemamo, da se iz tako imenovanega začasnega mehanizma za ohranjanje stabilnosti evra v četrti tranši Grčiji obeta 109 milijard evrov dodatne pomoči, 135 milijard bi zbrali zasebni upniki, nekaj deset milijard pomoči pa je že prejela. Tako bi se nabralo skupaj blizu 350 milijard evrov pomoči. Ostaja ključno vprašanje ali bo Grčija res lahko vrnila prejeta posojila in ali bo terjatve treba odložiti za kakšnih 15 let? Tu je še eno vprašanje. Ali ne bi bilo prav, da se Grčija povrne k svoji valuti drahmi? Slovenci pomagamo reševati evro! Tudi naš predsednik vlade Boris Pahorje za to, da Grčiji še naprej pomagamo, čeprav si evre sposojamo in komaj krpamo državni proračun. Menda smo lahko ponosni, da lahko v Bruslju vedno reče da, saj tako tudi mi v Slovenci posredno rešujemo skupno valuto evro. Naivno? Če se bo evro, ki ni prinesel blaginje, nekoč razletel bodo največje ekonomske težave imele male in ne velike države! Preprečiti padanje domin Z reševanjem grške dolžniške krize bomo morda le preprečili padanje domin, kajti za stabilnost evra bi bilo zelo slabo, če bi v neobvladljivo dolžniško krizo poleg Irske zapadli še Španija in Italija. Slednja “ima srečo”, ker nima toliko zunanjega dolga, ima pa zato nepojmljivo veliko notranjega. V Bruslju so govorili tudi o možnostih prestrukturiranja dolga, kar v bistvu pomeni podaljšanje ročnosti grških obveznic in kot najbolj verjetna inačica celotnega scenarija bo morda prošnja Grčije za odpis večjega dela terjatev. Slovenski delež pomoči Grčiji skupaj s poroštvi naj bi znašala okoli 486 milijonov evrov. Od kolikšne omenjene vsote se bomo morali posloviti bomo izvedeli čez nekaj let. Gre v bistvu za reševanje nemških in francoskih bank Prof. dr. Jože Mencinger je za Delo izjavil: “Mislim, da za Grčijo ni druge možnosti, kot da se ji tako ali drugače dolg odpiše. Dejstvo namreč je, da Grki dolga ne bodo mogli odplačati, ker obsega tolikšen del BDP. V resnici gre za reševanje nemških in francoskih bank - in vse članice evroskupine bodo financirale reševanje Grčije toliko časa, da bodo omenjene banke bolj ali manj poplačane”. Modri Slovaki Slovaška sodi med manjše ranljive članice EU. Oni so si “drznili” reči ne, nimamo denarja za pomoč tistim, ki imajo večje plače od naših delavcev. So imeli prav? Morda res. Govorilo seje namreč, da naj bi Grčija celo ponarejala poročila o stanji svojih javnih financ in posojil ter zadolžitvah, ki so presegala vse evropske konvergenčne kriterije. Ni izključena tudi špekulacija od zunaj, da bi tako oslabili evro. Šokantno Vsak tretji Berlinčan meni, daje bil Berlinski zid potreben! Novica o rezultatih raziskave objavljena v Berliner Zeitung in povzete v nemškem Bildu je šokantna. Kar 35 % Berlinčanov meni, da je bil Berlinski zid, ki so ga pred 50. leti postavili Rusi, ko so zavzeli vzhodni del Berlina in ustanovili komunistično DDR meni, da je bila postavitev zidu deloma pravilna! Zaradi nesoglasij med zavezniki je leta 1949 prišlo do delitve mesta na vzhodni in zahodni Berlin. Nastale so 4 okupacijske cone. Berlinski zid so začeli graditi Rusi 15. avgusta 1961 z namenom, da bi tako preprečili začet množičen prebeg nemških državljanov v zahodni del mesta. Pri prebegu je bilo mnogo ljudi tudi ustreljenih, na kar so opozarjale table z osmrtnicami na zahodni strani zidu tik ob nekdanjem nemškem parlamentu (Raichstagu). Židje bil dolg 27 milj, padel pa je leta 1989, ko sta se za to zmenila Mihail Gorbačov, ki je v SZ uvedel Perestrojko, in Helmut Kohl, oče ponovne združitve Nemčije. Rusi so odšli. Ob ponovni združitvi obeh Nemčij so vzhodni Nemci dobili po 100 zahodnih mark kot “Begruessungsgeld” (denar dobrodošlice), ki so ga hitro zapravili v zahodnih trgovinah. Čeprav je Nemčija danes enotna država zahodni Nemci kot kaže še vedno nekako podcenjujoče gledajo na vzhodni del države češ, da so se ljudje tam v komunizmu naučili lenariti, vzhodni Nemci pa znajo tudi povedati, da jim je prej šlo bolje. Zahodnonemško gospodarstvo je v vzhodni del investiralo o že na milijarde nekdanjih mark in sedaj tudi evrov. Zlom kapitalizma Kapital ima omejitve v svojem nenehnem kroženju in iskanju dobička, zato lahko po ekonomski teoriji v ne tako daljni prihodnosti pričakujemo zlom obstoječega večinskega družbenega reda! Kapitalizem se je v dobrih dvesto letih utiril v vse pore našega življenja. Niti ekonomska teorija niti največji umotvori doslej niso iznašli alternative in ker nič ni večno se bo končala tudi ta tako imenovana doba kapitalističnega upravljanja sveta, ki sicer zagotavlja znamenite svobode, ob tem pa tudi možnosti neomejenega (tudi špekulativnega) delovanja gospodarskih subjektov. Že klasični ekonomisti so zahtevali, da se iz gospodarstva odpravijo vse cehovske in monopolistične ovire, zlasti vmešavanje države v gospodarstvo ter da je gospodarskim subjektom treba zagotoviti “svobodno delovanje”. Kapitalizem je v svoji dolgoletni zgodovini doživel vzpone in padce. Leta 1929 tudi najhujšo svetovno gospodarsko krizo, ki seje pritihotapila iz ZDA, zanetila imperializem, uničila Evropo. Leta 1933 so se začeli vzpenjati na oblast nacionalisti in ekstremisti, ki so obljubljali narodom boljšo prihodnost, v resnici pa sojih pahnili v eno naj večjih svetovnih morij. Kapitalizem zagotavlja določene svobode; svobodo dela, pretoka in menjave blaga, svobodo konkurenčnega delovanja, združevanja, predvsem pa zasebno lastnino. Svoboda dela ali pravica do dela in zaslužka ni sporna, postane pa nesvoboda in izkoriščanje, ki poraja nezadovoljstvo narodnih mas, če ti dve svobodi nista dostopni! Sistem ekonomskih odnosov v svetuje postal zapleten in skorajda neobvladljiv. Države se trudijo (primer sedemindvajseterice EU) uravnavati javne finance s t.i. prenakazovanjem “presežne” vrednosti državam z najhujšo dolžniško krizo, kar pa ni dolgoročna rešitev. O zlomu kapitalizma /Zusammenbruch/ in zamenjavi kapitalističnega družbenega reda s socialističnim je pisal že svetovni ekonomski teoretik Karl Mare - in kaj se je zgodilo? Socialistični družbeni red je že v porodni fazi “pohodil” komunizem, ki je tudi že v glavnem (z izjemo Kitajske, Kube in še nekaterih držav) odšel v zgodovino. Toda nekaj je pomembno: Mare sam ni verjel, da se bo mehanizem kapitalističnega sistema zlomil sam od sebe in je zato vedno poudarjal potrebo po revolucionarnih akcijah proletariata. Njegove analize kapitalističnega načina proizvodnje in posledično akumulacije kapitala, trendov padanja dobičkonosnosti, hiperprodukcije in ekonomske krize so danes še kako aktualne. Jasno se namreč kaže, da ekonomski odnosi in procesi izkoriščanja, bolje rečeno izčrpavanja, proletariata (brezpravnih delavcev, ki lastniku prodajajo le svojo delovno silo) niso dobri in rojevajo odpor proti novodobnim lastnikom kapitala, v našem primeru proti t.i. tajkunom, ki so prišli do kapitala s spretnim finančnim manipuliranjem ne pa z naravnim ekonomskim ustvarjanjem v proizvodni verigi. Do zloma kapitalističnega sistem (ali vnosa socialnih korektivov, kot so že primeri na severu Evrope) lahko pride iz več razlogov, od katerih je zagotovo “kriza izobilja in hkrati nezadovoljiva potrošnja”, ki prav tako lahko pelje v novo ekonomsko krizo. Finančna kriza, ki smo ji danes priča, je le posledica ekonomske. Kapitalisti - lastniki proizvajalnih sredstev - ne morejo prodati svojih viškov, srečajo se s problemom kam vložiti akumulirani višek vrednosti, po drugi strani pa imamo mase, ki nikakor niso sposobne odkupovati viške in vse bolj tonejo v revščino. Vse bolj se porajajo socialna nasprotja, ki lahko peljejo v revizionizem, ne lokalnega, pač pa tudi svetovnega značaja. Od tu pa do zloma kapitalizma je še dolga pot. Franc Krajnc Premier Borut Pahor dopušča predčasne volitve Zlasti sedaj, ko mu je odšla ministrica Kresalova Bo Pahor poskusil ponovno? Opozarja pa, da morajo biti v najprimernejšem času in ne morda takrat, ko si to zaželi opozicija ali kdo od vplivnežev iz njegovega kabineta. Opozarja, da se ne sme ponoviti Lehman Brothers - propad ameriške finančne institucije leta 2008, ko smo se menda Slovenci ukvarjali sami s seboj in z ameriškimi problemi insolventnosti, pozabljali pa na domače razmere ter se tako pustili presenetiti. Pahor kot odličen retorik, morda manj poznavalec makroekonomije in mednarodnih financ, se boji, da bi se lahko v svetu v kratkem ponovila recesija .. ."in ko nastopi takšna kriza je pomembno imeti politično vodstvo, ki je dobilo podporo na volitvah”. Pahor in njegova SD sta jo dobila že leta 2008! Naš premier ne verjame onim, ki mu poročajo o nekakšnih anketah -javnomnenjskih raziskavah (z vzorci - N) po številu za manjšo vas, ali mu pišejo pisma, da je njegova vlada izgubila zaupanje javnosti. Nekateri v SD še očitno vedno niso dojeli, da je stranko pripeljal do zmage prav Pahor in ne obratno ter da se mu lahko zahvalijo za lepe službe v državni in občinskih birokracijah. Kakšna nova desna stranka bi z vem tem kratko malo pometla - in spet bi se nekaj časa ukvarjali sami s seboj. Slovenska obubožana parlamentarna zgodovina se rada ponavlja. Premier sedaj kot kaže že dopušča nove volitve - in to samo, če se mu podpora zmanjša ali usahne pod neko raven legitimnosti. Zaradi nekakšnih anket in javnomnenjskih raziskav pa že ne bo odstopil! Le kdo je ta, ki še ne ve, da nam v Sloveniji gre odlično in da so ljudje srečni in zadovoljni -kot na Kitajskem, kjer javno hvalijo svoj komunistični Government. O tem kdaj bo luč modrosti osvetlila temo nevednosti pa nič. Priprave na volitev 2012 Strokovni svet največje opozicijske stranke SDS je že pripravil »Program povratka Slovenije na pot razvoja". Do rednih parlamentarnih volitev jeseni 2012 je še najmanj 14 mesecev; dolgih za SDS, ki je prepričana, da se bo vrnila na oblast, kratkih za Pahorjevo vlado in njegovo SD, ki vse težje obvladuje ekonomski in politični položaj Slovenije. SDS na 32 straneh predlogov sistemskih ukrepov, navaja vrsto dognanj, operira tudi z nekaterimi podatki starejšega datuma, predlaga spremembo ustave in tudi boljši pregled nad delovanjem javnih služb. V zaključku analize stanja navajajo, da je Slovenija v letu 2010 na svetovni lestvici konkurenčnosti izgubila 20 mest. Kot razloge za to navaja neustrezno gospodarsko, finančno in razvojno politiko, ki vodi državo v velik padec BDP. Da bi omejili delež javne porabe v BDP do največ 45%, bi po njihovem to morali zapisati v ustavo. Tudi to, da bi morali v ustavi opredeliti lastnino kot odgovornost do prispevka za skupne potrebe. Z zaskrbljenostjo ocenjujejo, da nas takšno vodenje države vodi v kolaps finančnega sistema, zlom gospodarskega sistema, še večjo nezaposlenost in manjšo blaginjo ljudi. Medtem ko so države Evropske monetarne unije v povprečju že zunaj gospodarske krize, je padanje BDP stalnica dosedanjega vladanja Boruta Pahorja, saj je njegova vlada z napačnim ali odsotnim vodenjem povzročila, da se je BDP v prvem četrtletju 2010 v primerjavi s prvim četrtletju 2009 zmanjšal za 1,2 %, ob tem, da je padec BDP v letu 2009 znašal kar 8,2% in bil približno še enkrat večji kot v povprečju držav EU. Navajajo, da je neukrepanje vlade Boruta Pahorja Slovenijo pripeljalo v še enkrat globljo recesijo od povprečja EU. Kot enega glavnih razlogov navajajo zmanjšanje investicij domačih in tujih vlagateljev, še zlasti v strojno opremo. Gospodarstvo posluje v netransparentnih pogojih, ki so prepleteni s klientelistično finančno-odvetniško - političnimi povezavami. Pravna in finančna varnost je majhna; plačilna nedisciplina je velika, birokracija je močna, administrativna zahtevnost poslovanja se povečuje, sodišča delajo počasi..., stroški poslovanja so veliki. Produktivnost se je zmanjšala v vseh dejavnostih, razen v finančnem posredništvu, kar je povečalo zaostanek Slovenije v primerjavi s produktivnostjo v državah EU. Ob neustrezni strukturi financiranja podjetij, ki temelji na kratkoročnih posojilih, posledično prihaja do zmanjševanja Če ne prej, na rednih parlamentarnih volitvah jeseni 2012. Kar tako sestopiti z oblasti pa že ne gre, saj to je šok za vsako vodilno stranko - in bil bi tudi za Pahorjevo SD. Zato je treba preizkusiti voljo ljudstva (beri volivcev) na terenu in šele potem videti ali ima opozicijska SDS prav, ko govori (in piše), da je ta vlada kriva za najvišjo brezposelnost, za največje dolgove Slovenije v času samostojne države, za naj večji razpad gospodarstva, številne stečaje, prisilne poravnave, neuspešen lov na tajkune, ki so s svojimi velikimi načrti premamili tudi banke, majavi evro, največji javnofinančni primanjkljaj, kljub prepričljivemu govorjenju o zmanjševanju števila birokracije povečano število tistih javnih uslužbencev, ki prejemajo plačo bodisi iz državnega bodisi iz občinskih proračunov in velik padec Slovenije na mednarodni lestvici konkurenčnosti. Nič kaj dobra popotnica. Vlada nima velikega vpliva na gospodarstvo Zmotno je mišljenje, da lahko vlada kar tako neposredno vpliva na podjetja, intervenira jim pošilja proračunske evre, če gre za podjetja v zasebni lasti. Morda le malokdo ve, da ima vlada v sedanjem (kapitalističnem) sistemu največ 18-odstotni neposredni vpliv ali moč, vse ostalo je le lepo govorjenje. Vlada, če so v njej pravi strokovnjaki, lahko pripravlja in daje na svetlo sprejemljive makroekonomske pogoje za vse sektorje gospodarstva, ki vračajo državi del dodane vrednosti. Teorija Berlusconija - kupujte, trošite, v slovenskem primeru ne pride v poštev, ker ljudstvo preprosto nima denarja - v večini primerov le še za vedno bolj debele položnice. S čim se lahko pohvalita premier in njegova vlada? Premier Borut Pahor je vsekakor prepričljiv retorik. To mu priznavajo vsi, tudi novinarji, medtem ko sta bila dr. Drnovšek in Janez Janša bolj redkobesedna. Prvi je uresničil zgodbo o uspehu, drugi pa je deloval v srečnih okoliščinah gospodarske rasti. Pahor se kljub vsemu lahko pohvali v zadnjem času z večjim prilivom davkov iz dohodka v državno blagajno, z rahlim gospodarskim okrevanjem, z oceno iz tujine, da je Slovenija politično stabilna in vama država, arbitražnim sporazumom. Lahko se pohvali tudi z deflacijo -padanjem cen. Toda pozor! Slednja je lahko kar precej nevarna, saj v ekonomskem smislu pomeni mrtvilo - zlasti, če do nje pride z zavestno akcijo države, zmanjšanjem bančnih kreditov (posledično manj investicij), povečanjem obresti in davkov ali prispevkov in pa tudi (kar je vsekakor koristno) zmanjševanjem državne potrošnje. Prihaja do porušenega razmerja med ponudbo in potrošnjo. Tu je še ena ekonomska resnica: do deflacije, ki je posledica navedenih ukrepov ali stanja, prihaja tudi zaradi poslabšanja kupne moči prebivalstva, kar se v Sloveniji ta trenutek tudi že dogaja. Novi val recesije v svetu pa je bolj malo verjeten, kajti državni fiskalni in drugi instrumentariji so danes drugačni kot so bili leta 1929. Franc Krajnc konkurenčnosti, dobičkov in še večjega zaostajanja v ekonomskem razvoju za državami EU. V zaključku analize navajajo tudi to, da se večina držav uspešnejše spopada z gospodarsko in finančno krizo kot Slovenija ter da vlada Boruta Pahorja večino priporočil Evropske komisije ni upoštevala. V posebni tabeli so izpisani tudi finančni učinki ukrepov, ki jih predlaga Strokovni svet SDS, med katere sodijo omejitev javne porabe (do 45 % BDP), povečanje olajšav pri dohodnini, znižanje trošarin, znižanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb, neomejena 40-odstotna olajšava investiranega zneska v osnovna sredstva, povečanje olajšave za investiranje v raziskave in razvoj in „davčne počitnice" (neplačevanje davka od dohodka) za novoustanovljena podjetja. Skratka, obetajo se nam prava mala nebesa, ki jih Pahor ne sprevidi, nič pa o tem kaj je podedoval od prejšnje vlade, ki je srečno delovala v gospodarski konjunkturi, odkod zbrati ustrezna proračunska sredstva (vire) za navedene olajšave, ki v svojem bistvu pomenijo večje javne izdatke in to zlasti, če ne bo ob vsem predlaganem zaživelo gospodarstvo? Franc Krajnc Nova finančna kriza bo obšla Slovenijo Novo krizo je pred nedavnim po televiziji napovedal predsednik vlade Borut Pahor, zdi pa se, da bo tokrat obšla Slovenijo. Slovenske komercialne banke namreč niso odkupovale ameriških, italijanskih in še kakšnih državnih obveznic, ker pač niso imele prostih sredstev. Zato sedaj, ko kar po vrsti padajo borzni indeksi, ne bomo „žrtev“ zmanjšanja vrednosti ameriških delnic. Morda bo Slovenija, ki sicer beleži že rahlo gospodarsko rast, nekoliko težje dobivala nova posojila, poslabšala se bo kupna moč in plačilna sposobnost kupcev v Italiji, Španiji in ZDA, kamor tudi izvažamo. Padec vrednosti delnic ta trenutek najbolj občutijo nekatere azijske države, še najbolj pa Kitajska in Japonska, ki bosta beležili več milijardno izgubo. V Evropi je položaj vendarle drugačen. Še pred 30 leti je bilo na kontinentu okoli 200 milijard dolarjev špekulativnega kapitala, ki ni vlagal v razvoj in gradnjo tovarn, ampak je opravljal dvomljive finančne transakcije, kar se še danes pozna. Po drugi strani pa članice evrske skupine, med njimi tudi Slovenija, izgubljajo ogromna javna finančna sredstva zaradi neposrednih plačil Grčiji ali polnjenja sklada za reševanja evra. Opozorilo morebitnim kupcem koprskih parcel je zaleglo Mestna občina Koper je opustila prodajo 18 ha zemčjišč na območju Luke. Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, v zvezi z javno objavljeno javno dražbo za prodajo nepremičnin v lasti Mestne občine Koper št. 478-573/2010 z dne 20.07. 2011, objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Koper (http:// www.koper.si/index.php?page=razpisi&item=353&tree_root= 104&id= 19046), obvešča potencialne kupce, da se del nepremičnin, ki so predmet javne dražbe, nahaja znotraj ureditvenega območja državnega prostorskega načrta za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Nepremičnine znotraj tega ureditvenega območja so izven pravnega prometa in bi bila njihova prodaja pravno neveljavna. Overitev zemljiškoknjižnega dovolila oziroma pravnega posla za promet z nepremičninami, katerih promet je prepovedan, ni mogoča. Prav tako ne bo mogoč vpis oziroma prenos lastninske pravice iz MO Koper na morebitnega kupca v zemljiški knjigi. Nepremičnine, katerih pravni promet je prepovedan, so navedene v Uredbi o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Programa priprave državnega lokacijskega načrta za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru, Uradni list RS št. 43/2011. Posebna izdaja Oborožen rop v lucijski banki Roparja - Italijana iz okolice Bergama - so policisti že prijeli! V torek, 16. avgusta 2011, ob 9.40 se je v Luciji zgodil oborožen rop v Poslovni enoti Banke Koper. Dva neznanca s črnimi kapucami in maskami sta okoli 9.40 vstopila v že odprto banko, zakričala v italijanščini »Vsi v kot in tiho«. Alarm je bil sprožen ob 9.47. Eden od roparjev je z velikim kladivom (macolo) razbil steklo ter kot veverica skočil čez pult in pograbil večje vsote bankovcev. Ena od uslužbenk se je temu uprla, ni hotela predati denarja, pa ji je ropar primazal klofuto. V času ropa je bilo v banki okoli 10 komitentov. Tudi Marino Mahnič iz Dragonje, ki nam je povedal, da se je vse zgodilo bliskovito kot v kakšnem ameriškem filmu. Koliko denarja sta odnesla še ni znano. Tekla sta z dvema velikima črnima vrečama. Policisti so takoj blokirali ceste. Roparja sta se odpeljala z rdečim kros motorjem starejše izdelave. Oborožena, verjetno s pištolo znamke »Škorpion«, sta bila opažena na območju Gažona, in sicer peš, kjer sta streljala na policiste in enega ranila. V Luciji je bil pred nekaj leti že tudi rop v podružnici Banke Koper na stari lokaciji pri trgovini, kjer sta dva roparja iz Calabrie z noži ustrahovala komitente. Eden je držal nož na vratu našega odgovornega urednika. Policist je takrat enega z vrečo denarja ujel že v Luciji, drugemu pa je uspelo pobegniti čez mejo v Italijo. Policija je takoj po ropu zavarovala območje in zaprosila vse, ki bi o tem karkoli vedeli ali ju kje videli, da takoj pokličejo številko 113. 4 Avgust 2011 M. m primorski uVp Drugi tir Koper - Divača Naložba vredna blizu 900 milijonov Avtocestni križ v Slovenji je končan, na vrsti je hitra železniška proga: drugi tir Koper - Divača, ki naj bi bila končana do leta 2019. Dela se praktično še niso začela, celotna naložba pa naj bi bila vredna nekaj manj kot 900 milijonov evrov. Sredstva EU bomo lahko črpali šele iz finančne perspektive 2013 - 2020 in to, ko bodo na mizo postavljeni natančni izračuni naložbe. Eden naj večjih slovenskih infrastrukturnih projektov naj bi bil dokončan do leta 2019, sadove te velike naložbe za slovenske razmere pa bo žela morda tretja vlada. Danes še ni znano koliko sredstev bo mogoče zbrati, kdo bodo poslovni partnerji, bistveno pa se zdi, da bi morali imeti pripravljene projekte (vsaj lokacijski načrt), saj bo sicer vse skupaj potekalo z veliko zamudo. S to naložbo bodo končno Prejeli smo Nestrinjanje z županovim samovoljnim odločanjem Svetniška skupina in stranka Izola je naša podpira angažiranje za pridobitev novih vrtčevskih prostorov za izolske otroke. Kljub temu pa se ne strinjamo z županovim samovoljnim odločanjem, brez strokovnega preverjanja in širšega konsenza stroke. Poleg vprašljive lokacije novih prostorov vrtca, je ta samovolja vidna pri nesmiselnih spremebah v mestnem prometu in parkiriščih, pri projektu za pridobivanje el. energije s fotocelicami; pravtako je samovolja vidna pri nereševanju vprašanja z Marino, pri poraznem delu Komunale, pri finačni obremenitvi podjetnikov in obrtnikov, pri slabi turistični ponudbi,... Smatramo, da župan ne upošteva širšega javnega mnenja prebivalcev Izole, za katere je Izola realnost in ne poskusni projekt enega samega človeka. Torej, iskanje rešitev da, vendar na drugačen način, s posvetom stroke in s skupnim delovanjem. Stranka Izola je naša Banke morajo bolje informirati potrošnike o kreditih Zveza potrošnikov Slovenije poziva banke, naj izboljšajo informiranje potrošnikov o lastnostih in tveganjih potrošniških kreditov. Nova zakonodaja kreditodajalcem predpisuje celovito informiranje potrošnikov o kreditih še pred sklepanjem kreditne pogodbe. Prvi pregled bančnih praks, ki so ga izvedli pri ZPS, je pokazal, da le redke banke izpolnjujejo svoje dolžnosti. Novi Zakon o potrošniških kreditih kreditodajalce obvezuje odpravljena tudi ozka grla v pretoku blaga iz koprskega pristanišča po železnici, odkoder povprečno dnevno odpelje tudi do 70 vlakov, po novi enotirni progi pa jih bo vozilo veliko več. Medtem so v FJK že določili novo traso Trst - Divača, po kateri naj bi vozili vlaki s hitrostjo do 240 km /h. Gre za enotirno železniško hitro progo iz Kopra do Divače v okviru znanega petega železniškega koridorja vse do Ukrajine. Proga bo dolga 27 km in bo potekala po povsem novi trasi (stara ostane) od železniške postaje v koprskem pristanišču do Divača in bo, kot so povedali že pred meseci na Primorski gospodarski zbornici v Kopru, zelo zahtevna. Zvrtati bo treba kar osem daljših in krajših predorov, zgraditi viadukt, mostove, umestiti povsem novo tehnologijo... Novost je, da bi progo lahko napajali z električno energijo kar iz bodoče plinske elektrarne v Kopru, če bo nemška družba TGE dobila dovoljenje za gradnjo plinskega terminala. Ne vemo kje natančno bi se bosta progi (iz Italije in Kopra) stikali. Poslanec sprašuje Poslanec SLS v DZ Janez Ribič sprašuje ministra za promet dr. Patrika Vlačiča “ali ministrstvo k natančnemu informiranju potrošnika o kreditu že fazi, ko le-ta poizveduje po ugodnih ponudbah. Namen zakona je jasen - potrošnik mora biti seznanjen s ključnimi lastnostmi in stroški kredita. Prav tako mora poznati svoje pravice in dolžnosti ter se zavedati tveganj, ki se jim izpostavlja z najemom kredita. Tako mora kreditodajalec potrošniku izročiti standardiziran obrazec (ti. »Standardne predhodne informacije za potrošniški kredit«) z informacijami o kreditu, potrošniku pojasniti tveganja najema kredita ter na potrošnikovo željo tudi izročiti vzorec kreditne pogodbe. »Tako potrošnik lahko oceni, koliko bo za kredit dejansko plačal, na enostaven način primerja ponudbe med seboj ter išče najugodnejšega ponudnika. Se posebej v času, ko pričakujemo zvišanja obrestnih mer, je pomembno, da kreditodajalec potrošniku pojasni, kako lahko rast obrestne mere vpliva na rast obroka kredita«, pravi Boštjan Krisper, finančni svetovalec pri ZPS. Zaskrbljujoče je, da se predpisane spremembe še niso uveljavile v praksi. Pri ZPS so v mesecu maju preverili, kako bankirji svetujejo potrošnikom, ki se zanimajo za najem stanovanjskega kredita. Zanimalo jih je torej, če banka potrošniku izroči predpisani obrazec in vzorec pogodbe ter pojasni tveganja. Predpisani obrazec je potrošnik takoj dobil le v poslovalnici UniCredit Banke, na njegovo izrecno zahtevo pa so mu ga izročili še pri Banki Celje in Banki Koper. V ostalih bankah so izročitev standardiziranega obrazca pogojevali z izpolnitvijo vloge za kredit in z izročitvijo vse potrebne dokumentacije, ali pa zanj sploh še niso slišali. Pravica potrošnika do vpogleda v kreditno pogodbo. Le pri Banki Celje so spoštovali pravico potrošnika do vpogleda v kreditno pogodbo, drugje pa so mu pojasnili, da gre za zaupen dokument, ki se ga izroči šele ob pripravlja ali je že pripravilo, ali šele razmišlja o kakšnem novem razpisu za svetovanje v zvezi s problematiko Slovenskih železnic ter kdaj je načrtovan datum objave”? Kot je znano vladni načrtovalci zaradi nasprotovanja v Kopru niso bili uspešni pri snovanju Slovenskega holdinga, ki ga je Pahorju in Vlačiču svetoval gospod Mehdorn, nekdanji vodilni v Nemških železnicah (Deutsche Bahn). Ustanovile bi ga tri družbe: Intereuropa, Slovenske železnice in Luka Koper. Predlagatelju Mehdomu pripadajo stroški bivanja in dnevnice, ne zahteva pa kakšnega posebnega honorarja, sporočajo iz Vlade. Proge Koper -Trst ne bo Iz pobud, zlasti z italijanske strani, da bi kazalo povezati Koper in Trst tudi z železniško progo kot vse kaže ne bo nič. Očitno so nekateri pristojni v Sloveniji spoznali, da bi s tem omogočili postopno preusmeritev blagovnih tokov iz Kopra prek Trsta in naprej po Italiji, od česar bi imeli gospodarsko korist drugi ponudniki transportnih in prekladalnih storitev. FK podpisu. Prav tako je samo slaba polovica bančnih uslužbencev potrošniku pojasnila, da se njegov mesečni obrok lahko zviša. Le pri Abanki Vipa, Deželni banki, NLB in Raiffeisen banki pa je potrošnik prejel še nazorno simulacijo gibanja obroka za primer, če se obrestna Euribor spremeni. V bankah in hranilnicah pogosto ne spoštujejo ali ne poznajo zakona. Raziskava Zveze potrošnikov Slovenije je pokazala, da v bankah in hranilnicah pogosto ne spoštujejo ali pa sploh ne poznajo novega zakona o potrošniških kreditih. Na ta način potrošnikom odrekajo pravico do informirane odločitve in povečujejo nevarnost napačnih odločitev potrošnika in kasnejših težav pri odplačevanju kredita. Boštjan Krisper iz ZPS pravi: »Nedopustno je, da zakonodaja, ki spodbuja odgovorno kreditiranje, ostaja mrtva črka na papirju. Predstavljajte si, da kupujete fotoaparat, prodajalec pa vam je tehnično specifikacijo pripravljen izročiti šele, ko ga boste plačali. Pri najemu stanovanjskega kredita pa gre najbrž za najpomembnejšo finančno odločitev v življenju posameznika. Banke pozivamo, naj izboljšajosvojoprakso terpotrošnike celovito informirajo o svoji ponudbi in tveganjih, ki jih morajo poznati pred najemom kredita«, je zapisala Mateja Videčnik. EU na preizkušnji Danska uvaja kontrolo na meji Skupna valuta evro, prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala so temeljni postulati Evropske unije, ki bodo ogroženi ta hip, ko bodo začele članice zapirati meje in uvajati nazaj svoje nacionalne valute. ECB uspešno koordinira monetarno politiko, malo manj pa se ve kaj bo z mejami. Članica EU Danska bo te dni začela na novo postavljati mejne kontrolne točke na jugu države z Nemčijo. V Sloveniji do konca junija 5% več turističnih prenočitev Po podatkih Statističnega urada je bilo do konca junija v Sloveniji za 6% več prihodov turistov in za 5% več turističnih prenočitev. Zabeležena je krajša doba bivanja. Zastavo nosijo tuji gostje, domači pa radi prespijo kar pri sorodnikih ter tako kaj privarčujejo. Če bo vreme turističnim delavcem naklonjeno bomo v Sloveniji v letu 2011 zabeležili okoli 7,6 milijona turističnih prenočitev, od tega v Slovenski Istri okoli 2,2 milijona, kar je 29% vseh turističnih prenočitev v Sloveniji. V najbolj turistični občini Piran naj bi letos zabeležili 1,4 milijona turističnih prenočitev ali 63% vseh turističnih prenočitev v Slovenski Istri oziroma ali 18% vseh prenočitev v Sloveniji. Samo v piranskih hotelih so do konca junija zabeležili 13 % nočitev več kot v enakem času lani. Letošnje poletno vreme ni bilo najbolj naklonjeno turističnim delavcem. Dobro so bile obiskane tudi plaže, a le za vikende. Medtem ko je bilo do konca junija 2011 prihodov domačih turistov za 4% manj seje število prihodov tujih turistov povečalo kar za 19%, njihovih prenočitev pa je bilo več za 22 %. Nič slabše ne kažeta tudi julij in avgust. Na vrhuncu poletne turistične sezone se samo v piranski občini poveča število dnevnih obiskovalcev na najmanj 9600, kar predstavlja okoli 60% vsega prebivalstva, s prvim septembrom pa to število hitro upade na kakšnih 10% prebivalstva. Slovenci, ki obiščejo Portorož ali Piran, pogosto prespijo kar pri sorodnikih ali znancih, ali pa v svojih vikend stanovanjih, kar se pozna tudi pri gneči na parkiriščih pred stanovanjskimi stolpiči (zlasti tudi v Luciji), ko je skoraj vsak peti avtomobil z registrsko oznako drugih mest. Doslej še nihče ni izračunal koliko je v resnici vikendašev in koliko tistih, ki v času svojega “turističnega” bivanja ne plačujejo turistične takse. Po oceni naj bi bilo samo v piranski občini od vseh bivalnih prostorov 15% takih, ki so zasedeni občasno (vikendov), kar z drugimi besedami pomeni okoli 1500 neregistriranih turističnih nastanitvenih zmogljivosti, ali 1500 evrov izgubljene turistične takse dnevno. Rezultati turistične sezone po krajih v prvem polletju so različni, kaže pa, da so se zopet najbolje odrezali zdraviliški kraji, sledijo gorski in obmorski kraji. V Sloveniji beležimo letos nekoliko večji obisk individualnih gostov iz Nemčije, Avstrije in Italije, v zadnjem času pa tudi iz Ruske federacije. Portoroški taksisti razočarani nad sezono “Tako slabe sezone kot je letos ne pomnim ”, nam je povedal portoroški taksist. Previsoke portoroške cene? V kavami hotela v središču Portoroža stane košček torte tudi 4,50 evra. Za ta denar lahko v lucijskem Tušu dobite celo obilno kosilo! Kakšna bo turistična bilanca? Gostinske gospodarske družbe s sedežem na Obali in Krasu ( 224) so v lanskem letu 2010 pridelale kar 23,388 milijona evrov neto čiste izgube! To je bil eden izmed najslabših poslovnih rezultatov. Kaj bo pokazala letošnja turistična sezona, ko zlasti v portoroških in izolskih hotelih beležijo tudi do 14% večji obisk gostov, še ni znano. Strategija turističnega gospodarstva je znana; manj gneče, manj gostov več zaslužka! Se v Kopru obeta milijardna investicija? Če bo družba TGE Gas Engineering GmbH končno le dobila državno okoljsko soglasje bo ob morju v Kopru do avgusta 2015 zgradila terminal utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) in plinsko elektrarno za proizvodnjo električne energije. Na fotografiji Primorskega utripa: Uroš Prosen, Vladimir Puklavec in drugi sogovorniki. Naložba TGE v Kopru je ocenjena na dobro milijardo evrov, zaposlitev v terminalu bi takoj dobilo 130 visoko kvalificiranih delavcev (inženirjev in tehnikov), posredno v družbah pa še 600 do 700. Za priprave in študije so porabili že 10 milijonov evrov. V Kopru nameravajo postaviti informacijsko pisarno. Medtem ko Slovenija okleva glede okoljevarstvenega soglasja sta terminala v Tržaškem zalivu in v Zavljah že tako rekoč dejstvo! Ministrstvo za gospodarstvo je dalo v javno obravnavo nov Nacionalni energetski program (NEP), ki dolgoročno načrtuje usmeritve, razvoj in naložbe na področju energetike v Slovenji za nadaljnjih 20 let. O tem kako kaže za plinski terminal v Kopru in koliko so s tem projektom, vrednim vsaj milijardo evrov (za ekspertize so porabili že 10 milijonov evrov) uspeli predlagatelji iz zasebne družbe TGE Gas Engineering sta v torek, 12. julija 2011, na novinarski konferenci v Grand hotelu Union v Ljubljani povedala Vladimir Puklavec, član nadzornega sveta in družbenik nemške TGE in Uroš Prosen iz ljubljanske podružnice TGE, ki je hkrati tudi vodja projekta v Kopru. Navedla sta vrsto strokovnih ugotovitev, ki govorijo v prid postavitvi terminala, ki pa jih kot kaže politika dobesedno ignorira, medtem pa je v italijanskih Zavljah, nedaleč od Kopra, že tako rekoč vse na red za začetek gradnje plinskega terminala s povsem drugačno tehnologijo, blagoslovljeno tudi že iz Bruslja. Tri leta čakanja Kot so povedali na novinarski konferenci v Ljubljani so po treh letih čakanjajunija 2010 dobili energetsko dovoljenje, s čimer je država potrdila, da predlagani projekt potrebuje in je lahko sestavni del njenega energetskega sistema. Po nadaljnjih desetih mesecih čakanja so prejeli odgovor, s katerim jih je Direktorat za energijo pozval, da sodelujejo pri izdelavi potrebne dokumentacije za pobudo, ki bo kasneje predana Ministrstvu za okolje in prostor. Energetsko soglasje da, okoljsko (še) ne. Sogovornika v Ljubljani sta povedala, da je družba že dobila energetsko soglasje, ob tem pa projekt ni vključen v Nacionalni energetski program, kar je malce čudno, zato bodo v času razprave osnutka NEP, ki bo trajala vse tja do oktobra, poskušali prepričati pristojne, da ga le vključijo v program. V skrajnem primeru pa bi lahko tožili Slovenijo češ, da zavira zasebno gospodarsko pobudo. Sprašujejo se tudi ali si Slovenija sploh želi podjetniških pobud v energetiki in ali s ponujenimi tujimi ali mešanimi vlaganji v take projekte misli resno? Pravijo, da s strani uradnih institucij ni nobene želje, niti pozitivne ocene, da je projekt dober za Slovenijo. Če ministrica (Radičeva?) reče ne, je ne! Sistematično so bile preprečene tudi predstavitve v krajevnih skupnostih Mestne občine Koper. Ugotavljajo tudi, da ni bila zaznana želja po napredku, novih tehnikah in tehnologijah ter ekonomskih učinkih na narodnogospodarski, sektorski ali lokalni ravni s strani pristojnih nosilcev, kvečjemu je bila izražena rezerviranost in nasprotovanje, medtem pa večina okoljskih organizacij ni nasprotovala, z izjemo, kot so zapisali, neargumentiranih nasprotovanj posameznih “ekologov", predvsem iz Alpe Adria Green, zlasti pa tudi poslancev Zares. Boris Popovič je nekoč dejal: “Dokler sem jaz župan, v Kopru ne bo plinskega terminala". Kot da to ne bi bil nacionalni projekt o katerem odloča država? Dovoljenje za plinska terminala^v Tržaškem zalivu in Žavljah Nekateri v Kopru, tudi podpredsednica SLS Olga Franca in župan Mestne občine Koper bosta verjetno poskušala storiti vse, da bi Italiji prek ustreznih vzvodov v EU preprečili gradnjo plinskih terminalov v morju v Tržaškem zalivu in v Žavljah. Presenečeni so tudi v Alpe Adria Green. Namreč italijanska ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo je slovenskemu kolegu dr. Roku Žamiču napisala lepo pismo, se mu zahvalila za dobro sodelovanje in hkrati napovedala dovoljenje tega ministrstva za gradnjo morskega plinskega terminala in potrebnega plinovoda v Tržaškem zalivu, za gradnjo v Žavljah pa tako ali tako ni več ovir. Alpe Adria Green poziva Slovenijo naj vloži tožbo pri Evropski komisiji zoper Italijo. Ne smemo pa pozabiti, da EU podpira prehod iz nečiste v čisto energijo, kar se v Italiji dejansko tudi dogaja. Utekočinjeni plin pri - 160 C na prostem ne more eksplodirati! Kaj pa 30 milijonov ton letno prepeljane nafte v Tržaški zaliv? Zapis v nekem primorskem tiskanem mediju, da bi eksplozija plinskega tankerja vrgla v zrak mesto Piran je naravnost neuk in smešen, opozarjajo. Izrecno poudarjajo, daje pri tem odveč kakršen koli strah zaradi prevoza utekočinjenega plina ohlajenega na minus 160 stopinj. Takšen plin na morju ne more eksplodirati, tudi če ga zadene kakšna raketa. Kaj pa 30 milijonov ton nafte, ki jo letno s tankerji pripeljejo v tržaško pristanišče? Dovolj da se prevrne en tanker in katastrofa je tu. Vloga zemeljskega plina je podcenjena. Utekočinjeni zemeljski plin (UZP) kot realna alternativa je v predlogu Nacionalnega energetskega načrta (NEP) omenjen zgolj obrobno, ugotavljajo v TGE. NEP namreč predvideva priključitev na terminale UZP v regiji z izgradnjo ustreznih prenosnih plinovodov. Sprašujejo se kateri terminali so mišljeni? Morda Krk ali italijanski v Tržaškem zalivu? V TGE ocenjujejo, da je vloga zemeljskega plina, še posebej utekočinjenega, kot enega najbolj čistih energentov, v Nacionalnem energetskem programu podcenjena. Opuščen ali zapostavljen je tudi vidik povečanja zanesljivosti oskrbe z ugodnim skladiščenjem zemeljskega plina v obliki utekočinjenega zemeljskega plina (UZP). Z enim rezervoarjem v velikosti 150 tisoč kubičnih metrov lahko s terminalom v Kopru zagotovijo rezervo mesečne maksimalne porabe v naši državi -in sicer brez uporabe visokih tlakov (200 barov in več), kot jih zahtevajo podzemna skladišča, za katere lokacije v Sloveniji nekateri še vedno iščejo. Slovenija se namreč upira na tri obstoječe stebre energije; na termoelektrarne, jedrsko in hidro energijo, ki so podvrženi določenim tveganjem. Zemeljski plin in elektrika sta glede na evropske direktive obravnavana kot tržno blago. Načrtovalci naložbe se bodo srečali še z enim problemom. Namreč Resolucija o strategiji za Jadran določa, da na Slovenski obali ne bo plinskega terminala. Na Krku so do nadaljnjega odstopili od projekta, italijanski terminal v Tržaškem zalivu - in terminal v Žavljah pa sta kot vse kaže na dobri poti do uresničitve, saj se tam požvižgajo na naše pripombe in grožnje s tožbo na evropskem sodišču. Prenova Mestne galerije Piran Objekt Mestne galerije Piran je med prenovo pridobil nove etažne konstrukcije ter nove strešne konstrukcije krite s korci. Nared naj bi bil že to jesen, za občinski praznik, 15. okotbra. Posebnost objekta je poleg dvoetažnega osrednjega razstavnega prostora v tem, da je po avtorskih projektih prof. Borisa Podrecce streha nad galerijo dobila prvotno zamišljeno ločno streho, ki povzema obliko ločnega fasadnega zaključka s čimer se dodatno poudarja reprezentativnost tega kulturnega spomenika. Prekritje ločne strehe s korci je predstavljal poseben strokovni izziv, ki ga je izvajalec del Stavbenik gradbeništvo d.o.o. uspešno rešil, pri proizvajalcu Goriških opekarnah je namreč naročil posebno serijo krivljenih korcev, ki omogočajo natančno prileganje korcev položenih v krivini. Severovzhodno fasado objekta Obalnih galerij, ki meji na Trubarjevo ulico, od vsega začetka tvori kopica različnih prizidkov, ki smo jih tekom gradnje delno odstranili, delno pa dodali na mestu kjer je skladno s projekti, soglasji in gradbenim dovoljenjem predvideno dvigalo. Dvigalni jašek višinsko ne presega kote obstoječega slemena galerije in zato tudi ne vpliva na objekte, ki se nahajajo na nasprotni strani ulice. Z gradnjo dvigala smo omogočili ogled razstav tudi gibalno oviranim osebam ter mladim družinam z otroškimi vozički. Dvigalo pa bo obenem omogočalo postavitev večjih oziroma težjih eksponatov v galerijskem prostoru, ki se bo po novem raztezal čez dva nadstropja. Po Zakonu o graditvi objektov._morajo objekti v javni rabi, zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir. Še strožji je Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir, ki določa zahteve za projektiranje objektov, ki morajo biti izpolnjene, da se funkcionalno oviranim osebam omogoči samostojen in varen dostop do objekta, vstop v objekt ter dostop in uporaba vseh tistih prostorov v objektu, ki so namenjeni javni rabi. Po odstranitvi odrov je zasijala tudi restavratorsko konservatorsko sanirana fasada z mnogimi kamnitimi členitvami. Konservatorji bodo svoje delo nadaljevali še na pritličnem delu stavbe. K sodelovanju smo pritegnili tudi enega še zadnjih mojstrov, specialista za umeritev sončnih ur, ki bo dve sončni uri na fasadah galerije, ki ju je zob časa načel do neprepoznavnosti ponovno umeril, konservatorji pa retuširali po vzoru nekdanjih sončnih ur ter tako ponovno oživili in dodali nekašno piko na i temu edinstvenemu kulturnemu spomeniku. Gradbeno obmiška dela bodo predvidoma končana konec meseca septembra, temu pa bo sledila še oprema prostorov. Vrednost celotne investicije od projektov, same gradnje, pa vse do predaje objekta v uporabo je ocenjena na cca 1.800.000 Eur. Poleg Občine Piran gradnjo sofinancira Ministrstvo za kulturo v sklopu “kulturnega tolarja” od koder pričakujemo v letošnjem letu sredstva sofinanciranja v višini 350.000 Eur. Občina Piran, ki vodi investicijo, stalno pazljivo spremlja tako kvaliteto gradnje kakor tudi finačno vrednost investicije, kije znotraj predvidenih sredstev, je za medije zapisala Karmen Pines. Večja kot je kriza, večje medijev V Sloveniji trenutno velja absolutna zasičenost medijskega prostora. Število tiskanih medijev se je v zadnjih petih letih povečalo kar za 30% in danes dosežejo skupaj že 1,704 milijona izvodov naklade, ni pa relevantnih podatkov o tem koliko je neprodanih revij in časopisov. V najtežjem finančnem položaju je trenutno Delo Revije. Primorske novice ukinile brezplačnik Istro, Žurnal na rednem dopustu. V razvidu medijev pri Ministrstvu za kulturo je bilo konec julija 2011 vpisanih 1084 tiskanih medijev, od tega 61 takih, ki so hkrati tudi spletni in tiskani, 152 je brezplačnikov (všteta tudi vpisana občinska glasila), 119 radijskih postaj in že kar 103 TV postaje. Samo tiskani mediji izdajo povprečno 1.704.000 izvodov naklade. Če bi upoštevali, da imamo v Sloveniji trenutno 2,024.000 prebivalcev in če odštejemo vsi tiste, ki iz različnih razlogov ne morejo brati časopisov (otroci, ostareli, slabovidni...), je podatek na dlani: slovenski medijski prostor je že dolgo nenormalno zasičen. Podatki lahko zavajajo Skušnjava raziskovalni agencij jev tem, da nimajo dveh pomembnih podatkov; kolikšne so dejanske naklade, koliko ljudi na primer prebere en časopis in kolikšna je remitenda (ostanek neprodanih tiskanih medijev v kioskih). Opazili smo že, da nekatere raziskovalne agencije navajajo le branost časopisa (koliko ljudi prebere en časopis), ne pa dejanske naklade. Bralec lahko potem zmotno misli, da ima nek časopis toliko tudi naklade. Pri tem lahko gre tudi za rahlo zavajanje. Po neuradnih podatkih se je v zadnjih petih letih število raznih medijev (kljub krizi) povečalo povprečno za 30% (samo radijskih postaj za več kot 80%). To močno preseneča, zlasti ko skoraj vsak dan slišimo ali beremo informacije o tem, da se založniške hiše utapljajo v izgubah ter da medijske hiše prevzemajo družbe, ki z mediji nimajo praktično nič skupnega, ter da naj bi bila ogrožena novinarska avtonomija. Novinarske cenzure tako rekoč več ni! Prihaja doba rumenega tiska? V bojazni pred padcem naklade se nekateri mediji poslužujejo neetičnih pristopov, operirajo z netočnimi podatki in jih celo komentirajo, si privoščijo javno blatenje posameznikov, stikajo po zasebnosti. Najhujši primer podobnega je v Veliki Britaniji, visoko kulturni razviti državi. 4. člen veljavnega slovenskega Zakona o medijih govori o javnem interesu na področju medijev. Žal se celo resni plačljivi mediji (v bojazni, da jim ne bi še naprej padala naklada) podajajo na tanki led rumenega tiska! Tudi svoboden pretok informacij in svoboda izražanja imata svoje meje in ko so te meje presežene ima prizadeta medijska žrtev v skladu z zakonom o medijih in kazenskim zakonikom vse možnosti za ubranitev svoje pravice. Številni se tega ne poslužujejo in s tem dajejo krila rumenemu tisku za nove in nove izpade. Ob tako velikem številu javnih medijev ni bojazni glede dostopa do javnih informacij, vprašanje je, ali bodo mediji, glede na hud padec oglaševanja od katerega živi več kot 70 odstotkov vseh medijev v Sloveniji (z izjemo nacionalne RTV), vse to zmogli? Franc Krajnc Luka Koper Delavci so dosegli izenačitev minimalnih pravic Vodje pa tudi višje plače. Povprečna neto plača žerjavistov znaša 1.436,66 evra. Z nastalim položajem zaradi stavke v Luki Koper se je 4. avgusta seznanil tudi Nadzorni svet, vendar ni ukrepal. Zakaj se ni oglasila vlada kot predstavnica države - lastnice in je dopustila dolgo barantanje? določajo oni in ne Luka Koper, slednja pa nad tem nima najboljšega pregleda, pa tudi ne posebnih pravic, zato se je predsednik uprave dr. Gregor Veselko ponudil za posrednika in stopil med stavkajoče delavce. Delavci, ki stavkajo, se zbirajo pred vhodom v pristanišče (le zakaj tam in ne ob delovnem mestu?) so, 1. avgusta, ko so zagledali nas večje število novinarjev, začeli kričati “Hočemo pravice”!. Naloga sindikata bi torej bila -zagotoviti jim pravice. Kakšne? O povišanju plače, izenačenju Novinarska konferenca, 1. avgusta 2011. Gregor Veselko: "Stavka je nezakonita Stavka žerjavistov zaposlenih v Luki Koper d.d., zlasti pa številnih drugih delavcev, ki so zaposleni pri zunanjih podjetjih - posrednikih, ki so sklenili podjemne pogodbe z Luko Koper o opravljanju določenih storitev v pristanišču ter tja na delo pošiljajo svoje delavce, ki niso izenačeni s pravicami delavcev, ki so zaposleni neposredno v Luki Koper d.d., je od samega začetka (29. julija 2011) povzročila ogromno poslovno škodo (do 5. avgusta že več kot milijon evrov) in kar j e naj slabše, razširil seje glas med tujimi poslovnimi partnerji o “nezanesljivosti” tega pristanišča, zato je obstojala velika nevarnost o preusmeritvah blagovnih tokov, prekladanja in transporta blaga na druga morska pristanišča, težave pa so nastale tudi pri železniškem transportu tovora v koprsko pristanišče. Takoj po začetku stavke so se s svojimi mislimi (bolj za javnost) oglasili Franco Juri (Zares) in nekatere druge “zaskrbljene” politične stranke. Kakšne so plače? Na novinarski konferenci, 1. 8. 2011 v prostorih uprave Luke Koper, so povedali, da imajo žeijavisti vse ugodnosti, ki jih predvideva kolektivna pogodba ter da jim, kljub nekoliko slabšemu poslovanju v letu 2010 (66 milijonov izgube pri 118 milijonih prihodka), niso odtrgali niti evra. Se več, prejeli so 13. plačo, regres in podobno. Povprečna bruto plača žerjavistov (brez regresa) znaša po podatkih 2.477 evrov. Če odštejemo prispevke, ki gredo v breme bruto plače (okoli 42%) so žerjavisti prejemali v povprečju 1.436,66 evra neto plače. Sklep o začetku stavke Upravni odbor žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper (SŽPD) je na svoji seji 10. julija 2011 sprejel sklep o začetku stavke. Ugotavlja, da kljub naporom in prizadevanjem sindikata ni prišlo do konstruktivnega dialoga pri reševanju problematike v podjetju ter izvajanja socialnega dialoga. Navajajo, da uprava krši določbe kolektivne pogodbe, zakona o delovnih razmerjih in zakona o varstvu pri delu. Na podlagi teh ugotovitev je SŽPD sprejel več sklepov, med pomembnejšim pa je bila napoved stavke z dnem 15. 7. 2011 v skladu z 2. členom Zakona o stavki. Pod zahtevami, ki jih je kar nekaj (med drugimi tudi razporeditev v višji plačilni razred za premikalne poslovodje (dvig za 10%) in podobno. Kot je znano se je stavka začela 29. julija 2011. Stavkokazi zagotavljajo minimum delovnega procesa. Pod sklepe o začetku stavke oziroma zahteve so se podpisali: Mersad Kovačevič, Maksimilijan Nedoh in Mladen Jovičič. Zakaj stavka? Po povedanem na novinarski konferenci (L avgusta) skoraj nismo 1. avgusta že za evrov izpada prihodkov. razumeli zakaj so se luški delavci odločili za stavko, če vedo, da so razmere v slovenskem gospodarstvu skoraj katastrofalne ter da s tem v bistvu sami sebi odžirajo še tako tanek kos kruha? Bistvo stavke je kot kaže popolnoma drugje - v velikem prepadumed delavci, ki so zaposleni neposredno v Luki Koper in onimi delavci, ki so zaposleni pri številnih podjetjih ali zasebnikih, ki na podlagi podjemnih pogodb z Luko Koper tja pošiljajo na delo svoje delavce! Plače jim plače pogodbenih z luškimi redno zaposlenimi, varnosti pri delu...? O vsem tem se v vodstvo Luke Koper že nekaj dni pogovarja s predstavniki stavkovnega odbora. Uprava Luke Koper: “Stavka je (bila) nezakonita”! Dr. Gregor Veselko, predsednik uprave Luke Koper, d.d., ki je v večinski lasti države, je na novinarski konferenci, na kateri sta bila prisotna tudi Tomaž Jamnik in Marko Remc, ponovno, kot že večkrat, poudaril, da je (bila) stavka nezakonita ter da bo družba začela postopek odpovedi delovnega razmerja članom Stavkovnega odbora. Ali je zakonita ali ne bo o tem zagotovo odločalo delovno sodišče, če se bodo morebitni odpuščeni pritožili. žerjavisti Minister Žekš obiskal Piran Galerijo naj bi odprli za občinski praznik. Minister Žekš si ogleduje prenovo zgradbe Mestne galerije Piran. FOTO: FK-Primorski utrip. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in v.d. ministra za kulturo dr. Boštjan Žekš ter državni sekretar v Ministrstvu za kulturo Jožef Školjč sta 12. avgusta 2011 popoldne obiskala Piran. Z županom Petrom Bossmanom sta se pogovarjala o poteku rekonstrukcije objekta Mestne galerije Piran, o revitalizaciji zapuščenih prostorov Viba film na Fomačah, župan Bossman pa je izpostavil tudi vprašanje dokončne ureditve (prenove in lastništva) baročne palače Appollonio iz leta 1693. Lastnik pritličja je Občina Piran, ostali deli stavbe pa so v lasti Države. Kljub zapletom pri financiranju naj bi stavbo Mestnih galerij odprli že za letošnji občinski praznik (15. oktober). Minister Žekš seje vpisal v zlato knjigo Občine Piran. V Piranu splovili batano V petek, 12. avgusta 2011, zvečer je bilo na prostoru pred cerkvico na Punti zelo živahno. Krstili so novo leseno batano, enega najpomembnejših simbolov Istre. Potem, ko je čoln blagoslovil piranski župnik Zorko Bajc, so ga splovili v morje. Batano je izdelal Anton Jedrlinič iz Vrtojbe, kije za izdelavo porabil 2000 evrov. »Mogoče bom izdelal tudi ultralahko letalo«, je povedal novinarjem. Splovitve batane, ki jo je organiziral zavod Mediteranum, sta se udeležila tudi piranski župan Peter Bossman in župan občine Šempeter-Vrtojba, mag. Miran Turk. Na batani: Anton Jedrlinič z vnukinjo. Vesla Niko Oblak. Pavle Zidar 13. avgusta 2011 je minilo 19 let odkar jeza vedno odšel Zdravko Slamnik, slovenski pisatelj in pesnik, bolj znan pod psevdonimom Pavle Zidar. Ustvarjal j e v Ljubljani, Kobaridu in v Luciji. Bilje učitelj v OŠ Piran. Pisal je v slogu takratnega socialnega realizma Odraslim je namenil roman in novelo, mladim pa pravljice in povesti. Iz njegovega literarnega ustvarjanja je bilo mogoče zaznati tudi vso dramatičnost takratnega časa. Avgust 2011 #-l w primorski u¥p Za težave v Casinoju ni povsem kriva država V portoroškem Casinoju vse težje zagotavljajo likvidna sredstva za kritje obratovalnih stroškov, plače in vračanje najetih posojil. Kdo je pravzaprav zavozil to družbo v večinski lasti države? Edina še kolikor toliko pametna rešitev, ki jo vidita predstavnika lastnika (države) je dokapitalizacija, vplačilo svežega kapitala (po že predhodni prisilni poravnavi, ko so nekateri upniki izgubili do 80% svojih terjatev), kajti sicer se lahko zgodi, da bo ta nekoč odlična in bogata družba, ki je v precej drugačnih časih kot so danes, z vlaganji v turistično infrastrukturo v bistvu največ prispevala k hitrejšemu in modernejšemu razvoju portoroškega turizma, res morala v stečaj. Če bi nekdanji dolgoletni direktor Igralnice Anton Nino Spinelli bil še živ bi se mu trgalo srce kaj se danes dogaja. Kar tako obtožiti državo, češ daje kriva za propad igralništva je precej enostaven izgovor. Res pa je, da so igralniške družbe precej obremenjene z davki. Casino so pripeljali na rob poslovanja vsi dosedanji direktorji, še najbolj pa morda oni, ki so si ob odhodu dali izplačati celo visoke nagrade, šli še na boljša delovna mesta in ponavljali zgodbe. V Casino sojih pošiljale vodilne politične stranke, ki so si deli le fevd. To ni v bistvu nič drugače kot j e bilo v času komunizma - Ti si naš, damo ti vodilno mesto! Kdo pa je sploh preverjal, če so bili ti direktorji usposobljeni za vodenje tako delikatne družbe, kije počasi šla v zaton. Casino je od osamosvojitve dalje vedno imel nadzorni organ, v katerem so sedeli predstavniki „koncesijskih“ občin in večjih lastnikov. Nikoli niso nič ugotovili in to preprosto zato, ker niso bili usposobljeni, saj nekateri v svojem življenju niso delali v podjetju. Gospodje, ki so s svojo „strateško poslovno politiko" skoraj uničili Casino, so dobili druga, ponekod še bolj odgovorna mesta. Naslednja velika smešnica je ponudba Kada in Soda, da bi portoroški Casino odkupile občine, ki bi se potem prek svojih organov ukvarjale s politiko hazarderstva. Od kje takšne ideje? Ali naj do limita zadolžene obalne občine najamejo najmanj 10 milijonov evrov posojil za finančni vložek? Zagotovo bi pa prevzele Casino, če bi jim ga država enostavno podarila, a nesreča je v vprašanju kdo bi plačal dolgove? Storjenih veliko poslovno-strateških napak Portoroška Igralnica je bila lastnica številnih infrastrukturnih objektov v Portorožu, od Marine, Avditorija, Ville Marije, deloma letališča, športne infrastrukture, do ustanovitve novogoriške igralnice. V času lastninskega preoblikovanja soji bili vsi ti objekti na nek način odvzeti - ostalo ji je čisto igralništvo, ki danes zaradi okoliške konkurence in splošne recesije ne uspeva. Po eni strani soji tako zožili poslovne možnosti, po drugi pa so prihajajoči direktorji celo kupovali nekatere nepremičnine. Kam s skoraj 300 delavci, kdo bo rešitelj portoroškega igralništva, novi lastnik in ali bo res zadnja možnost stečaj, je poglavitno vprašanje, na katerega še ni pravega odgovora. FK Niso zadovoljni z lokacijo lucijske tržnice Lucija je pred dobrim letom dni vendarle dobila večkrat obljubljeno tržnico zelenjave, ki so jo umestili na prostem med TPC in Zdravstvenim domom. Prodajalci pa, kot so nam povedali, z njo niso zadovoljni. Stojnice pokrite s plastičnimi nadstreški niso primerne, ker poleti akumulirajo neznosno vročino in prodajalcem teče znoj po obrazu. Zelenjava, sadje, meso, med, klobase in drugi pridelki so izpostavljeni na vročem soncu in izgubljajo na kakovosti. Prodajalci se hudujejo tudi nad neprimerno lokacijo in menda zaradi tega tudi skromno prodajo. Očitno gre pri lucijski tržnici za preveč preprosto rešitev, ki pa seje izkazala za neprimerno. Stojnice so pokrite s plastično folijo, zato je za prodajalca poleti nevzdržno. To pa ni edina pripomba prodajalcev, zato bi bilo primemo, da se upravljavec tržnice Okolje Piran z njimi malce pogovori in poskuša najti drugačne rešitve. Najmanj kar je, bi kazalo tržnico v celoti pokriti z drugačnim materialom in zaščititi pred vetrom in dežjem. Urediti bi bilo treba tudi primerna skladišča, sanitarije in podobno, kar sodi k funkcionalni tržnici - in morda bo takrat bolje obiskana. Vsega pa kot kaže tudi ne gre naprtiti slabemu obisku kupcev zaradi neprimerne tržnice. Cene nekaterih domačih pridelkov so na splošno precej višje kot v trgovinah. Brkinski krompir pa 60 centov, paradižnik tudi po dva evra, jabolka od 80 centov do 2,5 evra. Center starejših občanov Lucija Kako živijo in delujejo varovanci? Za številne bralce Primorskega utripa smo že objavili dva prispevka o delu in življenju varovancev v Centru za starejše občane Lucija na Seči 197b. V tokratnem članku pa vas želimo seznaniti tudi z nekaterimi zanimivimi podrobnostmi. Mediji stanovalce v domu poimenujejo različno: uporabniki, stanovalci, varovanci, upokojenci, oskrbovanci, starostniki in podobno. Kaj je najbolj prav presodite sami. Ob tem pa ne smemo prezreti pomembno -zaposleno osebje v Centru, kajti oboji predstavljajo celoto. Za boljše počutje in bivanje stanovalcev v Centru za starejše občane Lucija skrbi tudi zelo zavzeta strokovna služba oziroma njeni člani, ki se tako ali drugače trudijo, da bi se vsak varovanec počutil zadovoljnega in da zre z optimizmom na dogajanja okrog sebe. V ta namen organizirajo izlete z avtobusi ali ladjo. Center obiskujejo tudi razne folklorne, baletne, glasbene, gledališke skupine. Vabilom se odzovejo tudi eminentne osebe s področja literature, medicine, umetnosti, tehnike in javnega življenja nasploh. Organizirajo tudi medgeneracijska srečanja stanovalcev z osnovnošolci in z otroki Vzgojno varstvenega zavoda iz piranske občine, kar je postalo tudi že tradicionalno in še bi lahko naštevali. Izredno intenzivno delujejo tudi razne interesne dejavnosti, ki jih organizirajo ter tako pripomorejo k bolj pestremu življenju v domu. To so na primer skupno okraševanje prostorov za praznične dni, svečano pričakovanje Miklavža, Božička, dedka izdelovanje spominkov, akademija kulturnega dneva posvečena spominu temeljijo na prostovoljstvu. Celotno delo z varovanci ima vsekakor Na fotografiji: Center za starejše občane Lucija, v katerem so recepcija, družabni prostori, jedilnica, spalni del - sobe, garaža in drugo. Mraza, Pusta, na dr. Franceta Prešerna, praznovanje rojstnih dni varovancev rojenih istega meseca, sodelovanje pri okrogli mizi, dnevu odprtih vrat. Vsa pozornost je namenjena stanovalkam tudi ob Dnevu žena. Tu so še drugi prazniki, ki obogatijo delo in življenje varovancev, kot na primer državni in verski prazniki. Vse te dejavnost tudi svoj pomen tudi za poglobitev vezi s svojci, pooblaščenci, prijatelji, znanci, ob skupnem slavju prazničnih dni. Izredno priljubljene med varovanci so delavnice, ki v precejšnji meri združujejo in utrjujejo vezi med sostanovalci in zaposlenimi v Centru. Naštejmo jih nekaj: - knjižnica s precej bogatim knjižnim fondom; - telesne vaje, klasične, specialne; kreativna pogovorna skupina zaprtega tipa; kreativna pogovorna skupina odprtega tipa; - skupina ljubiteljev zabavnih iger; skupina za samopomoč, ko sostanovalec prostovoljno pomaga drugemu pri hoji, jedi, oblačenju -osebam, ki imajo precejšnje težave z zdravstvenim stanjem; - kuharska delavnica; - vrtnarska delavnica; - ročna dela (njihovi izdelki so zelo cenjeni tudi zunaj Centra). - bralni kotiček; - mešani pevski zbor, v katerem nastopajo vsi ljubitelji petja. Občasno organizirajo tudi druge delavnice. Bralce verjetno zanima kaj so to kreativne pogovorne delavnice zaprtega in odprtega tipa? Skupina zaprtega tipa obravnava in rešuje v popolni diskretnosti osebnostne težave člana ali z njim povezanega nečlana. Skupina odprtega tipaj avno obravnava in podaja mnenje o dogajanjih v domu ali zunaj njega - v svetu. Poskušamo odgovoriti tudi na vprašanje katera je gonilna sila, ki pripomore, da delo z varovanci poteka uspešno? Kot rečeno so to prvenstveno strokovni delavci Centra in prostovoljci iz vrst varovancev terdevetobčanov prostovoljcev, od katerih so trije člani Rdečega križa Piran. Vsi našteti s čutom zadovoljstva in odgovornosti opravljajo delo mentorja, s poudarkom, da naj bosta vsa pozornost in spoštovanje naše družbe usmerjena domovom, - pri čemer ne smeta izostati humanost in sociala. V tem duhu deluje tudi Center za starejše občane v občini Piran. Ivan Vlahovič, Lucija. Popravek: V prejšnji številki Primorskega utripa smo nepopolno zapisali ime Karmen Lakovič. Pravilno: Karmen Lakovič - Bossman, dr. med., spec. spl. med. Avgust 2011 ■ 8 primorski u¥p VELIKI KONCERT DALMATINSKIH KLAR V AVDITORIJU Po največjem koncertu v zgodovini klap »Klape v Stožicah 2011« ponovno k nam prihajajo najbolj nagrajene dalmatinske klape. Zaradi velikega zanimanja in po vseh razprodanih koncertih se nam bodo tokrat najboljše dalmatinske klape predstavile v Avditoriju Portorož v soboto, 3. septembra, ob 20. uri. Kot posebna gostja se bo klapam pridružila legendarna hrvaška pevka Meri Cetinič. Beseda KLAPA pomeni skupino ljudi, ki je povezana na podlagi enakih interesov, predvsem prijateljsko. Prvič se je beseda KLAPA pojavila v prejšnjem stoletju, ko je bila razvita trgovina med Trstom in jadransko obalo. Danes v Dalmaciji čutijo to besedo kot svojo lastno in je sinonim za vokalno-glasbeni folklorni pojav tega geografskega območja. Kot folklorni pojav se je klapa pojavila v 2. in 3. četrtini 19. stoletja, v skladu s tem pa se pojavilo tudi določeno število pevcev, ki pojejo ljudske pesmi, praviloma z enim prvim tenorjem. Pojem dalmatinske pesmi se pojavil kasneje. Pogosto se uporablja leto 1967, ko je bil v Omišu ustanovljen festival dalmatinskih klap. Te ljudske pesmi so bile predvsem enakozvočne in z lahkoto prepoznavne melodije, največkrat z ljubezensko vsebino. Pesmi so optimistične, šaljive, duhovne, sentimentalne in pogosto spontane. Največkrat se pojejo v treh ali štirih glasovi, najbolj prepoznavna značilnost pa je, da se pesmi pojejo a cappella. Vendar pa se je ta bistvena značilnost teh pesmi v današnjem času malo spremenila - pesmi zaživijo ob spremljavi kitar, mandolin in celo harmonike. V klapah pojejo moški, zadnje čase pa se pojavljajo tudi ženske klape. Število pevcev v klapah ni omejeno, vendar je pevcev običajno 5 do 10. Klape pojejo vedno spontano glede na duhovno razpoloženje v katerem se odvija sam način izvedbe. Glavni cilj večine pevcev je, da dosežejo najboljšo fuzijo akordov, kar je ključnega pomena za ugled klape v medosebnih prijateljskih tekmovanjih in za pridobivanje naklonjenosti poslušalcev. Pomembna je funkcija pravih narodnih klapskih pevcev, saj je včasih nujno, da samo vodilni glas (I. tenor) pozna melodijo in tekst napeva, da klapa zapoje. II. tenor, bariton in bas dodajo še svoje, tako da se napev odvija v skladnem akordnem zvenenju kot da vsi pevci dobro poznajo melodijo in tekst pesmi. Tokrat bodo v Avditoriju Portorož nastopile naslednje klape in posebna gostja: lastnih pesmi in desetino dalmatinskih pesmi drugih izvajalcev. - Klapa CAMBI iz Kaštela je na prav poseben način priredila pesem Dan ljubezni, s katero so leta 1975 na Evrosongu nastopili Pepel in kri in kije postala legendama. Ena izmed najbolj nagrajevanih in uspešnih hrvaških klap, dalmatinska klapa Cambi, velja za NBA kategorij o na svojem področju, saj so klapa z največ nagradami, v umetniškem vtisu pa veljajo za klapo, ki enostavno nima konkurence. Njihova pesem „Ne more mi bit“ je na Youtube.com presegla magično številko milijon ogledov, kar velja za velik dosežek. Cambi so v zadnjih treh letih osvojili dobesedno vse nagrade na festivalih kjer so se pojavili, hkrati pa prejeli tudi 10 najprestižnejših hrvaških glasbenih nagrad Porin. - Klapa SVETI J URA J iz Splita - Hrvaške vojne mornarice je bila ustanovljena leta 2001 z namenom predstavitve Hrvaške vojske na mednarodnem vojnem srečanju v Lourdesu in še dandanes deluje v sklopu vojaškega orkestra Republike Hrvaške. Zelo so aktivni na številnih protokolarnih prireditvah Hrvaške vojske in drugih državnih prireditvah. Nastopajo pa tudi na vseh ostalih in ravno zato so tukaj danes za vas. - Klapa MASLINA iz Šibenika praznuje 20. obletnico delovanja. Klapa je nastala iz legendarne Klape Šibenik in nadaljevala njeno tradicijo s karizmatičnim solistom Brankom Bubico. Tako v Evropi kot v Ameriki je bila klapa deležna mnogih priznanj in nagrad. Posnetih imajo 10 zgoščenk, na repertoarju pa več sto - Klapa KUMPANJI iz otoka Korčule je bila le tri leta po ustanovitvi razglašena za Najboljšo klapo leta 1998 in dobila nagrado »Kor«, ki jo podeljujejo Radio in TV postaje na Hrvaškem. Prav tako se lahko pohvalijo z 38 nagradami, ki sojih prejeli na festivalih: Marko Polo Pest, Festival Dalmatinskih Klap v Omišu, Festival zabavne glasbe Split, Natečaj Orlando di Lasso, Natečaj zborov v Veroni. — ---------------I - Klapa Iskon iz Splita je bila ustanovljena 1. 2000. Med svoje največje uspehe štejejo nominacijo za nagrado Porin 1. 2003, ki so si jo zaslužili za »Najboljšo vokalno sodelovanje« in »Pesem leta«. Leto kasneje so odšli na Izraelski mednarodni glasbeni festival Rishon Le Zionu in na mnogo drugih. - Klapa KAMPANEL iz Primoštena deluje od 1. 1996, svoje pesmi pa poje a capella, kot tudi s spremljavo inštrumentov - od mandolin do akustične bas kitare. So dobitniki državnih kot tudi mednarodnih priznanj. - Klapa SOLINAR iz Pirana Deset pevcev goji » ACCAPELLA« način petja. Na repetoarju najdemo vse velike uspešnice raznih klap. Glede na multinacionalnost samega kraja ter članov klape na njihovem repertoarju lahko slišimo izvedbe v Slovenščini, Hrvaščini in Italijanščini. - MERI CETINIČ Pevka, kateri pogosto rečejo kar »Glas, ki odmeva«, prihaja iz Splita. Prejela ie mnogo priznani in nagrad: Odi. 1978 ima status svobodne umetnice L. 1981 in 1982 naziv »Najboljša pevka« za celoten teritorij bivše Jugoslavije; L. 1983 nagrada »Zlata ptica« za 1.000.000 prodanih zgoščenk; Nagrada za album leta 1984 L. 1988 Estradna nagrada L. 2002 nagrada Porin za najboljši album zabavne glasbe. Odlične vokalne interpretacije, ob spremljavi kitar in mandolin, nas bodo popeljale v mediteransko ozračje. Vsi ljubitelji dalmatinskih pesmi, morskega vzdušja ter nostalgije vabljeni na nepozabni večer z odličnimi klapami, ki se jim bo pridružila Meri Cetinič, v soboto, 3. septembra 2011, ob 20. uri, v Avditoriju Portorož. Predprodaja vstopnic za dogodek, na prodajnih mestih: www.slokoncerti.si in Eventim.si, Petrol servisi. Pošta Slovenije,Big Bang, Kompas poslovalnice, 3dva trafike, Mholidays (Mercator centri), Hiša vstopnic Citypark in Europark, Kiosk Delo. Internetna prodaja: www.slokoncerti.si. Eventim.si, Vstopnice.com. Telefonska prodaja: +386 1 420 5000 PRESS/INFO /AKREDITACIJE, denis.papic(a)s5.net Press akreditacije: Najkasneje do 20. 08 2011 Denis Papič,Odnosi z javnostmi denis.papic(d).s5. net Nagradna vprašanja: 1. ) Koliko Dalmatinskih klap nastopa v Avditoriju? 2 5 7 Obkrožite ustrezno število. 2. ) Kako je ime posebni gostji, ki bo nastopila v Avditoriju? 3.) Kdaj in kje je bil ustanovljen festival Dalmatinskih klap? 1 Moj naslov:_______________________________________________________ Izrežite glasovnico in jo do 26. avgusta 2011 pošljite na naslov: . I Primorski utrip. Obala 125, 6320 Portorož. I I_________________________________________________________________________I Paradižnik rekorder Letošnja suša v prvi polovici leta je marsikomu v Slovenski Istri oklestila pridelke. Nekateri niso pridelali krompirja niti zase, slabo so uspevale melone, smokve so le dozorele, pa tudi že prvo grozdje. Na njivi Maria Šterpina v dolini Lucije j e letos, kljub hudi suši, zrasel debel paradižnik. Tako kot nekateri ima srečo, ker blizu teče potok in lahko zaliva. Tale na fotografiji Primorskega utripa tehta skoraj kilogram! Razstava o zgodovini portoroškega turizma Oljčna letina slabša za četrtino? Lanski rekordni pridelek več kot 400 ton oljčnega olja se kot kaže ne bo ponovil. Nekateri oljkarji se pritožujejo, da so oljke močno odpadle že takoj po cvetenju, nekatera drevesa ) dobesedni prazna, še naj slabše je s sorto ascolana, manj bo tudi znamenite štorte za vlaganje. Tudi avtohtone oljke, ki jim radi rečemo tudi divje, ponavadi rodijo vsako drugo leto. Oljčna muha, ki poleg oljčnega hrošča in kaparja predstavlja največjega sovražnika oljk, se letos še ni pojavila množično. Le tu in tam. Vreme ji sedaj že ugaja, ker ni več take vročine, zato bodite oljkarji pozorni na obvestila pristojnih služb. Škropljenje s perfekcionom ob pravem času se namreč splača, škropljenje na pamet pa ne koristi veliko. Nekateri oljkarji imajo še precej lanskih zalog oljčnega olja, ki ga ponujajo tudi po 8 evrov za liter, samo, da se rešijo zalog. Sicer pa se cene na tržnicah trenutno gibljejo med 10 in 14 evri za liter. Na tem področju ni videti sprememb. Oljčna muha se do konca julija v Liminjanu še ni pojavila. FOTO: FK- Primorski utrip. Do 2. oktobra 2011 si lahko od torka do nedelje od 19. do 23. ure (ob ponedeljkih zaprto), v nekdanji upravni stavbi Droge Portorož, Obala 27 (pri skladišču soli) ogledate zanimivo razstavo o zgodovinskem razvoju portoroškega turizma, ki sta jo v okviru zavoda Mediteranom pripravila Slobodan Simič Sime in mag. Tomi Brezovec. Portorož sije leta 1971 ogledal tudi predsednik SFRJ Josip Broz Tito. Novo v izolski ponudbi: Tortica Izolanka V Kopru imajo županovo vino in olje v Piranu Tartinijeve kroglice v Izoli pa so dobili novo tortico Izolanko, sladico, ki poslej predstavlj a Izolo v vsej nj eni sladkosti. Sladka in okusna kot vetrič, ki zapiha poleti. Biskvit, vanilijeva krema in — čokolada se spajajo med seboj kot se sonce z morjem ob Jadranski obali. Kanček pomaranče in orehov pa vas popelje v deželo sladkih grehov. Lahko jo pokusite v Slaščičarni Jadran pri Ekremu na Sončnem nabrežju v Izoli.__________________________ Avgust 2011 * i s# primorski u¥p Novo v ponudbi Vinakoper V Vinakopru, natančneje v Hiši refoška, sta bili sredi julija predstavljeni kar dve novosti v pestri ponudbi vin; Rose in Modri pinot, ki je postal novi član gastronomske linije Capris. Ob prihodu so zbrani (povečini gostinci) najprej poizkusili Rose v vlogi aperitiva, ki je s pravilno temperaturo serviranja odličen spremljevalec vročih poletnih dni. Tokrat je v gastronomiji našel mesto ob mediteranskih klapavicah; omaka je bila pripravljena iz istega vina. Kulinarični del je s svojo ekipo obogatila dr. Irena Fonda, ki je poleg klapavic poskrbela tudi za piranskega brancina. Na novinarski konferenci je zbrane pozdravil predsednik uprave Vinakoper, Nevijo Pucer. Glavni enolog in član uprave Iztok Klenar pa je ob predstavitvi vin poudaril še sledeče: »V zadnjem času smo delali predvsem na spodbujanju segmenta prodaje vrhunskih vin, kjer so rezultati že vidni. Obnovili smo tudi vinograde s sortami malvazija, rumeni muškat in cipro. Prav posebej smo veseli dejstva, da se je naš refošk tako dobro pozicioniral med ljudmi, ki zaupajo blagovni znamki Vinakoper in vinorodnemu okolišu Slovenska Istra. O našem predanem in skrbnem delu ne nazadnje priča tudi spisek prejetih medalj, ki se bohoti z zlatom ocenjenimi vini najpomembnejših strokovnih ocenjevanj. Glede na to, da smo si za cilj zastavili povečanje prodaje na tujih trgih, se vzporedno predstavljamo na največjih svetovnih vinskih sejmih, od italijanskega Vinitalya, nemškega Proweina, angleškega LIWF-ja pa do kitajskega Wine Futur-a. V bodoče bomo delali predvsem na razvoju Hiše refoška in vinskega turizma, saj želimo, da nas obišče in spozna čim več ljudi. Želimo si pridelati vina z nižjo vsebnostjo alkohola in se tako še bolj približati potrošniku, predvsem pa segmentu mladih ljubiteljev vina. Enkraten in poseben je tudi naš vinski klub Istrski rubini, saj so v njem zbrana edinstvena in količinsko omejena vina najboljših letnikov, prav zaradi tega bodo primemo mesto našla kot darila v poslovnem svetu. Ob koncu bi pa rad izpostavil naše zavedanje pomembnosti ekoloških standardov in načel trajnostnega razvoja, ki jim posvečamo prav posebno skrb, še posebej pa skrb za ohranitev obstoječih vinogradniških površin.« Novinarsko konferenco so sklenila vprašanja in novo predstavljeni Capris Modri Pinot. Tokrat seje odlično ujel s Piranskim brancinom »alla Parmigiana«. Obe vini sta že na voljo na različnih prodajnih mestih po Sloveniji in v izbranih gostinskih lokalih, so zapisali v podjetju Vinakoper. Primorski pravni center obiskalo več kot 1000 uporabnikov Na vrata Primorskega pravnega centra (PPC), ustanovljenega s strani Študentske organizacije Univerze na Primorskem (SOUP), je po skoraj dveh letih delovanja potrkalo že 1000 prosilcev za storitve centra. Od začetka delovanja oktobra 2009 do danes so pravniki PPC pomagali ljudem na različnih pravnih področjih, predvsem iz dmžinskega, delovnega in socialnega prava. Brezplačno pravno pomoč pravniki PPC nudijo predvsem tistim, ki nimajo sredstev za osnovne življenjske potrebe, torej prejemnikom denarnih pomoči in ostalim socialno ogroženem skupinam, prvi brezplačni pravni nasvet pa omogočijo vsakemu posamezniku. Težave, s katerimi se srečujejo pravni svetovalci centra so predvsem urejanje razmerij med starši in otroki ob prenehanju življenjske skupnosti v družinskem pravu, plačilna nedisciplina in mobing na delovnem mestu v delovnopravnih razmerjih. Nova knjiga Divje Mačke Pirana Divje mačke Pirana so kolonija pametnih in pogumnih neukročenih mačk, ki živijo v malem obmorskem mestecu v Sloveniji. Piran, poznan tudi kot “slovenske Benetke”, se odpira proti Jadranskemu morju in na prvi pogled deluje kot mimo, skorajda pozabljeno mestece - no, vsaj ljudje pravijo tako. Divje mačke pa dan za dnem obredejo vse gostilniške mize na promenadi, ki se vije vzdolž obale in se gostijo z ostanki, ki so predobri, da bi se jim reklo tako. Pri tem morajo sicer tekmovati z zoprnim glavnim natakarjem, ki mačke naravnost sovraži, ampak za divje zverinice je to kakor igra. Življenje v Piranu je lepo. V živalskem kraljestvu in v svetu nadnaravnega, kije skrito pred nepovabljenimi pogledi, pa so stvari rahlo drugačne. K temu bi pritrdila tudi Felicija, ki kot vodja mačje združbe, najbolje pozna razmere v njihovem svetu. Preden jo je pot zanesla v Piran, kjer sije priborila mesto Kraljice, je doživela že osem življenj, polnih neverjetnih dogodivščin. Vendar, kakor kaže, tudi deveto ne bo mimo, saj je že na začetku knjige popolnoma jasno, da se približuje nov val težav in preizkušenj za Felicijo. V očarljivem mestecu so se namreč pričele goditi sila čudne stvari. Morda so mačke prevečkrat uporabile svoje nadnaravne moči, poznane kot “Majikat”, ali pa je kaj dmgega prebudilo takšne nenavadnosti. Kakorkoli že, dejstvo je, da so se v zadnjem času piranske podgane nenadoma povzpele po evolucijski lestvici in se pričele zbirati pod vodstvom zloveščega “Generala Podgane”. Poleg novo nastale podganje vojske pa se je pojavil še volčjak in kar j e še huje, ljudje, ki so vtikali svoje nosove, kamor ne bi bilo treba in so s svojo nesposobnostjo samo še dodatno mešali štrene. Tako smo priča skorajšnjemu koncu mačkona, ki za las uide lokalnemu rogoviležu, drug član mačje družbe pade v kremplje ugrabiteljev in celo odnosi, kijih mačke gojijo z mestnimi duhovi se pričnejo spreminjati. Skratka, življenje kot ga divje mačke Pirana poznajo in ljubijo in katerega je Felicija neustrašno varovala z vsem svojim bitjem, je postalo ogroženo z vseh strani. Ali bo Feliciji uspelo vsemu navkljub obdržati svoj klan skupaj? Ali pa se bo idlično življenje v zasanjanem mestu prelevilo v nočno moro? Odgovori na ta in podobna vprašanja se, vsaj po večini, razgrinjajo v dveh delih devetih klobčičev zgodb, ki bodo razveselili mačje privržence vseh starosti. Navkljub temu, da se zgodba odvija v današnjem času, je knjiga napisana v stilu, ki je primerljiv s klasično otroško literaturo kot sta Veter v vrbju in Watership Down. Knjiga, s katero bodo nadobudni devetletni bralci prenekatero popoldne prijetno preživeli v zavetju udobnega naslonjača. Avtor knjige je Scott Alexander Young, 44 letni pisatelj, igralec in popotnik, ki je napisal številne scenarije za britansko televizijo in nešteto vodičev po mestih kot so Krakov, Buenos Aires in Firence. Vsekakor živi pestro življenje, naj si bo kot radijski napovedovalec v Bangkoku ali ustvarjalec krajših umetniških filmov v vzhodni Evropi. Pred nekaj leti seje Scott pojavil v mini seriji TNT televizije z naslovom The Company, kjer je odigral vlogo vohuna KGB. Nedavno pa seje preizkusil tudi kot gostujoči urednik Time Out Beiruta. Poleg tega piše o potovanjih (in o vsemu ostalemu, kar ga pritegne) za True/Slant kot ‘The Jet-Set Hobo.’ Občasno se njegova dela izdajo tudi pod imenom Alessandra ‘Scozzessa’ Giovane, kije njegov najljubši psevdonim. Kot Kraljica Felicija, je tudi očarljiva Alessandra po rodu iz Neaplja, s pestro zgodovino in eleganco klasične dive Audrey Hepburn. Za razliko od Scotta, ki je pravzaprav iz Nove Zelandije in po videzu spominja na bivšega igralca ragbija. Odlično obiskane gasilske veselice Gasilci znajo ob kar veliki denarni suši nekaj evrov pridobiti tudi z organizacijo gasilskih veselic, donacij ali prispevkov sponzorjev. Na domače veselice radi prihajajo okoliški krajani in meščani ter se tam ob glasbi, bogatem srečolovu in nagradnih igrah malo poveselijo. Tako je bilo konec julija tudi na nedavno dveh zares dobro obiskanih gasilskih veselicah v Piranu in Sečovljah. Na dvodnevni množično obiskani tradicionalni gasilski veselici v Sečovljah so podelili tudi nekaj praktičnih nagrad. Vstopnina je bila 3 evre. FOTO: Primorski utrip. Mala nagrajenka. Izžrebana vstopnica je obiskovalcu prinesla nagrado. Hrana in pijača na gasilski veselici v Sečovljah je bila kar poceni. Čevapčič na primer 6 evrov. Za dobro voljo sta poskrbela kar dva ansambla: Čuki in Mambo Kings. Številne prisotne, med katerimi je bila tudi ekipa iz piranske občine z županom na čelu, je pozdravila Mirella Flego. Prvega julija 2011 prva uspešna gasilska veselica v Piranu Veselje prisotnih je na trenutke zmotilo slabo vreme z nekaj kapljicami dežja. 10 Avgust 2011 jE I w primorski u¥p Portorožan ponovno izhaja Po petletnem premoru je konec julija 2011 ponovno začelo izhajati glasilo Portorožan. Odgovorni urednik je Slavko Ivančič. Iz malce nejasno napisanega kolofona je razumeti, da izdajatelj glasila, ki bo izhajalo v nakladi 1000 izvodov in je namenjeno krajanom Portoroža, ni Krajevna skupnost Portorož ampak zasebnik C Studio, Aleksander Matič, s.p., ki naj bi bil s KS v pogodbenem odnosu. Glasilo pogodbeno oblikuje Juriča Butorac s.p, tisk Tiskarna Pigraf, odgovorni urednik pa je Slavko Ivančič, predsednik Sveta KS Portorož. Spomnimo, da je medijski inšpektor Stopar pred leti z odločbo prepovedal izhajanje Portorožana, ker glasilo ni bilo vpisano v razvid medijev, KS Portorož pa naj bi takrat tudi nezakonito uporabljala finančna sredstva za njegovo financiranje. Takratna županja Vojka Stularje imenovala “prisilnega” upravitelja Ivana Deklevo, kije zadevo saniral, Portorožan je kot opozicijski medij potem še nekaj časa izhajal, nato pa usahnil. Slavko Ivančič je za Primorski utrip že aprila letos povedal, da v KS niso zadovoljni z občinskim glasilom Solni cvet in da bodo spet začeli izdajati Portorožana, kar so tudi uresničili. Ne vemo pa, ali izdaja glasila pomeni nož v hrbet občinskemu informiranju in glasilu Solni cvet, bo glasilo opozicijsko, ali pa je v ozadju kaj drugega. Pomembno je, da bo dopolnitev k informiranju krajanov. Vsebina v prvi številki Portorožana na 12 straneh A formata 4 je bolj skromna, kar je za začetek razumljivo, a že to, da je glasilo sploh izšlo je velik uspeh. Avtorji nič ne pišejo o aktivnostih in programu dela KS, kar bi zagotovo zanimalo Portorožane, na katere se glasilo obrača s povabilom naj dopisujejo. V razvid medijev je trenutno vpisanih 152 brezplačnikov, med katere sodijo tudi javna občinska in krajevna glasila, Žumal in podobno. Slavko Ivančič piše v uvodniku, “da se je našlo nekaj modrih glav, ki so hitro ugotovile, da bi se dalo nekdanjemu Portorožanu vdihniti novo življenje”. Nekoliko bolj kritičen je prispevek Jakoba Čemažarja, ki govori o občinskih parkirninah in parkiriščih. Slobodan Simič - Sime upa, da “bo ponovni Portorožan ohranil značilnosti njegovega predhodnika” in hkrati ugiba kakšna bo poslovna politika časopisa in kako se bo financiral? Jadran Furlanič, direktor Turističnega združenja Portorož, s ponosom ugotavlja uspeh, ki naj bi ga dosegli v piranskem turizmu z novim promocijskim videospotom “Skoči v Portorož”. Mojmir Kovač piše o športu. Portoroški župnik Janez Kavčič meni, da lahko vsak Kristjan naredi nekaj dobrega. V glasilu se predstavlja tudi Klapa Solinar, Manuela Rojec iz Skupnosti Italijanov Piran pa se javno zahvaljuje Krajevni skupnosti Portorož, da jim je omogočila prostore v nedavno odprtem Domu krajanov na Belem križu. Kaže, da so nabrali dovolj komercialnih oglasov za kritje izdaje prve številke. V glasilu oglašujeta tudi občinsko javno podjetje OKOLJE in Splošna plovba, ki je lastnica Primorskih novic. Zaletel se je v tablo Na krožišču nad Bemardinom se je pred nedavnim zgodila posebne vrste nezgoda. Voznik se je zaletel v usmerjevalno tablo za Portorož in podrl tudi javno svetilko. Zaradi nesreč tudi dolgi zastoji Letos do 9. avgusta se je na naših cestah smrtno ponesrečilo 85 ljudi, od tega kar 22 motoristov. To so najbolj tragični prizori, ki pretresejo vsakega očividca. Tale prometna nesreča na ovinkasti cesti med Strunjanom in Belvederjem v nedeljo, 7. avgusta okoli 10.30 ure na srečo ni zahtevala življenj. Nastala je skoraj kilometer dolga kolona z obeh strani. Iz smeri Lucije so avtomobili stali že na Valeti. O tem ali je nova precej strožja zakonodaja žejrrinesla želene rezultate, torej večjo varnost na cestah, je še prezgodaj govoriti. Žalostna bilanca kaže, daje do avgusta letos na naših cestah umrlo več ljudi kot v enakem času lani. Poglavitni krivci za prometne nesreče so neprimerna hitrost, vročina, nezbranost oziroma utrujenost voznika, alkohol. FOTO: FK-Primorski utrip. Tečem, torej sem! »Una mela al giorno, toglie il medico di torno« (eno jabolko na dan, odžene zdravnika stranj.Ta pregovor najverjetneje poznate vsi. Pa je res tako? Človekovo telo je bilo ustvarjeno za gibanje. Skozi več stotisočletno evolucijo so se vsi mehanizmi in telesne funkcije perfekcionirale v perfekten gibalni stroj. Danes pa smo obsedeli pred TV in PC. Človeško telo je bilo narejeno za gibanje in če tega ni prihaja do okvar! Če pogledate okoli sebe, vidite veliko predebelih ljudi. Ambulante so polne oseb z najrazličnejšimi težavami in boleznimi, ki še pred 20 leti jih ni nihče poznal. Pogovarjamo se le še o holesterolu, sladkorni bolezni in o zvišanem krvnem pritisku. Časopisi so polni najrazličnejših diet, kako do lepe postave. TV prodaja nam ponujajo najrazličnejše naprave, ki nam v 14 dnevih omogočijo popolno telo. Kje pa! Kdo pa lahko temu verjame? Enostavno povedano in prevedeno v računalniško govorico. Naše telo ima spomin, na katerega se beležijo vse pice, tortice, cigarete, ure sedenja...beležijo pa se tudi ure treninga, sprehajanja v naravi. Skratka beleži se vse. Ali ste si kdaj postavili vprašanje, kako lahko v 14 dnevih zgubim »smeti«, ki sem si jih v telo nalagal 30 ali več let? Ogovor na to vprašanje je enostaven in pričakovan. Ne moreš! Telesa ne moreš očistiti v 14 dnevih s 5 minutno vadbo na dan. Včasih so nam govorili, da je 3 x na teden po 30 minut dovolj za zdravo življenje. No ja, mogoče je bilo včasih to dovolj. Ampak danes se z avtom peljemo od vrat doma, do vrat službe, v službi se usedemo, gremo na kavo, pokadimo cigaret, gremo na hiperkalorično malico polno konzervansov in se spet usedemo. Po končani službi se odpeljemo domov in spet večino časa presedimo. Hitra hoja in tek sta naravni obliki gibanja. Nikomur se tega ni treba naučiti delati, je zastonj in odpravlja vse zgoraj naštete bolezni. Zadnje študije dokazujejo celo, da tek »podaljšuje življenje«. Za kaj takega pa res ni treba delati znanstvenih študij, kajne? Današnji stari ljudje, ki živijo 80, 90 ali več let, so skozi celo življenje kolesarili, hodili in fizično delali. Tega danes več ni, zato današnje generacije kljub vsem mogočim zdravilom umirajo mlajše. Zaključek: Hitra hoja in tek sta zastonj, sta zdrava, podaljšujeta življenje, telo postane močnejše in lepše in veliko časa in denarja privarčujete, ker vam ni treba obiskovati zdravnikov in jesti zdravil, ki koristijo, lahko pa tudi škodijo. Rešitev! Vem, najtežje je začeti in potem je težko nadaljevati. Ampak v družbi je lažje! Septembra bomo začeli. Združili se bomo začetniki, tisti, ki si že zadnjih 7 let za novo leto obljubljate »letos pa bom zares začel-a« in vsi tisti, ki si sami ne upate. Tisti, ki že več časa tečejo in skrbijo za svoj izgled, vam bodo dajali znanje, ulivali motivacijo. Več informacij bo v septemberski številki. Mojmir Kovač PLAVALNI KLUB BISER PIRAN Zaključek letne sezone 2010/2011 in aktivnosti plavalcev v poletnih mesecih S koncem šolskega leta se v PK Biser zaključujejo tudi programi mladih plavalcev. Z izjemo plavalk in plavalcev tekmovalne skupine, ki so trenutno na intenzivnih pripravah na Ptuju, smo se na odprtem Metropolskem bazenu zbrali vsi člani in se skupno poveselili in pogostili ter na ta način zaključili letošnjo uspešno plavalno sezono. V jeseni se ponovno srečamo in v prvem tednu septembra vabimo vse, ki vas veseli plavanje, da se nam pridružite. Več na www.biserpiran.si Na družabnem srečanju, ki se gaje udeležilo lepo število naših mladih plavalcev in njihovih staršev, so bili podeljeni zlati, srebrni in bronasti delfinčki našim najmlajšim plavalcem, ki so uspešno opravili testiranje. Srečanja seje udeležil tudi direktor ŠMIC- a Matjaž Ukmar, kije prejel zahvalo za uspešno sodelovanje. Letos seje vpisalo 105 članov. Matic BENČIČ 3. mesto - 50 prsno MEDNARODNI PLAVALNI MITING V ŽUSTERNI, 9. 7. 2011 V Žustemi je julija letos potekal 4. mednarodni pokal Kopra. Na mitingu je sodelovalo 14 slovenskih in 5 klubov iz tujine, udeležilo pa se je prek 250 odličnih mladinskih plavalcev, med drugim so nastopile tudi reprezentance Italije, Češke, Litve ter Latvije, ki se trenutno nahajajo na pripravah v Kopru. Med tremi primorskimi klubi je sodeloval tudi PK BISER iz Pirana z 12 plavalci, ki so ponovno dokazali, da so dobra konkurenca ostalim. Patrik Koncilja je bil med kadeti drugi na 200 mešano, med mlajšimi dečki je Matic Benčič osvojil dve srebrni medalji in Mateja Švonja, ki je osvojila tretje mesto med deklicami v disciplini 50 in 100 hrbtno. Prav vsi naši člani so izboljšali osebne rekorde, kar je odraz dobrega dela v klubu in uspešnega medsebojnega sodelovanja med trenerji in plavalci. PK BISER Piran, najboljši med primorskimi klubi na DP v Novi Gorici ...in zaslužen pokal za 16. mesto! Bravo punce! . a 1 Mojca bvonja Stara občinska palača Mestna uprava seje leta 1877 odločila in porušila občinsko palačo. Takrat je še vse do nje segalo morje. Na tem mestu je leta 1879 zrasla nova (sedanja) občinska palača. Malce smrdljiv zalivček so zasuli, uredili trg in leta 1896 postavili spomenik v Piranu rojenemu virtuozu Giuseppu Tartiniju. Njegovo 320-letnico rojstva bomo slavili leta 2012. Mladinski orkester Suffolk nastopil v Piranu V nedeljo, 31. julija 2011, je na dvorišču cerkve Sv. Jurija I (Georgios) v Piranu nastopil I Mladinski pihalni orkester I Suffolk iz istoimenskega I angleškega mesta z nekaj > več kot 700 tisoč prebivalci, f Orkester sestavlja okoli 50 mladih glasbenikov, ki so se I letos že predstavili s štirimi ■ . X ■ koncerti; v Minoritskem ■ F SJm samostanu na Ptuju, v S' I mmm- 1 Bohinjski Bistrici, v cerkvi I: * B Sv. Jakoba v stari Ljubljani in 31. julija zvečer na dvorišču cerkve Sv. Jurija v Piranu. Dirigenta Michaela Watersa I je pred nastopom pozdravil piranski župnik Zorko Bajc, nato pa so mladi zaigrali več nekaj skladb, tudi vojaških koračnic - in tako razveselili številne ljubitelje koncertne pihalne glasbe. S takimi in podobnimi prireditvami tudi Cerkev pripomore k bolj pestremu poletnemu življenju v Piranu. Mladinski orkester Suffolka je bil ustanovljen leta 1990 in šteje približno 50 članov v starosti od 12 do 19 let. Za njegov razvoj in strokovno usposabljanje ter učni načrt skrbijo v šolah Suffolka. Za otroke in mladino, pomoč šolam in njihovim učencem skrbi Suffolk Country Musič Service - služba Direktorata Pokrajinskega sveta Suffolka. Razstava Galebi V osrednji kavarni Cafe’ Central v Grand hotelu Portorož so 30. julija zvečer odprli razstavo del Dubravke Šorel z naslovom Galebi nad Piranom. Ansambel Exellent choice je zaigral nekaj lepih melodij, nato pa so si udeleženci ogledali razstavo slik in mini skulptur avtorice, ki se z unikatnim oblikovanjem gline ukvarja že od leta 1996. Ustvarja in živi v Piranu, svoje najboljše stvaritve pa razstavlja v svojem Ateljeju Duka. Figure galebov (na fotografiji) so postavljene v določeno držo, ki izražajo eleganco in gracioznost ptic, pa tudi po svoje določeno skrivnost. Razstavo si je zasebno ogledal tudi piranski župan Peter Bossman. Prireditev je povezovala animatorka v LifeClass hotelih, Irena Dolinšek. FOTO: FK-Primorski utrip. Pred 40. leti je Tito obiskal Portorož V Strunjanu slavili 499-letnico Marijinega prikazanja Velike slovesnosti v Strunjanu leto dni pred jubilejno 500-letnico Marijinega prikazanja v Strunjanu prihodnje leto 2012 so se začele že z letošnjo prenovo Strunjanskega križa, v dneh od 13. do 15. avgusta letos pa so bile slovesnosti poleg Strunjana tudi v Izoli in Piranu. 13. avgusta je bil sprejem Strunjanske Marije v cerkvi Marije Alietske v Izoli. 14. avgusta je bilo čaščenje Strunjanske Marije v cerkvi sv. Mavra v Izoli. Ob 17.00 uri je bilo slovo in prenos Marije iz cerkve sv. Mavra na pomol s procesijo. Prav tako 14. avgusta so romarji iz Pirana z ladjo odpluli do Strunjana. Slovesna maša v strunjanski cerkvi je bila ob 19.30 uri. Ob 20.30 uri pa procesija z lučkami od cerkve do križa ter molitev za ribiče in pomorščake. 15. avgusta, na dan vnebovzetja Device Marije, so bile ves dopoldan svete maše. Šagre Nova vas, 15. in 16. 8. Glem, 15. 8 ob 18.00 uri. Pobegi-Čežarji, 20. in 21.8. ob 18.00 uri. Truške, 27. - 29. 8. Srednjeveška tržnica Ankaran - Hotel Adria Convent, 15.8. Odprto od 10.00 ure dalje. Glasbeni nastop ob 20.00 uri. Ribiški praznik Izola, 19. - 20. 8. Karaoke na Playi 2011 Bar pri pomolu v Portorožu, 20. 8. ob 20.00 uri Jamski človek Vrt pri Stolni cerkvi Piran, 20. 8. ob 21.00 uri (vstopnina). Akrobatska predstava Tartinijev trg, 22. 8. ob 20.00 uri. Festival glasbe Trg prekomorskih brigad Portorož, Rudi Bučar Istra Duo, 25. 8. ob 21.00 uri. Tartini festival Piran in druga mesta, 28.8. - 12. 9. OrkesterkamP 2011 Avditorij Portorož, 20. 8. od 10. do 18. ure, 24. 8. ob 20.30 uri in 30. 8. ob 20.30 uri. Tudi na Trgu prekomorskih brigad: 21. 8. ob 20.30 uri, 22. 8. ob 20.30 uri, 24. 8. ob 19.00 uri in v Laguni Bernardin: 21. 8. ob 20.30 uri. . FOTR Monokomedija Vrt pri Stolni cerkvi Piran, 27. 8. ob 21.00 (vstopnina). Razstava Cerkev sv. Marije Alietske, Izola Fotografije: Zdravko Primožič, Ljubo Radovac. Poletne gledališki večeri vsak torek v avgustu, na Martinčevem trgu v Koper ob 21. url \Mali oglasi | JADRNICO, 9m, popolnoma obnovljeno, z novim I motorjem Volvo Penta, ■ prodam. 1 Info: 051 602 898 V najem vzamem komunalni I privez za 9 m jadrnico v ■ slovenskem primorju. 1 Info.: 051 602 898 I Na levi: Nekdanji direktor Hotela Palače Adolf Cvirn pozdravlja visoke goste. USPEŠNA TUD111. SOLINARSKA SAGRA V SEČOVLJAH Predsednik nekdanje SFRJ Josip Broz Tito se je na poti na Brione večkrat ustavil v nekdanjem gostišču “Pri Tinetu na Klancu”, poleti leta 1971 pa si je ogledal tudi nov hotelski kompleks Metropol. Tito in Jovanka sta imela kosilo v restavraciji Jadran nasproti starega Palače hotela v Portorožu. Za kosilo si je privoščil koruzne žgance z golažem, ki jih je imel tako rad. Za postrežbo visokim gostom so bili takrat posebej določeni: Franc Krajnc (sedanji odg. urednik Primorskega utripa), Marjan Pečarič (oba na fotografiji) in Danilo Erhatič. TD TAPERIN SEČOVLJE je v soboto, 9. julija, v središču Sečovelj uspešno izpeljalo tradicionalno Solinarsko šagro. Bogat program s poudarkom na istrski kulturi in tradiciji so popestrili člani Pihalnega orkestra Skupnosti Italijanov iz Buj. Za najmlajše je poskrbela skupina Ščepec soli, razglasili so nagrajence akcije “Najlepša dvorišča in vrtovi v KS Sečovlje”. Letošnji zmagovalec je družina Mrak iz Sečovelj. Veselo je bilo je še pozno v noč. TD Taperin Sečovlje se zahvaljuje vsem sponzorjem, donatorjem za pomoč pri izpeljavi prireditve, posebna zahvala pa gre Olgi Šinkovec Somrak, dr.med., ki že vseh 11 let skrbi za dežurstvo na prireditvi Solinarska šagra. primorski u'r'p Avgust 2011 NLB Stanovanjski kredit y.m Magnijieo Rudi Bučar Znamenita nekdanja Portoroška noč, ki je pomenila zaključek turistične sezone, se je prelevila v Portoroške noči (letos od 10. do 15. avgusta) z različnimi nastopi in ognjemetom brez posebnih rekordov. Nekateri so mnenja, da bi jo kazalo prenesti na konec avgusta, saj je cilj privabiti nove goste, mar ne? V Portorožu je bilo nekaj stojnic, Slavko Ivančič nastopili so tudi Rudi Bučar, Magnifico, Slavko Ivančič in drugi. Ognjemet je bil v soboto ob polnoči, Portorož pa nabito poln obiskovalcev, ki so se_po zadnjem poku rakete hitro razšli. Številni so parkirali tudi na zelenica in tako zaposlili tudi občinske redarje. V času portoroških noči so v Avditoriju izbirali tudi Miss Slovenije za Miss Alpe Adria International 2011. www.stanovanjskikredit.si 01 477 20 00 Nekatera doživetja so nepozabna. Izkoristite ugodne pogoje NLB Stanovanjskih kreditov z nespremenljivo, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero. Pri NLB Stanovanjskem kreditu s kombinirano obrestno mero je prvih 5 let obrestna mera nespremenljiva, kar pomeni, da je v tem času nespremenljiva vaša mesečna obveznost. Preostalo odplačilno dobo pa je obrestna mera spremenljiva. Tako boste prvih 5 let lažje načrtovali mesečne izdatke. Tak kredit vam omogoča tudi odlog začetka odplačevanja do 12 mesecev. Za več informacij se oglasite v: NLB Poslovalnici v Kopru, Pristaniška 45, (05) 610 30 51, NLB Poslovalnici v Izoli, Trg republike 3, (05) 663 06 00 ali NLB Poslovalnici Lucija, Obala 114, (05) 617 51 02. NLB® Kalendamaya Festival stare glasbe tudi v Piranu Na fotografiji Primorskega utripa: Koncert Kalendamaya v cerkvi Sv. Frančiška v Piranu, 21. julija 2011. V cerkvi Sv. Frančiška v Piranu je 21. julija nastopila vokalno instrumentalna skupina Cantica Symphonia s koncertom Italia mia (Moja Italija). Skupna odličnih pevcev in glasbenikov pod umetniškim vodstvom Fabia Fumarija že tretje leto zapored v različnih krajih, zlasti tudi po cerkvah, kjer je dobra akustika, organizira Festival stare glasbe Kalendamaya. Poslušalci lahko ob izvajanju pesmi in glasbe začutijo tudi kako je bilo nekoč v času renesanse na dvorcih velike gospode. Skupina deluje v okviru Kulturnega združenja “Gli Invahgiti” s sedežem v Chiavassu (Torino). Koncert so podprla različna združenja in organizacije, med njimi tudi Generalni konzulat Italije v Kopru, Italijanska unija, Tržaška ljudska univerza, Skupnost Italijanov Piran, Občina Piran in drugi. Sicer pa je bilo letošnje glasbeno poletje v Piranu kar pestro. Veliko nastopov raznih glasbenih in vokalnih skupin je bilo tudi v Križnem hodniku, na Tartinijevem trgu, v zadnjem času pa tudi na cerkvenem prireditvenem prostoru - dvorišču cerkve Sv. Jurija - Georgios. Blagoslovili prenovljen Strunjanski križ Leta 2012 veliko slavje ob 500-letnici Marijinega prikazanja v Strunjanu. Po sveti maši v cerkvi Marijinega prikazanja v Strunjanu, 15. julija 2011, se je procesija podala do pravkar prenovljenega Strunjanskega križa, ki ga je blagoslovil koprski škof Metod Pirih, pater Niko Žvokelj pa se je ob tem zahvalil darovalcem Viljemu Krtu, Gregorčiču, Jazbecu, Krki Talaso Strunjan, Rudi III, Sečovlje in vsem drugim, ki so kakor koli prispevali, da so lahko ta večer slovesno blagoslovili prenovljen križ, ki stoji na hribu nad strunjanskim zalivom v znak zahvale nekdanjih rešenih mornarjev pred nevihto pred dobrimi 400 leti. Križ je sestavljen iz več delov naravnega kamna. Samo prečni del tehta 1700 kilogramov, je povedal pater Niko. Original naj bi bili samo še temelji. Nekateri se še spominjajo znane »umetniške poteze« dveh moških, ki sta križ polila z vnetljivo tekočino in zažgala. Pri samostanu so pripravili tudi razstavo slik o poteku sestavitve križa in druženje vernikov. V Strunjanu bo avgusta 2012 veliko versko slavje ob 500-letnici Marij inega prikazanja. Na ta dogodek se že sedaj vneto pripravljajo. Podoben dogodek, obeležitev 650-letnice najdenja svetega kipca je bil letos tudi italijanskem romarskem središču Svete Višarje. ► Sveta maša v cerkvi Marijinega prikazanja v Strunjanu. ▲ Slovesnost pred Strunjanskim križem. FOTO: FK-Primorski utrip. Želijo si drugačne Portoroške noči