Celje - skladišče D-Per štud] 214/1969 1119690544,4 COBISS o GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Kdaj in koga bomo volili Letošnje leto je leto volitev v zvezne, republiške in občinske organe oblasti in ne pozabimo, tudi v organe upravljanja v podjetjih. S spremembo zvezne in republiške ustave se je spremenila tudi druga zakonodaja o volitvah. Poslej bomo volili zvezne in republiške poslance, pa tudi občinske odbornike za mandatno dobo štirih let, doslej pa je bila mandatna doba za nekatere dve, za nekatere pa štiri leta, Odslej bomo torej volili le vsaka štiri leta. Kot običajno pri skoraj vseh dosedanjih volitvah, je tudi pri teh mesec april, mesec volitev. V NEDELJO, 13. APRILA Ta dan bodo volitve v vsej državi. Volili bomo poslance družbeno-političnega zbora zvezne skupščine. Poslance tega zbora volijo vsi občani v eni ali več občinah, ki tvorijo volilno enoto, na podlagi splošne in enake ter neposredne volilne pravice. To pomeni, da volijo te poslance vsi državljani, ki imajo volilno pravico neposredno, tako da glasujejo na voliščih v svoji volilni enoti. Istega dne bomo po odloku o razpisu volitev v skupščino SR Slovenije volili na istih voliščih tako kot zvezne poslance družbeno-političnega zbora tudi republiške poslance za družbe-no-politični zbor in odbornike občinske skupščine. Na voliščih bomo imeli ta dan kar tri volilne skrinjice. Eno za volitve zveznih, eno za volitve republiških poslancev in eno za volitve odbornikov občinske skupščine. V SREDO, 9. APRILA V sredo, 9. aprila bodo volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti občinske skupščine. Te volitve bodo v delovnih organizacijah, torej tudi pri nas. Izvolili bomo neposredno štiri odbornike omenjenega zbora občinske skupščine v Celju. V naši tovarni so štiri občinske volilne enote za volitve teh odbornikov. VII. volilno enoto tvori obrat kovinske predelave, VIII. obrat emajlirnica in obrat pocinkovalnica, IX. vodstvo podjetja, sektor ekonomsko tehničnih raziskav, sektor poslovnih odnosov, gospodarsko analitski sektor, sektor tehnične priprave, sektor proizvodnje, sektor kvalitete, sektor prodaje in meha-nografski center in X. volilno enoto obrat kemičnih izdelkov, obrat izdelave radiatorjev, obrat izdelave kotlov, obrat odpreskov in avtokoles ter orodjarna. Vse te volitve so neposredne ali, da bolj določeno povemo, da voli na teh volitvah vsak državljan. ki ima volilno pravico, torej je moral izpolniti osemnajst let starosti in druge pogoje, ki jih predpisuje zakon. Kot vemo, smo imeli pri nas kandidacijske konference, na katerih smo kandidirali odbornike za zbor delovnih skupnosti občine Celje ter predlagali tudi nekatere kandidate za zvezne in republiške poslance, o čemer pa smo že poročali. Vendar pa se bomo v tovarni vsi še enkrat sestali po volilnih enotah na zborih delovnih ljudi, kjer bomo dokončno postavili kandidatno listo za odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Celje. Na teh zborih lahko delovni ljudje sprejmejo, dopolnijo ali ovržejo kandidatno listo. KAKO JE Z VOLITVAMI ORGANOV UPRAVLJANJA 24. APRILA Kakor vsako leto, bomo tudi letos volili člane delavskega sveta in člane Svetov obratov. Na sestanku predsednikov svetov obratov, ki je bil 27. februarja je bil sprejet predlog sklepa za razpis volitev, ki bo predložen delavskemu svetu na prvi prihodnji seji. Po tem predlogu naj bi bile volitve delavskega sveta in svetov obratov v četrtek, 24. aprila. Zaradi sprememb organizacije podjetja in ustavne zakonodaje preneha veljati mandatna doba vsem v lanskem letu izvoljenim (Nadaljevanje na 2. strani) 361 dni imamo čas - uredimo! A\tSPRAZNUJMO! krat pa res ne bom spet začela s tem, da moramo „— proslaviti, izpreči doma in početi vse tisto, za kar skozi vse leto ni časa, denarja, razpoloženja itn. Saj bi preveč pikrih dobila za takšen 'poziv. Varstvo družine je urejeno tako kot lani — torej ni urejeno. Otrok je prepuščen babici, teti ali celo cesti. Kuhate, če in ko imate čas, jeste stoje, po »šihtu« v tovarni vas čaka drugi — prav tako naporen — doma, in še in še. In jaz naj trobezljam o razvedrilu. Saj bo lepši del dneva celo v tovarni, kjer je res delo vsakemu za vratom, pa vseeno bo vsaj malo praznično zaradi tiste nekaj pozornosti. Danes ni časa za drugo. Veselimo se tega, kar imamo, če bomo uspele iti v kino, kam malo posedet — potem vzemimo to kot darilo. In ne pozabimo, v naslednjih 364 dneh do prihodnjega našega praznika lahko vzdignemo glas tudi za rešitev vprašanj varstva družine, da bo prihodnji naš praznik veselejši. Tisti, ki ne kuha in pomiva posode, ki ne bdi nad raztrganimi nogavicami in blatnimi podi, se bo le težko boril za to. Čudno, da se pravzaprav ne znamo oglasiti za to — za naš dom tako važno vprašanje me same — ko imamo vendar dar govora (včasih je, prerazvit kot je, celo v spotiko). Eva Orač ♦ i : ♦ ♦ Ob 1. letošnji konferenci organizacije ZK Plodno obdobje organiza- '♦ cije zveze komunistov v ♦ minulem letu, ko so se čla- ♦ ni ZK nekajkrat sestali na ♦ konferencah in obravnavali ♦ vprašanje upravljanja, go- ♦ spodarjenja in medosebnih ♦ odnosov, se je s poročilom ♦ in analizo dela za pre- ♦ teklo leto zaključili na | prvi letošnji konferenci ♦ te organizacije. Tako po- ♦ ročilo o izvrševanju skle- ♦ pov in smernic IK CK ♦ ZKJ in analizo dela kot } pregled grup dela in komi- ♦ sij ter program za leto ♦ 1969, so dobili člani orga- ♦ nizacije ZK že nekaj dni ♦ prej in pričakovati je bilo $ po poročilih in na osnovi X programa, da bo razprava $ zajela vprašanje politične- X ga dela, družbenega na- X črta za letošnje leto in na- X ših odgovornih nalog, lah- X ko pa zapišemo, da razprava vsaj delno ni tekla v tem smislu, ampak je medlo zadevala ob nezdrave pojave pri nas, ki pa velikokrat niti ne morejo veljati za splošne pogoje pri nas, ampak izključno za posamezne primere. Od razprave smo pričakovali več, tudi novih misli. In še nekaj: prav člani zveze komunistov bi morali biti tisti, ki bi s konstruk-tivnejšo razpravo dali novo vsebino našemu delu. Naslednje konference naj bi pod tak način le potegnile črto, pravijo večidel vsi člani kolektiva, ne le člani organizacije ZK. Na tej konferenci organizacije ZK so sprejeli več novih članov. Novi člani bodo tvorili svojo grupo — sekretar je Ivo Gostečnik. V organizacijo ZK je bil sprejet tudi Stane Globočnik... (Foto LT) KDAJ IN KOGA NADURE BOMO članom delavskega sveta in o-bratnih svetov. Po ustavnih spremembah določa delovna organizacija (delovni ljudje) kolikšna naj bo mandatna doba članov delavskega sveta in drugih organov upravljanja. Po predlogu, ki je dan delavskemu svetu, naj bi mandatna doba članov delavskega sveta in ostalih organov upravljanja v podjetju trajala dve leti, nihče pa naj ne bi bil izvoljen več kot dvakrat zaporedoma za člana delavskega sveta ali člana obratnega sveta. O teh. naših notranih volitvah pa bomo pisali več takrat, ko bo objavljen sklep delavskega sveta o njihovem razpisu. Kako izgledajo naše skupščine Verjetno ne bo odveč, če povemo nekaj besed o organizacijski strukturi tako zvezne, republiške in občinske skupščine. Na kratkih kandidacijskih konferencah tega ni bilo mogoče podrobneje raztolmačiti in so nekateri člani izrazili željo, naj sestav skupščin kratko in razumljivo napišemo v našem listu. Zvezno skupščino sestavljajo zbor narodov, gospodarski zbor, prosvetno-kulturni zbor, socialno zdravstveni zbor in družbeno-politični zbor. V zbor narodov izvoli vsaka republiška skupščina po 20 poslancev, pokrajinske avtonomne skupščine pa po 10 poslancev. Gospodarski zbor šteje 120 poslancev, prav toliko članov štejejo tudi prosvetno-kulturni' in socialno-zdravstveni zbor. Te zbore pa ne volimo neposredno, temveč jih voli posebno volilno telo, ki ga tvorijo člani občinske skupščine in delegati delovnih skupnosti delovnih organizacij in drugih oblik združe- VOLILI nega dela kot to predpisuje zakon o volitvah zveznih poslancev. Družbeno-politični zbor zvezne skupščine, ki šteje 120 poslancev, pa volijo vsi državljani neposredno, ki imajo po zakonu volilno pravico. Skupščino SR Slovenije tvorijo republiški zbor, ki šteje 90 poslancev, gospodarski zbor, ki šteje 75 poslancev^ prosvetno-kulturni in socialno-zdravstveni zbor, ki štejeta vsak po 60 poslancev. Neposredno je voljen samo republiški zbor, ostali pa posredno kot zbori zvezne skupščine. Občinsko skupščino v Celju pa sestavljajo občinski zbor, ki šteje 40 odbornikov, ki jih izvolijo volivci neposredno po volilnih enotah in zbor delovnih skupnosti, ki šteje prav tako 40 odbornikov,. ki jih izvolijo delovni ljudje neposredno v delovnih organizacijah in drugih oblikah združenega dela kot to-določa zakon. Emil Jejčič Na eni zadnjih sej je upravni odbor razpravljal o vzrokih, zaradi katerih nastaja nadurno delo. Povsem jasno je, da se nadurnemu delu ii mogoče izogniti, vendar se ga da s smotrnimi organizacijskimi ukrepi zmanjšati. Z ozirom na to je upravni odbor zavzel zelo jasno stališče. Za obrat TOBI mora sektor proizvodnje predvideti vnaprej število nadur, vodstvo obratov in sektorjev pa morajo s pravilno razdelitvijo dela zmanjšati nadurno delo, kajti iz poročila o. nadurnem delu je razvidno, da na podlagi izdanih nalogov za nadurno delo opravljajo to delo več ali manj iste osebe. V vzdrževalni službi bodo morali pravilno zaposliti tako imenovane »skakače« in poskrbeti za pravočasno nadomestitev tistih sodelavcev ki bodo dalj časa odsotni zaradi bolezni, sicer pa se bo z vključitvijo nove kotlarne v obratovanje število nadur znižalo. V vrste članov ZK vstopajo mladi — posnetek je s svečanega trenutka na zadnji konferenci (Foto LT) UBLAŽENA NESORAZMERJA Ze več mesecev očitne težave v sosednji Cinkarni so pred tedni zbruhnile s stavko. Žal, bil je potreben celo ta skrajni korak, da so postali na vprašanje celjske Cinkarne pozorni tudi drugi, zunaj meja občine in republike. Zadnje nezadovoljstvo je bila prav tista kaplja, ki je povzročila, da se je že polna grenka kupa zapostavljanja in nerazumevanja za vprašanja tega kolektiva prelila preko roba. Vsi vemo, da vprašanja sosednje Cinkarne niso mogli rešiti znotraj kolektiva. Kolektiv je poskušal — tudi z žrtvami — in z zadnjo prekinitvijo dela uspel vsaj toliko, da bo o cinkarniškem primeru še govora. Žrtev in obveznosti ne bo manj. Tega se v Cinkarni prav dobro zavedajo. Višjih osebnih dohodkov jim ni nihče podaril, ustvariti jih bodo morali sami, za nazaj in za sproti. Prihodnje naloge sosednjega kolektiva so torej večje, zahtevnejše kot včerajšnje. Le, da upajo na razumevanje, na sprostitev togih stavkov naše zakonodaje, ki so najstarejši evropskih cinkarn zapirali pot naprej. Ob cinkarniškem primeru zbledijo naše notranje zadeve, ki o njih govorimo kot o problemih, ko bi bil čas, da se lotimo dela. Pri nas podobnega vprašanja kot je trlo celjsko cinkarno skoraj ni — vsekakor ga ni v takšni pereči obliki — pri nas bomo pot lahko utrli sami, z več dela, več dohodka, več zaslužka, več invenstiranja... Eva Orač SKUPNI REZERVNI SKLAD GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ PRI OBČINSKI SKUPŠČINI CELJE -VIR ZA HITREJŠI RAZVOJ GOSPODARSTVA NA PODROČJU OBČINE Pri občinski skupščini se formira vsako leto skupni rezervni sklad gospodarskih organizacij, čigar sredstva izvirajo iz obveznega prispevka, ki so ga dolžne vse gospo- darske organizacije plačevati iz dohodka po predložitvi zaključnega računa. Osnovna funkcija teh sredstev leži v pokrivanju morebitnih izgub in primanjkljajev v gospodarskih in obrtnih organizacijah občine, služijo pa tudi za premostitev težav finančnega in proizvodnega karakterja v teh organizacijah. Iz podatkov UO skupnega rezervnega sklada izhaja, da se v naši občini letno nateče v ta sklad preko 900 milijonov S-din sredstev. O uporabi teh sredstev odloča UO, ki ga imenuje občinska skupščina iz vrst odbornikov in vidnih predstavnikov celjskega gospodarstva. Talto so bili v letu 1968 dodeljeni iz tega sklada številni krediti celjskim podjetjem kot: Tekstilni tovarni METKA za postavitev nove oplemenilnice, Železarni Štore, KK Žalec, ŽIČNI, hoteloma EVROPA in CELEIA, LIK SAVINJA ter raznim manjšim obrtniškim podjetjem. Tudi našemu podjetju je bil v letu 1968 odobren znesek 150 milijonov S-din v okviru kreditnega zahtevka pri KB Celje za izgradnjo skladišč ter hale in stroja za rezanje coilsov, vključno četrti lužilni stroj. Iz tega izhaja, da so bila lani sredstva v dobršni meri usmerjena v modernizacijo industrije in obrti, zlasti pa v reševanje akutnih problemov podjetij' ki se borijo na trgu za svoj obstoj in daljnji napredek. Ob nedavni razpravi na svetu za primarno in terciarno gospodarstvo pri občinski Manj številčni, toda Pretekli teden so se sestali predsedniki svetov delovnih enot, da bi se seznanili z najnovejšimi ustavnimi spremembami in zavzeli v zvezi s tem enotno stališče z ozirom na volitve organov upravljanja. Soglasno so menili, da pre-številčen delavski svet ni učinkovit ter zavzeli stališče, naj bi bodoči delavski svet- podjetja ne štel več 80 članov kot doslej, temveč le 51 članov. Izbor članov delavskega sveta pa naj bi bil bolj stvaren, tako da bi bili izvoljeni v delavski svet res tisti sodelavci, ki jim kolektiv vsestransko zaupa to funkcijo in jo bodo tudi v redu opravljali. Po zelo živahni razpravi se je izoblikovalo stališče, naj ne bi nobena volilna enota izvolila v delavski svet manj kot dva člana, s čimer bomo zagotovili širino delavskega sveta, ki zajema tudi male delovne“ enote s tem pa' tudi njihovo gospodarsko problematiko v okviru odločitev delavskega sveta glede poslovne politike in gospodarjenja nasploh za celotno podjetje. Spremembe ustavne zakonodaje so na sestanku podrobno obdelali in predsedniki svetov delovnih enot so bili enotni, da ni v zvezi s temi spremembami nobenih zadržkov z ozirom razpisa volitev v organe upravljanja. Sklenili so, da bodo predlagali svojim svetom delovnih enot in delavskemu svetu sklep glede razpisa volitev, ki bo zajel število članov delavskega sveta in svetov delovnih enot, mandatno dobo, dan volitev, volilne enote in drugo kar mora ta sklep vsebovati po poslovniku za delo delavskega sveta v zvezi z razpisom volitev. Kar zadeva mandatno dobo so bili. enotni, naj bodo člani organov upravljanja izvoljeni za dve leti z omejitvijo, da nihče ne more biti izvoljen v organe upravljanja več kot dvakrat zaporedoma. Na sestanku je bila ob prisotnosti predsednika sindikalne -organizacije zelo poudarjena vloga sindikalne organizacije in drugih družbeno-političnih organizacij v podjetju pri volitvah v organe upravljanja. Iz razprave je razvidno, da prevladuje velika želja večine članov kolektiva po množični razpravi o kandidatih za člane delavskega sveta in člane svetov delovnih enot in je treba tako razpravo smotrno organizirati, da bodo zbori delovnih ljudi, na katerih' bodo postavljene kandidatne liste, dobro uspeli. E. J. Spremembe nekaterih doiočit statuta Na prvi prihodnji seji upravnega odbora bo obravnavan predlog za nekatere spremembe statuta podjetja. Te spremembe zadevajo v glavnem delovna razmerja in pravice ter dolžnosti komisij za delovna razmerja, izrekanje ukrepov zoper kršitve delovnih dolžnosti in podobno. Sicer pa bodo predlagane spremembe predložene v javno razpravo kolektivu in bo lahko vsak delovni človek dal Svoje pripombe in predloge. Z ozirom na spremenjeno ustavno zakonodajo tako v zveznem kakor tudi v republiškem lerilu lahko pričakujemo v letošnjem letu še nekatere druge važne spremembe naših notranjih pravnih aktov, o čemer pa bomo Seznanili naše bralce v eni prihodnjih številk našega časopisa. l' <> Misli ob robu makro in mikro organizacije Mladi, strokovno šolani ljudje, se pogosto zgražajo nad namestitvami na prosta delovna mesta, ki za visokokvalificirana delovna mesta ali vodilna po delavnicah terjajo kot primerno večletno delovno prakso. In vendar mnogi naši mladi strokovnjaki — kot se sliši, v tujini največkrat odlično uspevajo in sc uveljavljajo. Pretirane zahteve po delovni praksi vedno in povsod vsiljuje pomislek, ali ne uveljavljajo ta kriterij največkrat prav tisti, ki imajo sicer dolgoletno prakso — bogate delovne izkušnje, ki jih ni podcenjevati — a nimajo ustrezne šolske izobrazbe. Praksa je dragocena, ne sme pa postati tista varna senca, v kateri je mogoče razvrednotiti -dolsko izobrazbo. Smo pred novo nastavitvijo po MAKRO in MIKRO organizaciji. Mislim, da sam uvodni odstavek že pove, kaj je bistvo tega vprašanja. Večkrat se je do sedaj pokazala praksa, da so mladi izšolani ljudje in z delovno prakso bili prilepljeni za stol pri pisarniški mizi in izoli- rani od delovne prakse in strokovnosti. Ali ne bi bilo umestno te mlade ljudi ob nastavitvah sedaj primerno nastaviti (po njihovi izobrazbi in delovni praksi), kjer naj bo pek pek, kovač naj bo kovač, ne pa pek kovač. No, tole mislim, če je z zakonom zaostreno vprašanje rav-* ni šolske izobrazbe za učitelje in jim je postavljen zakoniti rok, do katerega morajo doštudirat^ zakaj ne bi veljalo isto v delovnih organizacijah. Ali spet čakamo, da mora zakon reševati tako logična vprašanja. Določena'toleranca do tistih, ki jim je res ostalo do upokojitve samo še nekaj let, je verjetno upravičena. TODA DO OSTALIH NE. Te misirse mi porajajo sedaj, ko je še čas. Začetek je pokazal (mislim razpis za direktorje), da smo na pravi poti. Upam, da se v nadaljevanju ta začetek ne bo izkrivil. SE ENKRAT - MISLIM. P. A. skupščini se je mogla razbrati ugotovitev, da so se sredstva v preteklosti preveč drobila, saj. so bila namenjena predvsem za manjše rekonstrukcije in adaptacije, ne pa za širokopoteznejše akcije širšega značaja, ki bi zagotavljale hitrejšo zaposlitev nove delovne sile, ki se vsakoletno vključuje v aktivno prebivalstvo naše občine. V okviru treznih in preudarnih razmišljanj prihaja vse bolj v ospredje želja in hotenje, da se na tem nivoju občine kot osnovne dvužbeno-politieniT^organizacije v bodoče koncentrirajo še dodatna sredstva, ki bi jih oročalo gospodarstvo celjske občine takrat, ko jih lahko pogrešajo in da bi se tako zbrana večja sredstva, ki bi brez nekih večjih težav lahko predstavljala 20—30 odstotkov vseh večjih in- vesticijskih sredstev občinskega gospodarstva, v bodoče usmerjala v ustanovitev novih obrtnih in manjših ind. podjetij, z novimi proizvodnimi programi kot npr. proizvodnjo kartonske embalaže, izdelkov iz plastike, finomehaničnih izdelkov itd. Ob odpiranju novih proizvodnih obratov bi bilo namreč celjsko gospodarstvo v prihodnjosti manj občutljivo na krizne pojave, kot je to danes, ko se dve največji industrijski podjetji na področju bazične industrije v občini borijo za svoj današnji obstoj in jutrišnjo perspektivo. V prvih razmišljanjih o taki preorientaciji vlaganja sredstev v nove proizvodne sfere prevladuje prepričanje, da bi v bližnji bodočnosti osnovane nove proizvodne organizacije bile solidna osnova za hitro večanje gospodarskega potenciala v občini, omogočale bi večjo zaposlitev stalno naraščajočega aktivnega prebivalstva, nudili bi lahko številne kooperantske usluge obstoječim industrijskim podjetjem v občini ter ob solidnih in strokovnih kadrih dale celjskemu gospodarstvu pečat svetlejše "perspektive. Zamisel je ^vsekakor vredna pohvale, nje realizacija pa rndra brezpogojno biti usklajena z zasnovami dolgoročnega plana raz-vojd slovenskega gospodarstva, ki je v pripravi na republiškem .nivoju in kateremu se na področju naše občine ne bomo mogli odreči, ne da bi sami zarisali razvoj našega občinskega gospodarstva v perspektivni bodočnosti. " — li — Izdelki se ne prodajajo več sami Prva leta po osvoboditvi je bilo na trgu vselej premalo izdelkov široke potrošnje. S prodajo naše posode, kotlov in ostalih artiklov nismo imeli nobenih težav. Tudi izvoz nam ni delal posebnih preglavic — posebno ne deželam v razvoju, ki so se komaj otresle kolonialnega gospostva in še niso imele svoje lastne industrije. Kljub temu smo že takrat nastopali z razmeroma močno udeležbo na sejmih in razstavah. Naša sedanja udeležba na tovrstnih prireditvah je večja kakor pred leti, vendar se tudi ob manj ugodnem finančnem stanju podjetju še kako izplača vsak dinar, ki ga vloži za razstavljanje! To je namreč od vseh propagandnih posegov najcenejši in najuspešnejši način pridobitve ter utrditve stikov s kar največjim številom poslovnih partnerjev hkrati. Obenem pa se na razstavi seznanjajo široke množice potrošnikov z imenom in izdelki razstavljajočega podjetja. Letos bomo sodelovali kot samostojni razstavljalec na mednarodnem sejmu gospodinjske opreme in železnine v Kolnu od 20. do 23. februarja in še jeseni od 12. do 14. septembra. Na tem sejmu bomo izstopili s širokim izborom izdelkov in na relativno veliki površini. Lani smo preko pariškega sejma uspešno obdelali severnofran-coski trg, letos bomo pa razstavljali v Lyonu od 29. do 31. marca. Ob dobrih zunanjepolitičnih odnosih s sosednjo Avstrijo upamo tudi na uspešno poslovno sodelovanje. Zato bomo letos v sklopu gospodarske zbornice iz Ljubljane razstavljali maja na graškem sejmu in na dunajskem jesenskem velesejmu od 7. do 16. septembra. Predvidevamo tudi organizacijo udeležbe na mednarodnem sejmu v Brnu, ki ga smatrajo za zelo zanimivega ne le pri nas, temveč po vsej Evropi. Doma bomo razstavljali že 21. leto na zagrebškem velesejmu od 19. do 27. aprila in od 11. do 21. septembra. 17. leto bomo že sodelovali v Beogradu od 17. do 23. maja na tehniškem sejmu in od 4. do 12. oktobra na sejmu gradbeništva. Naše izdel- V vsakem Emajlircu berem v rubriki Pisma, pohvale in občudujem ažurnost in pozornost naših proizvajalcev do kupcev. Seveda se večina teh zahval nanaša na manj zahtevne izdelke kot so ekonom lonci in razna posoda. Pri zahtevnejših in dražjih izdelkih kot so razne oljne peči in štedilnik, bi človek priča-čakoval še večjo pomoč pri zamenjavi raznih neodgovarjajo-čih sestavnih delov, je pa ravno obratno. Pred pol leta sefn kupil kombiniran štedilnik TOBI. Takoj ob dostavi sem ugotovil, da se vrata pečnice ne tesnijo dobro. Takoj drugi dan sem napako prijavil na servisu. Tam so me vljudno sprejeli in vso stvar zabeležili ter obljubili, da bo peč popravljena do konca tedna. Seveda iz obljube ni bilo nič. Sledilo je nič koliko telefonskih pogovorov in obljub. Žena je dvakrat predčasno zapustila službo, da je čakala doma na »moža s servisa«, a zastonj. Nekako po 1 mesecu je prišel težko pričakovani mož. Približno pol ure sva se oba trudila, da bi vrata popravila, a brez uspeha. Rezultat je bil ta, da je odletelo nekaj emajla. Obljubil pa je, da bo drugač zamenjal zgornji pokrov vrat. Zopet smo čakali — 14 dni in prišla sta dva moža. Nekaj časa sta razbijala po peči in navijala vzmet ter končno soglasno ugotovila, da so potrebna nova vrata, ki pa jih v servisu nimajo. Počakati bo pač treba na nova iz tovarne. Od takrat je zopet minilo par mesecev. Medtem sem bil večkrat na servisu in vsakič so me vljubno sprejeli, zapisali in se čudili kako, da še ni ta reklamacija rešena. Sledilo je še nič koliko »telefonija-de« po ženini in po moji strani, ke bomo predstavili tudi v Ljubljani na sejmu ALPE-ADRIA od 10. do 18. maja in v Skopju od 5. do 13. julija. Doma in v tujini bo letos še mnogo prireditev, od katerih so posebno zanimivi specializirani sejmi za gospodinjske predmete, sanitarije in toplotno tehniko. Upamo, da se bomo že v prihodnjih letih predstavili tudi na katerem od teh sejmov. Jože Keber a rezultat je bil ta, da so ženo grobo nahrulili češ, da naj nehamo sitnariti in da oni niso krivi, ker ne dobijo vrat iz To-bija. Ne vem čigava je krivda, da še do danes nimamo novih vrat, vem pa le to, da je to skrajna neodgovornost do kupcev in da pade izredno slaba luč na našo tovarno. Ostale tovarne se z dobro reklamo, kupovanjem na kredit, z odličnimi potujočimi servisi, borijo za vsakega kupca. Mi pa še s to edino servisno delat nico odbijamo že tako ne preveč številne kupce peči. EMO — tehnološki oddelek Marjan Veber Ko smo se v uredništvu pozanimali, kdo naj bi zaradi takšne dejavnosti oziroma nedejavnosti posredoval, nam je v. d. vodje servisa EMO pojasnil: »Naša pogodba o servisiranju izdelkov EMO s servisnim centrom Primat Maribor predvideva v 2. členu, da mora servis, če je o-kvara na izdelku v kraju, kjer je hkrati tudi sedež servisa, napako odstraniti v 3 dneh, največ pa v 10 dneh. Za takšno obdobje mora servis potem tudi podaljšati garancijski rok.« Vemo torej za krivca. Lahko torej oprostimo nepreskrbljenost z vrati za nekaj dni ,vendar bi te dele našega obrata Tobi dobili, če bi jih bili naročili. Izvedeli pa smo, da primer ni edini, naš servis je pogosto žrtev neažurnosti in nedejavnosti mestnega servisa, takšnih reklamacij imajo celo vrsto, sami pa popravil ne morejo prevzeti, saj" tudi doma prepočasi odločamo o dokončni ureditvi poslovanja servisa in servisnega skladišča. Pa smo spet pri organizaciji in denarju... Vsekakor sodi med najpopularnejše Slovence — Ivan Ivačič namreč. Za letošnje leto je prevzel tudi propagiranje nekaterih naših izdelkov in če komu, potem bodo gospodinje verjele temu mojstru »kuhalnice«. Takole je Ivan Ivačič napovedal rubriko EMQ v reviji Stop SERVIS-PA NE NAŠ TA »PRAVI« AMPAK »ELEKTROSIGNAL« EÀnaflihec- Ali res samo šala Kratkovidnost ali slepota? za 1. Morda je naš .naslov malo hudomušen, vendar ni napisan s slabim namenom za prvoaprilsko šalo. Vsa stvar je precej resnejša, če se spomnimo na to, da je delavski svet na eni svojih sej v lanskem letu sklenil, da preidemo na 42-urni delovni teden s 1. aprilom v le-letošnjem letu. Delavski svet je imenoval tudi komisijo, ki je pripravila predlog načina prehoda na 42-urni delovni teden. Njeno poročilo je bilo dostavljeno pred zadnjo sejo delavskega sveta vsem članom delavskega sveta z namenom, da bo obravnavano na isti seji kot je bil obravnavan in sprejet zaključni račun za leto 1968. Debata o zaključnem računu pa je zajela precejšen razmah in tako je delavski svet sklenil, da bo obravnaval to poročilo na prvi prihodnji seji. O vsebini in podatkih, ki so zajeti v tem poročilu, so se člani delavskega sveta prav gotovo dodobra seznanili in se tudi posvetovali s svojimi sodelavci. Komisija navaja v svojem poročilu naj bi prešli v nekaterih obratih pri uvedbi 42-urnega delovnega tedna na sistem treh prostih sobot. To bi bili predvsem obrat pocinkovalnica, surovinski obrat, obrat kotlov in odpreskov, kjer pa bi se štiri-izmensko delo uvedlo samo na ozkih grlih, če bi to narekovale nujne potrebe za dosego plana. Drugod pa bi se uvedlo neprekinjeno delo v štirih izmenah, to se pravi tri redne izmene po osem ur in četrta izmena, ki nadoknadi proste dneve teh treh izmen. Delali bi šest dni po osem ur z dvema prostima dnevoma. Toda tudi tu naj bi bila vsaka zadnja nedelja v mesecu dela prosti dan zaradi vzdrževalnih del in čiščenja. Tudi drugi prosti dnevi bi v tem sistemu padli ca. 50 % na dan nedelje. Mesečno pa je po ugotovitvi komisije žal nemogoče, da bi bile vse nedelje dela prosti dan. Po takem sistemu bi delali obrati emajlirnica, radiatorski obrat, obrat emajlirnice v Kraševcu in obrat TOBI v Bistrici. Tudi strokovne službe, ki so neposredno vezane na delo v obratih, kjer bi bilo uvedeno neprekinjeno delo, bodo morale na nekaterih delovnih mestih uvesti neprekinjeno delo. To pa so predvsem skladišče polizdelkov, kontrola, skladišče gotovih izdelkov in splošna služba. Toda komisija je ugotovila tudi pogoje, ki jih je treba uresničiti, če hočemo preiti na skraj- april šani delovni teden. Treba je nabaviti potrebne nove stroje po obratih, zagotoviti pravočasen dotok surovin v proizvodne obrate, zagotoviti > potrebne higienske prostore in še kopico drugih stvari, navedenih v njenem poročilu, ki pa so vse važne in med seboj povezane. Če hočemo, da obdržimo iste osebne dohodke, moramo zaradi znižanja delovnih ur od 46 na 42 povečati obračunsko osnovo na delovnih mestih za 9,52 %» kar pa pomeni, da se masa porabljenih osebnih dohodkov poveča za 8,7 %. Te korekture višine osebnega dohodka so upoštevane v družbenem planu za leto 1969. Čeprav nekateri posamezniki zagotavljajo, da je možno družbeni plan izvršiti tudi brez prehoda na štiriizmensko delo, izračuni komisije kažejo drugače. V tem našem sestavku ne moremo navesti vseh utemeljenih podatkov, ki jih je v svojem poročilu posredovala komisija članom delavskega sveta, menimo pa, da bi morala biti organizirana o tem širša razprava, na kateri naj ne bi prevladovali le ožji interesi, temveč taki, ki bodo najboljši za rešitev prehoda na 42-urni delovni teden, kajti, ne smemo pozabiti, da nas zakon obvezuje, da morajo biti ustvarjeni taki pogoji za prehod na skrajšani delovni teden, ki zagotavljajo enako ali večjo ijast proizvodnje in najmanj enake ali večje osebne dohodke. Kot nanosilec emajla na posadi VI. v emajlirnici se počutim med svojimi sodelavci in tudi ostalimi delavci v oddelku emajlirnice ponižanega in manj vrednega. Tukaj obstajajo velike razlike — privilegiji med delavci, čemur je kriv predpostavljeni kader. Za orientacijo navajam primer, ki nazorno kaže nepravičnost in neenakopravnost. Preddelavka na posadi VI. dopušča nekaterim osebam, da počno, karkoli se jim hoče, medtem ko meni in mojemu pomočniku ne pusti niti tdliko prostega časa, da bi lahko opravila brez prerekanja svojo telesno potrebo, saj vedno stoji ob naju in kriči, kakor hitro odložim klešče iz rok. Takšnih primerov je v našem kolektivu preveč, da bi lahko ob tožbi na to rekli, da se je pač slučajno zgodilo, saj se to dogaja tudi v drugih oddelkih Ko sem pred dnevi srečal sodelavca, se mi je zdelo, da je nekako slabe volje. Vprašal sem ga, kaj mu je, pa mi je v odgovor kar z roko zamahnil in nadaljeval svojo pot. Radovednost me je gnala, da sem ga ustavil, nakar je končno le spregovoril. Povedal mi je, kako je bil sprejet njegov patent, ki je pripomogel k izboljšanju proizvodnje enega ali več artiklov, ne da bi »to kaj stalo« kot je bilo rečeno. Pričakoval je res primerno, obljubljeno nagrado. Ko so mu nagrado poslali, je bil zelo razočaran, saj ni bilo več kot 10.000 S-din. »Nagrado sem vrnil z zahvalo,« je dejal. Pogledal sem 'ga malo začudeno in pripomnil, zakaj je to storil, saj 10 jurčkov tudi ne najdeš vsak dan na cesti. »Vem, in delavnicah. Sam menim, kot povprečno dober delavec, to sklepam iz tega, ker vedno presegam normo, moji izdelki so kvalitetni in nikoli ne oporekam nalogi, ki jo dobim, da je delno krivo, ker imajo neposredni predpostavljeni prenizko šolsko izobrazbo za delovno mesto, ki ga zasedajo in niso v stanju razumeti delavca. Moja želja bi bila, da se ta problem reši in to v vseh obratih, kajti tudi takšni postopki 'vplivajo tako na količino proizvodnje kot kvaliteto. To ni le moja želja, ampak želja mnogih delavcev v kolektivu. Odnosi se morajo nujno spremeniti in odpraviti je treba vše razlike med delavci, saj smo na delovnih mestih vsi enaki. Vsi smo v kolektivu zato, da ustvarjamo boljšo prihodnost sebi, svojim družinam in normalno tudi družbi, v kateri živimo. - ak - an ampak, če bi kateri od višjih to iznajdel, bi ne bil tako nizko nagrajen, temveč mnogo bolje. Če gre za nas, ki moramo proizvajati, ni rezervnih skladov,« je ugotavljal. »No, ne bodi tako črnogled,« sem mu rekel, da bi ga malo potolažil, »saj poznaš star pregovor: več imaš, za večjim gledaš. Kar zadeva nagrado, ki si jo vrnil, si pa prav storil. Vrnil bi jo tudi jaz, mogoče bi se kaj le izboljšalo,« sem odvrnil. »Kaj, sedaj mi boš pa še ti začel tvesti takšne stvari. Veš, pri nas v EE 2 so previsoke temperature, da bi do nas nižjih kaj prišlo, zato ker se vsi skladi prej osušijo.« Hotel sem ga še potolažiti, pa je kar zamahnil z roko in se brez slovesa napotil dalje in predse nekaj godrnjal. ža Tovarna E M 0 > S E RVIS Danes sem prejel vaš dopis ter poštno pošiljko z dvema ventiloma za moj ECONOM. Z mojo kartico, katero ste prejeli, sem se želel samo informirati, kje jih lahko kupim. Bil sem neverjetno presenečen in zadovoljen, saj jih v Beogradu ni moč kupiti. Sedaj mi je jasno, kako ste dosegli * sedanji renome, kajti takšno delo ne zaostaja in je enako poslovnosti podjetij mednarodnega ranga. V svoji okolici vam bom osebno največja reklama ter bom ostal zvest kupec vaših proizvodov. Jovan Jovanovič Beograd Jug Bogdanova 19 j: Koliko prostih sobot za remonte... s V sektorju tehnične priprave so nam povedali, da bomo za delni remont prestavili prosto soboto, ki naj bi bila predzadnjo soboto v marcu, na ponedeljek, 28. aprila. Aprilska prosta sobota bo 29. aprila (torej v torek), medtem ko bomo doma tudi 30. aprila (majska prosta sobota). Pred prazniki ob 1. maju bomo torej že tri dni doma, nato pa bosta še dva praznika (1. in 2. maj). Kot kaže ne gre drugače. In čeprav do danes vsaj uradnega sklepa, da bomo uvedbo krajšega delovnega tedna za nekaj časa še preložili, ni, lahko po zgornjih podatkih sklepamo, da je to že dejstvo, Žal pa se tako tudi letos iznever-jamo pravi vlogi — vsaj tiste edine — proste sobote, kajti teden prostih dni v maju bo le malo koristil vsem, ki imajo otroke v šoli in zakonske tovariše v drugih kolektivih. 1 V- SE DA KAJ UKRENITI? O ------------1--------------------£*»ajfiheo Javna zahvala za takšno odgovornost Dne 13. 9. 1968 vesm vložil prošnjo za sina, ki študira v Ljubljani. V upanju na ugodno rešitev moje prošnje, sem v razočaranju sprejel odgovor komaj 15. 1. 1969, ki se dobesedno glasi: »Z ozirom na to, ker se Vaš sin šola v šoli za poklic, ki ni osnovna dejavnost podjetja, člen 48 pravilnika o štipendiranju, in po navodilih kontrolne službe družbenega knjigovodstva, komisija mu ne more dodeliti štipendijo.« Ogorčeno se sprašujem, zakaj je komisija tako dolgo zavlačevala z odgovorom? Ali ni vedela takoj za ta člen pravilnika? Ali je morda s 15. 1. 1969 postal uzakonjen? Ce bi dobil odgovor recimo h koncu septembra ali v začetku oktobra, bi še imel možnost poskusiti srečo kje drugje,1 ne pa sedaj ob polletju šolskega leta. Moram povedati, da sem naslovil prošnjo za dodelitev izredne socialne štipendije, in sicer na podlagi smernic IK CK ZKJ, ki ga je naš sekretariat OZK EMO izoblikoval ter po sedmi točki tega gradiva objavil: »V zvezi s smernicami iK CK ZKJ se moramo nekaj naučiti. Kadrovanje mladih ljudi mora biti principielno in dosled* no, predvsem v političnem smislu. V pravilnik je treba vgraditi tako politiko, da bomo podpirali samo tiste otroke naših delavcev, ki se po svojem znanju in političnih kvalitetah odlikujejo, in so iz vrst socialno šibkih družin. Štipendirali bi naj le tiste, katerih staršev družinski dohodek po članu družine ni večji od polovice republiškega poprečja osebnih prejemkov po zaposlenem.« Zato sem predložil vso dokumentacijo, ki se ujema z gornjim odstavkom, iz spričevala pa je bilo tudi razvidno, da je sin zelo priden. Kot je že znano, da se pri nas v podjetju mnogo govori in piše — pa se nato malo stori! Menim, če se člen tega pravilnika res ne da spremeniti, bi pa morda lahko našli drugi izhod, da bi iz enega ali drugega fonda dodelili meni, kot nagrado v tistem znesku, v znesku letne štipendije. Ne mislim, da je tukaj kriva sama komisija, v dvomu pa sem, če ni padla pod vpliv posameznikov zgolj zaradi mojega imena — prepričan sem, če bi se pisal drugače, bi se odgovor gla- sil »vaša prošnja je ugodno rešena.« Pri vsem tem me moti samo eno: v večji meri so to komunisti, ki so v enem ali drugem forumu, ki odločajo stvari, ki so življenjskega pomena — po drugi strani pa, da niti najmanj ne upoštevajo priporočila in smernic višjih partijskih vodstev. Zato se še bo »Hlapec Jernej« boril naprej za pravico, resnico in za poštenost. Bralci pa naj presodijo, ali je takšno ravnanje pravilno ali ne, morda nisem edini? Po drugi strani se pa troši denar za prazen nič, v škodo celotnemu kolektivu! Jurij Metličar NESREČA NE POČIVA 28. oktobra se je pripetila v predelovalnici kovin hujša nesreča, ko je delavcu Jakobu Kolarju odrezalo pri delu štiri prste leve roke. Vzroke nesreče raziskuje komisija, ki je kot običajno sestavila prvi zapisnik, iz katerega pa ni mogoče še razbrati pravega vzroka te hude nesreče pri delu. Bodi kakorkoli. Nesreča se je pripetila in to nam daje misliti ali smo storili dovolj za varnost pri delu. Znano dejstvo je, da so naše stiskalnice večidel stare in iztrošene. Potrebni so nam sodobni stroji, ki bo- do dali našemu delovnemu človeku večje zadovoljstvo in varnost pri delu. Franc Glinšek in Marjan Gruber' sta 12. novembra prestavljala balone napolnjene z žvepleno kislino. Pri tem delu nista bila po vsej verjetnosti dovolj previdna, pa tudi ne zavarovana, zaradi česar je prišlo do nesreče. Balon, v katerem je bila žveplena kislina, je počil in sta se oba opekla. Gruber je dobil opekline na obeh gležnjih nog, Glinšek pa na desni nogi in desni roki. \ Ob številnih razgovorih in diskusijah, ki jih vodimo na ravni številnih samoupravnih organov, se dobršen del razprav giblje okrog problema osebnega nagrajevanja, pri čemer dobi nepristranski poslušalec vedno znova vtis, da so drugi problemi podjetja manj vredni, manj pereči odnosno jih je treba obravnavati le z ozirom na formalnost predpisov. Človek ima vtis, .da nekatere nujnosti, za katere je že danes pozno, vselej zadevajo ob očitne koristi, včasih tudi osebne, posameznih delovnih skupin ali EE, hkrati pa povsem zanikajo, osnovne interese podjetja in kolektiva kot celote. Izgubljamo občutek, da je obstoj vsake posamezne delovne skupnosti nujno vezan na poslovne uspehe celotnega podjetja,- bežimo od neizpodbitne stvarnosti, da je treba podjetje modernizirati, ne najdemo skupnega jezika za kompleksen dogovor o nujno potrebnih merah za hiter razvoj, za iskanje novih poti, za hitrejši gospodarski in družbeni napredek. V diskusijah in razpravah manjka širokopoteznosti in poguma Vskladimo težnje in cilje v odločitvah, izgubljamo minute in s tem dragoceni čas. Zamude v modernizaciji podjetja postajajo čedalje dražje in ker je težko nadomestiti lagodnost' v preteklosti, moramo plačevati tem večji davek hitrejšim, odločnejšim. Manjkajo nam številni elementi podjetnosti pri uspešnem načrtovanju in realizaciji razvoja, pri tem pa se opravičujemo cesto s samoupravnimi odločitvami, ki vsebujejo elemente strokovne zaslepljenosti in odražajo trenutne koristi, ker ne vidimo naprej in širše. Ne moremo se strinjati, da ima nujno vsaka odločitev in vsaka težnja, izražena na samoupravnih organih, napredno obeležje, zlasti tedaj, če se sklepi sprejemajo na ravni EE, drobimo probleme, zgubljamo dragoceni čas ob manj pomembnih stvareh, ki jih sicer lahko brez večje škode prepustimo preteklosti. Zgodovina za takšne napake ne bo našla opravi--eila, podobno kot sedaj ugotavljamo, da smo v preteklosti usodno zamujali, ne samo zaradi objektivnih težav, temveč tudi zaradi zmotnih stališč, ozkosti gledanja in zaradi zaprtosti sami vase. Teh dejstev ne spremeni niti to, da nihče noče biti med tistimi, ki so se v preteklosti zmotili. Toda, če smo že pripravljeni napraviti križ čez preteklost, potem bi morali izluščiti vsaj nauk za sedanjost in prihodnost. Ne smemo se več izgubljati v manj važnih problemih, ker nas bo sicer bližnja prihodnost zatekla nemočne v borbi za obstoj na-pram hitro razvijajočim se konkurenčnim proizvajalcem. Ne smemo dopustiti, da se bomo čez leto ali dve znašli na trgu s svojimi pečmi in štedilniki, kotli in radiatorji, fritami in od-preski v težavah, s katerimi se dandanes borimo na trgu pri iskanju našega kruha v prodaji posode in to zaradi novo zgrajenih velikih kapacitet konkurenčnih proizvajalcev, ki so vznikli iz zemlje in to na področjih, kjer ne obstaja industrijska tradicija. Težnja slehernega ‘člana kolektiva bi morala biti, da odpremo podjetju vsaj v bližnji prihodnosti svetlejšo perspektivo in da zato zlijemo naše napore in interese v enoten tok bodočega dogajanja, puščajoč ob strani vse tisto, kar je manj pomembno. Ne zanikamo nujnosti soočenja različnih pogledov, toda boji mnenj in konflikt interesov ne morejo biti sam sebi namen, temveč morajo biti metoda boljšega in racionalnejšega, morajo biti torej metoda usklajevanja različnosti v enoten tok napredka, izražati morajo nedvoumne težnje po večji in kakovostni proizvodnih za večjo produktivnost^ hkrati za tehnološko in ekonomsko učinkovitejšo proizvodnjo, v cilju hitre rasti poslovnih rezultatov. Le tako bo mogoče, da delno nadoknadimo izgubo preteklosti — izgubo, ki jo najbolje . ilustrira podatekj da je jugoslovanska industrija od začetka gospodarski reforme do danes modernizirala okrog 60 odstotkov proizvodnih kapacitet. BI £mejfihe6 ---------------------------------- NAŠ JUBILEJ — SPLET MNOGIH USOD IN ŽIVLJENJ — TUDI FRANCA MIHELINA V letošnjem letu bomo v našem podjetju praznovali pomembno obletnico. 75 let podjetja je doba, ki se z njo lahko pri nas postavljajo le redka podjetja. V tej dolgi dobi je v svojem okrilju v vseh razvojnih oblikah tovarna zaposlovala več rodov, katerih naj starejši obstajajo dandanes le še po redkih posameznikih. Ko danes delamo v neprimerno boljših pogojih in smo le redkokdaj zadovoljni s tem, kar imamo, je prav, da se spomnimo tudi tistih, ki jim v času njihove aktivnosti v tovarni nikdar ni bilo dano niti v malem uživati tega, kar je dano danes nam, so pa brez dvoma dali osnovo, na kateri je zgrajena naša današnja tovarna. Od tistih, ki so desetletja svojega življenja in dela v tovarni zaključili še pred potekom pretekle vojne, jih gotovo ni več dosti, ki bi nam o tem življenju in delu lahko pripovedovali neposredno. Prav gotovo pa od naj starejših, če ne kar najstarejši teh, naših predhodnikov, ki jih pozna le malh danes še zaposlenih, živi nedaleč od tovarne na Delavski cesti. Že pred koncem preteklega leta je v krogu res skrbne ožje in širše družine obhajal 90-letnico tkane Mihelin. Vsak, ki ga ne pozna, bi pričakoval,'da so ta dolga leta in trdo proletarsko življenje zapustila mnogo hujše posledice na možu, in bo naletel na telesno in duševno strtega človeka, ki z grenkobo pre-življd jesen svojega življenja. Prav zato je presenečenje tem večje, ko. zagledate pred seboj moža, ki svoja leta več kot uspešno prikriva. Kar pa preseneča predvsem, to je njegova iskriva bistrost, dobra volja in spomin. Do podrobnosti se spominja dogodkov mladostnih let ih rojstnega obsoteljskega kraja, enako težkih vojnih let prve svetovne vojne in triletnega ruskega ujetništva, predvsem pa svojega prihoda v tovarno, v času, ko je bil delavec brez vsake zaščite, izpostavljen tako samovolji lastnika kot njegovih pri-sklednih delovodij. Glede na tako težko življenje, mu nikakor ne bi prisodili, da že četrt stoletja uživa zasluženi pokoj. V težkih razmerah se je pretolkel skozi vse težave in to s številno družino. Najstarejši sin je prav tako že več let upokojenec našega podjetja, v katerem so delali tudi skoraj vsi ostali člani ožje družine, pa tudi mnogi člani širšega družinskega kroga. Skratka, rečemo lahko, da je častitljivi jubilant osnovatelj prave proletarske rodovine,, katere člani so bili in so še v največji meri povezani ž našo to- varno. Vkljub vsemu pa iz njegovih spominov in pogledov na današnji svet ni zaslediti nika-ke grenkobe in nikake zavisti tistim, ki danes uživamo neprimerno boljše življenje, kot je bilo njegovo, ne glede na to, da se ga razen njegovih najbližjih le redkokdo spomni. To pa, mislim, ni prav. Zato upajmo, da bomo to delno po- Danes se spet javljam z nekaj vrsticami in vas bi rad seznanil o delu MO — EMO. V tem času smo imeli dve redni seji predsedstva, na katerih smo v glavnem obravnavali izvedbo mladinskega plesa. Uspeli smo realizirati precej važnih sklepov, ki smo jih sprejeli na svojih rednih sejah. Realizirali smo sklep o načinu plačevanja letovanja na Češkem, tako da smo denar, ki sta ga imela shranjenega doma Marjan Zorko in Branko Šlander, skupno z ostalim denarjem, ki smo ga imeli na knjižici, nakazali na račun, ki nas bremeni že skoraj leto dni. Tako je sedaj letovanje skoraj v celoti plačano, saj se lahko pri tem zahvalimo našim organizacijam, ki sta precej krepko pomagali k relizaciji tega sklepa. Mladinski ples v domu JA je v celoti uspel, saj smo s skromnim denarjem, ki smo ga imeli napravili lep in organiziran ples. Lahko smo vsi zadovoljni z dobro organizacijo plesa, presenečeni pa smo bili, ker. je ples potekal v mirnem in prijetnem vzdušju. Za tako dobro organizacijo plesa se moramo posebej zahvaliti trem mladincem, ki so bili v glavnem izvajalci prireditve. To so Adolf žvižej, Marjan Zdolšek in Oto Planko. Pohvaliti pa moramo tudi vse člane predsedstva, saj so se res vsi zavzeli za ta ples, ker nam je bilo jasno, da si mora MO — EMO pridobiti nazaj svoje dobro ime, ki ga je izgubila lani ob površnem delovanju. Obenem se moram pri tem zahvaliti vsem drugim, ki so na kakršenkoli način pomagali pri tej akciji. V načrtu imamo spet akcijo in to naj bi bila udeležba 'dveh mladinskih ekip na Pohodu ob žici okupirane Ljubljane. Ta akcija naj bi bila ena izmed prvih točk programa udeležbe mladih v počastitev proslave 75-letnice obstoja naše tovarne. Ti dve pravili vsaj letos, ko bomo ob proslavljanju obletnice podjetja pregledovali njegovo preteklost in se pri tem spomnili tudi vseh predhodnikov današnjega kolektiva, med njimi tudi Franca Mihelina, ki mu ob tej priložnosti želimo v krogu njegove skrbne družine še mnoga zdrava in zadovoljna leta. Stanko Cocej ekipi morata šteti najmanj IZ mladincev in mladink, ki naj bi se takoj formirali, saj bo treba pričeti s treningi že v mesecu marcu. Prijave za ta pohod sprejemata Alfonz Kolar in Zmago Ivančič. V marcu organizira športna komisija pri predsedstvu MO — EMO izlet za ogled smuških poletov v Planici s tovarniškim avtobusom. Mladinci — mladinke, prijavite se čimprej pri Alfonzu Kolarju in Zmagu Ivančiču. V marcu bomo morali biti še posebno pozorni in aktivni, saj se nam približujejo volitve v naše samoupravne organe, mladinci pa naj bi ravno tu v vrste samoupravnih organov predlagali svoje najboljše, tako da ti .ne bodo izvoljeni v katerikoli organ kot figura, ampak kot aktiven član in samoupravljalec. V februarju je bil občni zbor Zveze borcev — EMO. O delu občnega zbora ne bi govoril, saj bo to posebej objavljeno, pozornost pa je pritegnil sklep, da naj mladina in aktiv ZB aktivneje sodelujeta -v raznih shodih, ki naj bi jih skupno pripravili. Imamo tudi možnost udeležbe izleta v zgodovinske kraje v Jugoslaviji, na relaciji Celje—Jajce—Drvar, ki ga prireja aktiv ZB — EMO. Prijav še ne bomo Sprejemali, ker je to zaenkrat samo sklep zbora ZB. Sodelovanje z obratom VII — Tobi ni zadovoljivo, saj po enem mesecu po konferenci še nimamo njihovega poročila o delu aktiva Tobi — EMO. Tako, da bo tu treba vzeti stvar krepkeje v roke, saj obrat VII — Tobi in Celje res nista tdko daleč, da'ne bi mogli med sabo aktivneje sodelovati. Upam, da sem Vam v kratkem opisal delo našega aktiva, vse mlade pa pozivam k večjemu sodelovanju. • Erič Kotnik MLADI V EMO 7 Tovariš direktor, čutim se dolžnega spolniti obljubo, ki sem vam jo dal ob telefonskem pogovoru pred približno dvema mesecema. Želeli ste izvedeti ,kako bom zadovoljen s KAMINOM po zamenjavi azbestnega traku z aluminijastim. Priznam, da nisem pričakoval takega uspeha, zato pa sem sedaj popolnoma zadovoljen. Menim, da je to idealna peč za premog. Edina slaba točka je gumb na -vzvodu za rešetko, toda to sem že sam popravil. Upam, da bo moje zadovoljstvo doseglo višek, če bodo na trg dali briketirani premog. KAMINU popolnola zaupam ter ga vsakomur najiskreneja priporočam. Se enkrat hvala za uspešno intervencijo in mnogo pozdravov Milan Bjelič . Smederevo Kralja Mihitina 8 Spoštovani tovariši! Prejel sem vaše pismo ter paket z aluminijastim trakom. Takoj v začetku moram priznati, da je bila vaša pomoč hitra in učinkovita, kar je res ^za pohvalo. Tudi vaš podservis TER-MOELEKTRQ izredno dobro dela, saj so nam tovariši hitro in solidno montirali poslani traki. Sedaj vaš KAMIN EMO-5 de-; la izvrstno. Družina je zadovoljna in srečna. Avtomatska regulacija dela najbolje, zato smo mnenja, da je zelo ekonomičen. Uporabljamo premog iz rudnika BREZA in sicer kockoVca ter s približno 15 kilogrami tega premoga KAMIN oddaja toploto okoli 20 ur. __ Zato vsakomur priporočamo to peč. Menimo pa, da bi bila še bolj učinkovita, če bi lahko kupovali koks ali brikete. Dasiravno smo se precej namučili nam ni žal, ker smo skupaj z vami dosegli uspeh ter odstranili .manjšo tehnično napako. Želim in dovoljujem, da mojo izjavo objavite v javnosti kot primer spoštovanja kupca in etike solidne .trgovine in proizvodnje. Lajtner Vladislav Sarajevo Spoštovani! Ker ste bili tako uvidevni in nam pokvarjeno kozico zamenjali, se vam najlepše zahvaljujem in vam želim pri vašem delu ter poslovanju čimveč uspehov. Hvaležna odjemalka Vera Bole Nova Gorica Sinaj}liheo V podjetju EMO je bilo pred polnimi dvajsetimi leti ustanovljeno Društvo ljudske tehnike, ki je pričelo delovati s skromnimi začetnimi sredstvi, ki so jih pridobili pretežno z udarniškim delom. Velik interes in volja posameznikov sta v tistih časih največ prispevala, da so se lahko pričele razvijati posamezne dejavnosti« ki jih danes razvija Ljudska tehnika. Kot se še spominjamo, ni bilo takrat na razpolago ustreznih prostorov, ne ustrezajoče opreme, še manj pa začetnih prepotrebnih finančnih sredstev« a kljub temu se je z mnogo volje in prizadevnosti takratnega članstva razvijala in širila dejavnost LT. Letos so se člani sestali že na 21. občnem zboru gati na občnem zboru lahko prvič ogledali. Film, razumljivo, ni mogel prikazati vsega, kar delajo in izdelujejo v posameznih krožkih in klubih, vendar je dovolj nazorno prikazal dejavnost v okviru LT. Za ta film je precejšnje zanimanje in ga bodo še prikazali, kadar bodo za to dani pogoji in prilike. Tudi radio-amaterji so bili zelo uspešni pri organizaciji in izvedbi radio-amaterskih tečajev, za katere je bilo zanimanje. Uspešno je zaključilo začetniški radio A tečaj 14 tečajnikov, v B tečaju pa se je izpopolnilo 6 udeležencev. Telegrafisti vzdržujejo redne in občasne zveze po svetu, še posebej pa se udeležujejo vseh Osnovno znanje iz kuhanja in gospodinjstva, ki ga pridobijo mlada dekleta, jim prav gotovo koristi pri domačem opravilu in kuhanju. Za te tečaje je precejšnje zanimanje, saj vemo, da. prihaja v kolektiv vsako leto več mladih. V' modelarskem krožku so imeli težave s predelovalnim materialom, vendar so jih uspešno rešili, tako da so izvedli predvidene tečaje, katerih se udeležujejo predvsem pionirji. V tem krožku izdelujejo letalske in brodarske modele, s katerimi nastopajo na vseh internih in republiških tekmovanjih. Pri izdelavi raznih vrst modelov se otroci naučijo spretnosti in natančnosti, ki jim kas-domačih tekmovanj na PV in Člani Društva ljudske tehnike so pozorno spremljali poročila in razpravo — članstvo v tem društvu je del njihove vsebine dela v tovarni, saj še vedno velja TEHNIKO LJUDSTVU. (Foto LT) Na minulem 21. rednem letnem občnem zboru ni bilo posebej pripravljenih poročil in programa, kjer bi bila opisana pot in širjenje LT v našem podjetju v zadnjih dvajsetih letih. Društvo namerava za dvajseto obletnico obstoja in »uspešnega delovanja društva prirediti svoj program kot skromen prispevek ob 75-letnici obstoja podjetja, saj bomo ta jubilej letos skupaj slavili. Iz poročil, ki so bila podana na občnem zboru, je bila prikazana dejavnost posameznih krožkov in klubov, ki delujejo v okviru društva. Kot je znano, ima društvo šest krožkov in tri samostojne klube, v katerih delujejo člani tudi izven našega kolektiva. Društvo je opravilo v lanskem letu precejšnjo nalogo na področju izobraževanja in vzgoje otrok naših delavcev. V avto-klubu društva deluje v prostem času 290 pionirjev, ki jih vzgajajo in poučujejo o cestno-prometnih predpisih, pionirji med sabo pa interno tek-rhujejo in se zabavajo z vožnjami na go-card vozilih. Svoje znanje si dopolnjujejo s spoznavanjem pravih motornih vozil, zlasti takrat, ko se v avto-klubu pripravljajo tečajniki za voznike amaterje A in B kategorije, ižpite za voznike amaterje je v lanskem letu uspešno končalo 61 tečajnikov, kar je tudi osnovna dejavnost kluba. Poleg tečajev so v klubu izvedli več internih tekmovanj, pa tudi spretnostno ocenjevalno vožnjo in lov na lisico z motornimi vozili. V avto-klubu pa se odvijajo še druge koristne dejavnosti kot so: manjša popravila, ki se jih lahko poslužujejo člani društva, pregledi, mazanje in čiščenje motornih vozil. Foto-kino klub se je udeleževal domačih in mednarodnih razstav, Za kar so člani sprejeli ustrezna priznanja in plakete. V veliki meri so se člani angažirali pri organizaciji zvezne mladinske foto razstave, pa tudi pri razstavi fotografij »Bratstva in enotnosti«, ki sta bili v Celju. Posebna filmska skupina, ki deluje v tem klubu, se je s svojimi filmi udeležila amaterskega festivala v Ljubljani, kjer je prejela ustrezno priznanje — diplomo za prikazani film »VIKEND«. Izdelan je bil tudi film o dejavnosti LT, ki je prikazal delo v posameznih krožkih in klubih in so si ga dele- UKV omrežju. Klubska postaja je dosegla že drugič 1. mesto na tekmovanju za pokal SFRJ na kratkovalnem omrežju. Tudi na evropskem prvenstvu so dosegli odlično 14. mesto na tekmovanju na UKV omrežju, na kar so še posebej ponosni. Organizacijsko pomagajo tudi ostalim radio-klubom v bližnji celjski regiji, ki so šele pričeli delovati. V gospodinjskem krožku, kjer so v glavnem vključene žene in dekleta, prirejajo kuharske in gospodinjske tečaje, kjer se dekleta naučijo raznih kuharskih veščin. Teh tečajev se je udeležilo 46 tečajnic, ki so uspešno končale tečaje in se zelo pohvalno izrazile o organizaciji in pripravi teh tečajev. neje v življenju koristno služi pri poklicnem delu. Pred leti je bil ustanovljen krožek, za podvodno dejavnost, ki je v zadnjem času dokazal, da se uspešno razvija, čeprav smo daleč od morja, ali kakor člani krožka pravijo, od sveta tišine. S pridnim delom in podvodnimi vajami v sladkih vodah in bazenih so se strokovno izpopolnjevali, tako da so svoje znanje že lahko s pridom in koristno uporabili pri reševanju utopljencev in pri pregledih mostnih konstrukcij pod vodo. S podvodnim snemanjem so pripravili film, ki prikazuje življenje pod morsko gladino. Poleg rednih vadb se vsako leto urijo podvodnemu potapljanju na morju, v prihodnje pa priča- kujejo», da se bodo lahko s popolno opremo udeležili vseh tekmovanj v podvodnem potapljanju in podvodnem ribolovu. Ostali pridobitveni krožki: strojno orodjarski, emajlirski in krožek za predelavo pločevine, so se ukvarjali z izdelki prototipne dejavnosti in oskrbeli potrebna finančna sredstva za poslovanje celotnega društva. Iz poročil na občnem zboru smo slišali, da je društvo poslovalo z velikim uspehom, zlasti glede prirejanja ekskurzij, tečajev in drugih” seminarjev, pa tudi koristnih akcij, ki so bile bodisi samostojne v sklopu društva ali drugih organizacij. Društvo Je tudi pomagalo s finančnimi sredstvi pri obdaritvi žena našega kolektiva za 8. marec in prispevalo delež za izgraditev rekreacijskega centra na Golteh. Pomoč so dobile tudi druge organizacije, šole itd. Se posebej je hvalevredno, da naše društvo sodeluje in pomaga pri razvijanju drugih dejavnosti. V razpravi na občnem zboru je bilo dosti .koristnih prispevkov in pripomb, predvsem v zvezi z racionalizacijami in izboljšavami v matičnem podjetju. Govorili so tudi 6 izdelkih za muzejsko gradivo, ki bi jih pripravili in bi prikazali razvoj podjetja in spremembe V tehnološkem postopku pri izdelavi posameznih izdelkov. K razpravi se je priglasil tudi glavni direktor podjetja in dejal: »Dragi delegati, spoštovani gostje! V svojem imenu in v imenu vodstvo podjetja vas lepo pozdravljam. Vesel sem, da bo društvo LT EMO slavilo svoj 20. jubilej skupno s podjetjem, ki bo praznovalo 75-letnico obstoja. Ko sem spremljal poročila, so mi prišle nekatere stvari na misel, in sicer kako-bi naše delo še bolj strnili. Mislim, da je potrebno, da se omenjajo nekatere stvari, da pridemo do še boljših zaključkov za maše delo v prihodnje. Naše podjetje obstoja torej že 75 let. V tem obdobju ste doživeli marsikaj. Podjetje je mnogo prispevalo za obnovo domovine, danes ob reformi, pa spet preživljamo težke čase. Po 75. letih obratovanja tovarne moramo mnogokaj napraviti. Naši procesi so zastareli, stroji odpisani in naši izdelki se danes ne morejo tako z lahkoto prodajati Letos so se enaindvajsetič sestali (Nadaljevanje s prejšnje strani) kot nekoč. Zatgi moramo priti do novih strojev, da bomo lahko uresničili naš program, kar pa ni lahka naloga. Naš družbeni plan za leto 1969 nam narekuje akcije, ki ne bodo lahke in zato želim, da tudi društvo LT pri tem kar največ pomaga. Preteklo leto smo zaključili pozitivno, vendar imamo še vse premalo sredstev na razpolago, da bi lahko pristopili k večji modernizaciji podjetja. Pred časom smo razpravljali o internem posojilu. Tudi pri tej akciji bi lahko naše društvo LT precej pomagalo. V društvu je bilo mnogo uspehov, dobili ste priznanja, pohvale in jaz vam k temu čestitam. Želim, da bi vaši uspehi — naši uspehi, bili čim večji. Hvala na razumevanju pri gradnji rekreacijskega centra na Golteh. Hvala za sodelovanje !« Pred zaključkom občnega zbora se je k besedi oglasil tudi predsednik Sveta LT SR Slovenije, Karel Forte in povedal tole: »Pridružujem se čestitkam ob vaši 20-letnici in obenem čestitam k 75-letnici obstoja podjetja EMO. Običajno mislijo, naj bi človek z višjega foruma delil pamet. V našem položaju je ravno narobe, ker se moramo mi pri vas učiti. Zahvaljujem se vašemu društvu in ostalim tovarišem iz Celja, ki so sprejeli kritiko na Svetu LT, da je bila ta dejavnost zapostavljena. Vendar smo na najboljši poti, da to saniramo. Kako izgleda to stanje v republiki? Pred dvema letoma smo govorili o tem, da družba ne priznava potreb po dejavnosti društev LT. Moram povedati, da se je položaj premaknil v pozitivnem smislu. Danes o teh stvareh razpravlja Skupščina in Izvršni svet SRS. Mislim, da je klima v Celju ugodna, da lahko tako uspešno delate in želel bi, da bi se to razširilo na vso slovensko skupnost. Tudi jaz naj se spomnim nedavnih dogodkov na Češkem. Istočasno bi hotel povedati, da čim več ljudi imamo tehnično izobraženih, toliko več jih lahko uporabimo za vseljudsko obrambo. Sodelujem v nekaterih odborih republiške skupščine, kjer smo razpravljali o konceptu dolgoročnega programa. Zavedamo se, da je pomanjkanje ka- pitala, istočasno pa moramo ugotoviti tudi to, da imamo trenutno zelo malo dobro proučenih programov. To je slaba stran. Druga slaba stran pa je vprašanje, če bomo mogli realizirati take programe. Danes nam univerze dajejo veliko strokovnjakov, ki jih žal do neke mere šolamo za inozemstvo. Imamo veliko gozdarskih inženirjev in še več filozofov, v osnovnih šolah pa pomanjkanje strokovnih učiteljev za likovni pouk, ki je pokrit samo 80-odstotno, prav to velja za glasbeni pouk, pouk tehnične vzgoje ima komaj 30-odstotno-zaseden učiteljski kader, medtem ko je iz področja fizike in matematike 27-odstotna zasedba. Če govorimo, da je potrebno opraviti selekcijo kadrov, potem ni čudno, da je pritisk na fakultete tako močan. Zavedati pa se moramo, da mi jemljemo za to denar naših delavcev. Ne moremo izvesti reforme samo na restrikcijah, ampak tudi v mišljenjih. Vzgojiti moramtf moderno ekonomsko misel in se uveljaviti na vseh področjih. O teh stvareh bi lahko še govoril, vendar mislim, da ste tako vsestranski v vaši dejavnosti, in če bodo imeli tako tudi drugje, potem bomo tudi mi za naše gospodarske plane v bodoče imeli to, kar potrebujemo!« Vodenje društva so delegati na občnem zboru zaupali novemu upravnemu odboru, ki ga sestavljajo: 1. Jože Zapušek 2. Ludvik Krajec 3. Franc Vrabič 4. Štefka Hartman 5. Ludvik Pavčič in vsi vodje krožkov odnosno klubov. PISMA Spoštovani! Zaradi bolezni se vam šele danes zahvaljujem za vaš takojšnji odgovor in poslani merilec olja, ki sem ga prejel že teden dni po mojem sporočilu. Priznati moram, da sem bil prijetno presenečen zaradi vašega promptnega poslovanja ter odnosa vašega podjetja do potrošnika. Najlepše se vam zahvaljujem in želim vašemu kolektivu še mnogo uspehov. . S spoštovanjem Margon Bogomir Erjavčeva 9 Nova Gorica Dragi tovariši, globoko sem ganjen ob vaši uslužnosti, pozornosti in ekspe-ditivnosti. Kako lepo bi bilo, če bi bili vsi proizvajalci takšni kot vi; potrošniki bi bili zares srečni, da proizvajalec opreme misli na potrošnika ter zadovoljuje njegov okus in potrebe. Za poslano številčnico in cedilo za oljno peč EMO-5 se vam zelo, zelo zahvaljujem. Skoraj mi zmanjkuje besed, s katerimi bi opisal vašo poslovnost, pedantnost in ažurnost. V mojem stanovanju je že mnogo levov: pomivalna omarica, oljna peč, kuhinjska posoda ter drugo. Vsi smo zelo zadovoljni z vašimi proizvodi. Vašemu kolektivu želim mnogo sreče ter uspehov. Stalni potrošnik, ki vas zelo ceni in spoštuje Gizdovič Dragoljub Kočani M. Tita 56 Tovariši, prisrčno se zahvaljujem za hitro in tovariško pomocTTakoj ste poslali vzmet za varnostni ventil, brez katerega vaš EKONOM ne more delati. Opogumljena sem kupila dva seta SPECIAL loncev in kozic, s katerimi sem prav tako izredno zadovoljna. Vaš odnos do strank morem in moram pohvaliti, zato mi ne bo nikoli odveč, da tudi znancem in prijateljem povem, kaj ste storili zame. Se enkrat se vam zahvaljujem prisrčno vaša Brajovič Olga režiser RT Beograd 6. Franjo Panza 7. Erna Žagar 8. Ludvik Krese Delovno predsedstvo na 21. občnem zboru Društva Ljudske tehnike EMO (Foto LT) - Uporabljal ti mene ali ne, amortizacijo na osnovna sredstva boš vseeno plačeval! Sindikalne športne Igre 1968 Rezultati: Tekmovalni program četrtih , sindikalnih športnih iger je obsegal tekmovanja v šahu, namiznem tenisu, nogometu, odbojki, streljanju, atletiki, malem nogometu in kegljanju za moške in streljanju, odbojki, atletiki in kegljanju za ženske. Na programu je bilo še tekmovanje v plavanju, ki ga pa kljub več poskusom zaradi slabega vremena ni uspelo organizirati. Na programu je bilo tudi tekmovanje za starejše v namiznem tenisu, nogometu, odbojki in kegljanju, vendar zaradi malega števila prijav in organizacijskih težav tudi ni bilo mogoče izvesti. Orientacijski pohod, ki je bil organiziran ob zaključku prvega dela iger, je lepo uspel (žal pa rezultati ne štejejo v skupen plasman). Sistem točkovanja je bil določen že v pravilih sindikalnih športnih iger — delno pa je bil med letom dopolnjen. Najboljša ekipa je prejela toliko točk, kolikor je bilo ekip, ostale pa za točko manj. Poleg tega je še vsaka ekipa prejela točke za sodelovanje. Pri tem so različno ocenili sodelovanje v posameznih panogah — odvisno od trajanja tekmovanja oziroma sistema, števila potrebnih tekmovalcev za ekipo in števila prijavljenih ekip. Tako je vsaka ekipa prejela še za sodelovanje v nogometu 8 točk, rokometu in malem nogometu 7, namiznem tenisu 5, šahu 4, streljanju, kegljanju in odbojki 3 ter atletiki 2 točki. Pri ženskah pa 4 točke za odbojko in 3 za kregljanje in streljanje. Pri namiznem tenisu in kegljanju so nastopile tudi B ekipe, ki so prejele točke samo za sodelovanje. v letu 1968 v primerjavi z letom 1967 več članov v namiznem tenisu, šahu in kegljanju, pri ostalih pa je število približno isto’. Pri atletiki je točke za sodelovanje prejela samo ekipa mlajših članov Ingrada, ki je bila popolna. Pri tej panogi so nastopili tudi starejši člani — plasman teh se je tudi točkoval. Nekatere ekipe niso sodelovale do konca (Ingrad in Tehno-mercator pri malem nogometu), pa tako niso prejele točke za sodelovanje, ampak samo za plasman. Sodelovalo pa je 31 sindikalnih organizacij. Samo Klima in 'Železarna sta sodelovali v vseh panogah. V ilustracijo navajamo tabelarni pregled udeležb sindikalnih organizacij na igrah v posameznih panogah od 1964- 1968. Vidimo, da je tekmovalo MOŠKI 1965 1966 1967 1968 Namizni tenis 15 15 14 17 Šah — 10 12 16 Kegljanje 7 14 19 22 Streljanje 13 9 11 10 Rokomet 9 5 10 9 Nogomet — 14 18 18 Mali nogomet 18 9 19 15 . Odbojka 10 4 7 7 Plavanje — - — 7 Atletika — — _ 7 Smučanje - - 15 - ŽENSKE Namizni tenis 5 __ Kegljanje — .... — 3 3 Streljanje 4 — 3 3 Odbojka — — 2 — Plavanje — ■ 2. . — Atletika 6 • — — 3 Smučanje —j, — 9 SKUPNI PLASMAN NA SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGRAH 1968 Šah Namizni tenis ■ skupna last qlasbena vaja H£BVOBe\ < qr. nov % oznaka za jakost elek. 1 toka ?”# litij tona ► žveplo ntXJuCQ gospod stevnik fosfor lanian tat pray tako i * ► " božanstvo pola- galec, min m domišljav človek miri1 ¥ uprava za, aeronavtiko vZDA ki-sik I \ obvlada brezalkoho. pijača razde- ljen znamka avtomobila ” delovno ljudstvo % reka na Poljskem začetek kordinobiet/a sistema obteše. služba vZDR pojav l na nebu j