»POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO .* 4 Št. 16. V Postojni, 10. avgusta 1905. Leto I. Našim gasilcem! V nedeljo imamo na Notranjskem lepo slavlje. Gorenjelogaško gasilno društvo obhaja izredni jubilej. Ob tej priliki hočemo izpregovoriti nekoliko be¬ sedi o gasilnih društvih sploh. Zdi se nam namreč, da je ni kmalu na deželi organizacije, ki bi imela pri nas toliko življenske moči v sebi, kot ravno požarne hrambe. Čudno to ni. Saj se zbirajo pod geslom: „Na pomoč -1 najbolj srčni, najbolj odločni in najbolj vstrajni možje, ki se brez obotavljanja vržejo tudi v največjo nevarnost. Gasilec je ideal požrtvovalnega človeka, V nesreči rešuje dom in življenje sosedu in tujcu, sam pa ne misli nase. Zato so gasilci velikokrat žrtve pre¬ velikega navdušenja za svojo sveto stvar. Gasilec pa pozna tudi, dasi samozavesten, hraber človek, pomen organizacije. Isti hip, ko je oblekel gasilske hlače, je spoznal, da so vsi gasilci bratje in da le potem kaj dosežejo, če je med njimi red, mir in sloga. Dasi pa so gasilna društva na deželi med najbolj živahnimi, vendar vidimo, da se tudi ta sem pa tam posebno zaženo in ožive, drugod pa isti čas ginevajo. Tesnejša zveza vseh naših gasilnih društev bi bila radi tega zelo potrebna. Imamo sicer deželno zvezo gasilnih društev, vendar bi pa bilo zelo pametno zasnovati za Notranjsko nekako podzvezo. Podzveza naj bi vedno poživljala naša gasilna društva. Prirejala naj bi vsako leto ali vsako drugo leto po raznih krajih Notranjske gasilske shode in tamkaj naj bi se razpravljalo o skupnih nalogah, skup¬ nih ciljih in skupnih sredstvih. Do tega mora priti! Če ima gasilec prvo besedo v časih nesreč in nevarnosti, zakaj bi si je ne pridobil tudi v mirnem času? Tudi slovenski gasilec ne more več ostati na sta¬ lišču, kot je bil nekdaj! Tudi on mora napredovati, ako hoče, da ne zaostane za gasilci druzih narodov, ki nujno napredujejo. Kdor pa hoče govoriti v današnjih časih, kdor hoče odločati v bodočnosti, mora biti mož samostojnih naziranj, po napredku hrepeneč človek, ki se ga že od daleč spozna po obnašanju in kretnjah, da je pameten in prevdaren. Gasilna društva naj postanejo torej središče no¬ vega življenja. Človekoljubno takozvano socijalno delo; ki ga opravljajo pri nezgodah, naj bo njihovo delo tudi v mirnem času. Z raznimi vajami, z uspešno telovadbo naj si gasilci krepe in lepšajo razvoj telesa, v čitalnicah pa naj si s knjiž¬ nicami in predavanji vežbajo razum. Gasilni domovi, ki so danes skoraj že povsod, so kakor nalašč za vse tako človekoljubno delo. Še mla¬ dina naj se oklene starejših gasilcev in po naših vrlih gasilnih društev bo nastala nova pomlad. S telesnimi in duševnimi vajami bomo naglo na¬ predovali in vsak zaveden Notranjec nam bo rad šel „Na pomoč!“ Politične vesti. Domžale — izgubljene za Slovence? V Dom¬ žalah se bližajo občinske volitve. Doslej so imeli Slo¬ venci vseh 18 občinskih odbornikov, Nemci pa le 6 virilistov. Tačas pa so Nemci dobili v I. razredu ve¬ čino, pa tudi v II. razredu je pri današnji narodni nezavednosti Domžalcev nevarnost zelo velika. Tako bo v doglednem času prešla znamenita slo¬ venska občina blizu Ljubljane v srcu slo¬ venske zemlje v roke Nemcem. Ker okrajno glavarstvo kamniško Nemce podpira, je igra zanje toliko lažja. Nobena slovenska stranka se ni potrudila za slovenske Domžale. Sedaj je morda že prepozno ! Nemška tolovajstva v Celju. Pozno v noči od 8. na 9. t. m. je vprizorila vladajoča nemška stranka velike nevarne izgrede proti Slovencem. Najprej je nahujskana svojat napadla Narodni dom, naskočila g-a s kamenjem, s koli in drogovi je hotela pro¬ dreti hišna vrata. Ker se jim ni posrečilo udreti Stran 202. NOTRANJEC Letnik I. v Narodni dom, so se krieaje podali pred slovensko tiskarno in pobili uredništvu „Domovine“ vsa okna. Od tod so se Nemci valili proti poslopju, v katerem je nastanjena slovenska gimnazija, in ga obme¬ tavala s kamenjem in koli. Naj lepše pri vsem pa je, da ni bilo nobenih varnostnih orga¬ nov, ki bi čuvali Slovencem imetek in živ¬ ljenje. Vojaštvo je namreč malo poprej odšlo na vaje, o kr. glavar pa je na dopustu. Tako je bila žalostno-znana policija mesta celjskega edini „varuh“ Slovencev. Ta „po- licija“ seveda ni ovirala svojih gospodarjev- tolovajev, ampak še sama pomagala! Pri takih razmerah seveda ni težko celjskim Nemčurjem Slovence napadati. Slovenci so že mnogokrat zahtevali od vlade, da se celjska policija podržavi (kakor je to v Trstu). Vlada pa se doslej ni upala, ker je bila menda sama ravno takega mišljenja, kakor tisti go¬ spodje v Celju, ki so vprizorili zadnje škandale. Slo¬ venci so se včeraj pritožili na namestništvo v Gradcu in na ministrstvo na Dunaj. — Za kranjske Slovence so celjski dogodki zopet dober nauk. Tu še nekateri sanjarijo, da je mogoče, da Slovenec in Nemec moreta danes živeti složno skupaj. V resnici pa vsako tako „složno“ življenje pomeni škodo Slovencev, ki so preveč popustljivi, mesto da bi uničili vsak nemški vpliv. Nemška zmaga v Šleziji. V Šleziji je nad polovico prebivalcev Slovanov. Ker so si tamošnji Čehi in Poljaki priborili ljudske šole, je morala vlada na¬ praviti na pripravnici v Tropavi vsporednice s češkim oz. poljskim učnim jezikom. Nemci so se temu strastno upirali. Lani so na cesarjev rojstni dan, 18. avgusta uprizorili velikanske izgrede in občina se ne udeležuje nobene slavnosti, kjer se prikaže cesarjev namestnik. Za letošnji 18. avgust, ko bo cesar star 75 let, so zopet pripravljali in grozili z velikanskimi izgredi, ako vlada ne odpravi šole za češke učitelje. In res! Vlada se je udala in tako vrgla Čehe ven iz glavnega mesta in jim obljubila šolo v Tešinu, ki je pa za Čehe zelo oddaljen in nepripraven kraj. Tako so Nemci zopet enkrat zmagali s silo. Politično društvo ,,Naprej" v Celju sklicuje vse slovenske župane Spodnje Štajerske na posvetovanje. Govorilo se bo o nalogah slov. občin, kako bi se povspele do boljšega vodstva in ali bi ne kazalo se organizovati. Na Ogrskem je sklenila vlada predložiti načrt, da se uvede za državnozborske volitve, splošna, enaka in tajna volilna pravica. Sedanja madjarska večina pod Košutom in Aponijem se je te ponudbe zelo prestrašila, ker ve, da bi zbornica po novem volilnem redu izgle- dala precej drugače. Prišlo bo vanjo veliko Slovakov, Srbov, Rumunov in Nemcev. Mirovna pogajanja med Rusijo in Japonsko so se začela 8. t. m. Ruski in Japonski zastopniki so se pripeljali v Ameriko in se posvetujejo v ameriškem mestu Portsmouts. Rusko-japonska vojna. .Japonci so osvojili otok Sahalin. Na tem otoku bivajo le izgnani hudodelci in vojaška posadka. Vojaki so se udali, zločince pa so izpustili. Japonci hočejo zdaj obkoliti Vladivostok. V tej pomorski trdnjavi imajo Rusi še 2 križarki in 20 torpedovk. V Mandžuriji bo ruska armada kmalu zopet japonski enaka. Do večjih spopadov ne pride, ker nasprotnika le s spret¬ nimi manevri skušata drug drugega spraviti v neugodno lego. Rusi ne napadajo, ampak le nekoliko odbijajo in se umikajo misleč, da je za Japonce slabeje, čim bolj se oddaljijo od domovine. Novice. Slovenski trgovci — vzdramite se !! Z ozirom na odločno izjavo tržaške tvrdke Fratelli Eckhel, da na svojem dopisovanju na noben način ne rabi slovan¬ skih jezikov (perche nella nostra časa di commercio non usiamo assolutamente lingue slave) prinaša „Tršč. Lloyd“ nekoliko kaj umestnih pripomb, ki naj bi jih uvaževala naša slovenska javnost. S hrvatskimi, sloven¬ skimi in srbskimi trgovci in z denarjem hrvatskega, slovenskega in srbskega naroda so zidane — pravi rečeni list — premnoge palače in hiše tržaških trgovcev. Mnoge trgovske tvrdke so obogatele od tega denarja, a sedaj nas mrzijo in gazijo naš jezik in našo narod¬ nost. Mi smo jagnjeta, blagodušneži, miroljubi. Sme li tako ostati? Pri Bogu — ne sme. Zob za zob! Oko za oko ! Zato poživlja „Tršč. Lloyd“ vse naše trgovce po Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji, Bosni, Hercegovini, Kranj¬ ski, Štajerski, Koroški, Srbiji. Črnogori in vseh naših prekomorskih naselbinah naj odslej assolutamente ne dopisujejo s trgovci v Trstu drugače nego hrvatski, slovenski in srbski. Telovadno društvo „SokoP‘ v Postojni na¬ znanja, da se izlet, na Ravbarkomando, ki je 6. t. m. radi slabega vremena izostal, vrši v nedeljo, dne 13. t. m. Bratje Sokoli se poživljajo, da se udeleže izleta polno¬ številno. Cenj. občinstvo in narodna društva se pa naj- uljudneje vabijo k udeležbi. Sodeluje domača godba. Odhod ob y 2 4. uri popoludne. Na zdar! Nedeljo vsi v Logatec! Veliko ljudsko veselico priredi prostovoljno gasilno društvo v Gor. Logatcu dne 13 avgusta t. 1. v parku g. kneza iVindischgratza spo¬ jeno z blagoslovljenjem nove brizgalne, ki je ena naj¬ večjih na Kranjskem in najmodernejšega sistema. Kakor že sedaj kažejo priprave in splošno zanimanje občinstva, bode veselica ena najimpozantnejših v tukajšnem okraju. Prostor, kjer se vrši veselica, je zelo obsežen in pripra¬ ven in najlepši v parku. Sredi parka bode plesišče, poleg njega bode razveseljavala občinstvo in vabila k plesu godba sl. c. kr. pešpolka št. 27. Okrog plesišča bode postavljeno med drevjem sedem krasnih paviljonov, v katerih bodo stregle občinstvu v raznih narodnih NOTRANJEC Stran 203. Letnik I. nošah vrle logaške dame, ki so se z največjim veseljem odzvale vabilu k sodelovanju, da se z njih požrtvo¬ valnostjo doseže tem impozantnejši uspeh. Društvo si je zadalo mnogo stroškov, ker je prevzelo občinstvo vso oskrbo v svojo režijo. Postreglo bo z izvrstno pijačo in dobrim jedilom. Za razveseljevanje in zabavo občinstva skrbel bode posebni odsek, ki ima na programu različna razvedrila, katere pa ohrani sedaj še kot veliko tajnost. Natančni vspored razvidi se iz lepakov, katere smo raz¬ poslali po celi Notranjski. Ker je čisti dobiček namenjen v plačilo nove brizgalniee, želeti je, da prihitite vsa gasilna društva in pa zavedno notranjsko občinstvo. „Na pomoč 11 . Odbor. Jamska veselica v Postojni. Dne 15. avgusta t. 1. ob 3. uri popoludne se vrši običajna velika jamska veselica. Na plesišču bo svirala domača godba. V re¬ stavraciji na plesišču bodo razna okrepčila. Zraven ple¬ sišča bode posloval ta dan poseben c. k. poštni urad. Kolodvorski restavrater v Št. Petru na Krasu se menda ne zaveda, da živi na čisto slovenski zemlji. Njegovo osobje namreč ne zna skoraj prav nič sloven¬ skega. Bili smo priča, ko se naši kmetje v restavraciji nikako niso mogli razumeti z natakarjem. Če se tem potem najlažje ne izsesava našega ljudstva to je drugo vprašanje. Mi smatramo omenjeno dejstvo za skrajno nesramnost in brezobzirnost. Poživljamo restavratorja, da nemudoma odpravi samonemško osobje, ker sicer ne bomo dali preje miru, dokler ne pobere, šil in kopit z našega ozemlja. Kopališče namerava zgraditi g. Pavel Jurca v Postojni poleg svojega hotela. Ker je taka naprava za postojnski trg nujno potrebna, želimo podjetnemu tržanu obilo uspeha. Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 v je dobil pastir Ivan Mihevec z Martin hriba, ker je s smrtno nevarnostjo rešil iz vode 3'/ 2 letnega dečka Jakoba Kobala iz Broda. Postojnsko jamo posetilo je dne 7. avgusta ob V 3 4. uri popoludne 60 gojencev brambovske kadetne šole iz Dunaja in dne 10. t. m. 30 gojencev honved Ludovika akademije. 12. avgusta poseti jamo 26 gojencev kadetne šole iz Trsta in 14. t. m. 65 gojencev topni- čarske kadetne šole na Dunaju. Dne 29. t. m. pride v Postojno „Lehrerhausverein“ iz Dunaja s 150 izletniki. V vaseh Kal, Neverke, Spod. Košana, Volčje in Trnje je določevala dne 26., 27. in 28. julija t. 1. komisija za pogozdovanje Krasa parcele, ki se bodo leta 1906 pogojzdile. Ljubljanski brambovski pešpolk št. 27 bo nastanjen od 17. do 26. avgusta v Knežaku in okolici. Dne 26. t. m. od 7. do 10. ure dopoldne bode imel severovzhodno od vasi Bač strelno vajo. Strelišče bo obkoljeno od vojaških patrul. Pobalinstvo. Dne 22. julija ob x / 2 9. ur i zvečer so lučali neznani zlikovci, najbrže pastirji, kamenje v brzovlak med postajama Št, Peter in Kilovče. Jeden kamen je priletel v voz III. razreda, prebil šipo in Goriškem. Dva kamna sta zdrobila šipo v nekem vozu II. razreda. Nezgoda. Dne 26. julija popoludne je nakladal 70 letni posestnik Matija Meršnik iz Malebukovice na svojem travniku seno. Vsled neprevidnosti je pal raz voza in ostal na mestu mrtev. Pri kopanju utonil. Dne 27. julija opoldne sta se kopala delavec Jakob Bobek iz Kala in 201etni Josip Bernetič iz Rodika, okraj Sežana, v nekem bajerju južne železnice v št. Petru. Bernetič, ki ni znal plavati, je zašel v globokejo vodo in utonil. Zidarski mojster Josip Petelin iz Št. Petra je sicer skočil za njim, a ga ni mogel rešiti. Ponesrešil se je 441etni zidar in posestnik France Albreht iz Idrije. V Zali je padel z okrajne ceste po strmem bregu in obležal brezzavesten v potoku. Poško¬ doval se je nevarno na glavi in na kolenu. Utonil je 17letni posestnikov sin Josip Povh iz Sinadol št. 4. v Kalu pod državno cesto. Truplo sta našla ponesrečencev brat Andrej Povh in Fran Može iz Sinadol. Nesreča. Ubil se je na Mali Bukovici pri Ilirski Bistrici kmet Svak. Padel je raz voza in obležal na mestu mrtev. — Antonija Jurca roj. Geržina, žena po¬ sestnika Jože Jurca iz Velikega Otoka št. 1, je obolela na vročinski bolezni, vsled česar se ji je v glavi zmešalo. Odšla je po noči iz svojega stanovanja v trenutku, ko ni bil nikdo poleg nje. Zjutraj so jo našli mrtvo v Pivki. Bila je dobra in skrbna gospodinja ter zapušča sedmero nedoraslih otrok. Razpisano je mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Hotederšici proti pogodbi in kavciji 400 K. Letna plača 500 K, za oskrbo¬ vanje brzojavne službe 100 K, uradni pavšal 125 K in letni pavšal 140 K za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Vsa Postojna se smeje. Kaj se je pa neki zgodilo? No, klerikalci so se zopet grdo blamirali in sami sebe osramotili. Znano je, da so ljubljanski kleri¬ kalci za drag denar kupili tukajšnjo prej Rihard Šebrovo tiskarno. Ker bi pod katoliškim imenom tu na Notranj¬ skem zvabila v svojo tiskarno le kakšnega tercijalca ali tercijalko, prilastili so si meni nič tebi nič za ti¬ skarno prejšnjo znano in priljubljeno tvrdko in so to tiskarno krstili za tiskarno Rihard Šebrovih naslednikov. Pod tem imenom, so se nadejali — bo tiskarna lepo uspevala. Začeli so tedaj tiskati na vse kriplje in na vsako tiskovino natisnili ukradeno tvrdko: R. Šebrovi nasledniki. Preplavili so z vabili celo Slovenijo pod tem naslovom in zunaj nad tiskarno obesili veliko tablo z bleščečim napisom: Tiskarna R. Šebrovi nasledniki. Za to svojo ostudno požrešnost so sedaj prejeli zaslu¬ ženo kazen. Sodnija je namreč spoznala, da ljubljanski Kristusovi nasledniki nimajo pravice se v Postojni imeno¬ vati R. Šebrove naslednike. Izbrati si morajo drugo ime; mi bi jim svetovali, naj se imenujejo: Hudičevi nasled- Stran 204. NOTRANJEjC Letnik I. niki; saj dela njihova niso taka, da bi — Bog mogel veselje imeti ž njimi. No, ko bode gospod Dvanajst, ki se menda najbolj muza, naslikal novo tablo, bodemo poročali, pod katerim novim imenom da hočejo kleri¬ kalci v Postojni molitvenike tiskati in — bisago polniti. V Novisušici, oziroma v Vrem. Britofu se vrši kolavdacija vodovoda dne 19. oziroma dne 21. av¬ gusta t. 1. Planinska vest. Pot z Rovt na Vrh (pri sv. Treh kraljih) je markirana, manjka le še društvenih tablic. Odpravljena naslova. Naslova „c. k. višji davčni nadzornik" in „c. k. davčni nadzornik" sta odpravljena, na njihovo mesto stopita naslova ,.c. k. finančni tajnik" in „c. k. finančni komisar". Papirna obleka. Japonska pehota nosi spodnjo obleko iz papirja. Papir, ki se v to vporablja je rumen¬ kast in tako trden, da so celo luknjice za gumbe ob¬ robljene. Gumbi so iz porcelana. Posamezni deli, iz katerih obstoji obleka so sešiti in ob robeh s platnom obrobljeni. Prati seveda se ta obleka ne da. Japonski vojaki nosijo take papirne srajce in spodnje hlače, dokler šivi med posameznimi deli ne odnehajo. Potem dobijo seveda zopet popolnoma nove. Pes — častno pokopan. Da igrajo tudi psi v najnovejšem času v vojni veliko ulogo. nam priča Old Jack, pes 38. pešpolka, ki je bil v Londonu častno pokopan. Ta znameniti pes se je udeležil vojne v Indiji in Afriki, kjer je rešil na stotine ranjencev gotove smrti. Ko je bil pozneje v Londonu poginil, so ga vojaki po¬ kopali z veliko častjo pod nekim hrastom. Sam pol¬ kovnik se je udeležil pogreba in se spominjal zaslug zveste živali. Nato so zadoneli bobni in iz 12 pušk je počila salva, kot zadnja čast slavnemu psu. Po pogrebu so začeli vojaki takoj nabirati denar, da postavijo junaku — psu nadgrobni spomenik. Prosveta. Imenovanja. G. Vinko Engelman učitelj v Trnju je postal nadučitelj istotam. Premeščena sta učitelj g. Anton Pegan iz Su¬ horja v Matenjovas in učiteljica gdč. Marija Carli iz Ostrožnegabrda v Nadanjeselo. Ustanovitev čipkarske šole v Žireh je dovo¬ lila deželna vlada kranjska na prošnjo ondotnega žu¬ panstva. S tem se bo povzdignila ta obrt, ki je v Idriji in v okolici zelo razširjena, tudi v žirovski dolini. Novo enorazred.no ljudsko šolo dobi v pri¬ hodnjem šolskem letu vas Medvedje brdo pri Logatcu. Poučen izlet v Žalec prirede kranjski kmeto¬ valci pod vodstvom gospoda nadzornika Legvarta kon¬ cem avgusta. Izletniki se bodo v savinjski dolini sezna¬ nili z negovanjem hmelja, ki je tamkaj zelo uzorno in dobičkonosno. Doneslo je lansko leto celi dolini nad 6 miljonov kron, posamezniki pa so spravili zanj tudi po 40—60 tisoč kron! Predavanja in poskusi bodo izlet¬ nikom natančno razjasnili kako s hmeljem ravnati, da jim donese veliko dobička. Potovanje je določeno samo za en dan. Oglasi se lahko vsakdo pri g. Legvartu. Troski za ta izlet iz Ljubljane ne bodo presegali petaka. Notranjci na noge ! Čitalnica v Vipavi praznuje dne 8. septembra t, 1. svojo štiridesetletnico. Natančnejši vspored slav¬ nosti bodemo svoječasno objavili. Vseslovenski legitimacijski listek je pravkar izšel v korist naši prepotrebni šolski družbi sv. Cirila in Metoda. Legitimacijski listek je pri Čehih že davno jako razširjen. Navadno ga rabijo društva in sicer na ta način, da svojim članom z legitimacijskim listom potrjujejo članstvo. Legitimacijski listek pa rabijo tudi pri raznih narodnih prireditvah. Imena društev, ki bodo naročila legitimacijski listek, se bodo objavljala v vseh slovenskih dnevnikih. Uverjeni smo, da bodo Notranjci podpirali to vse hvale vredno podjetje. Naravnost naša dolžnost pa je, da ga naroče vsaj vse podružnice družbe sv. Cirila in Metoda in ga rabijo kot izkaznice. Naročila sprejema za legitimacijski listek „odsek za vseslovenski legitimacijski list" v Cerkljah. Na mestni spodnji realki v Idriji so končali dne 18. julija šolsko leto. Učencev je bilo na zavodu 177, in sicer v pripravljalnem razredu 33, v I. razredu 39, v II. razredu 43, v III. razredu 33 in v IV. razredu 29. Prvi red z odliko je dobilo 7, prvi red 83, drugi red 32, tretji red 7 učencev. 15 učencem se je dovolil ponavljalni izpit. 77 učencev je bilo iz Idrije, 9 iz Idrijskega okraja, 26 iz družili krajev Kranjske, 27 iz Primorskega, 5 iz družili dežel. — Šolsko leto 1905/6 se prične 18. septembra t. 1. Letos otvorijo tudi peti razred. Na tem zavodu učenci ne plačujejo nikake šol¬ nine. Šolsko vodstvo petrazredne ljudske šole v Postojni je izdalo koncem tekočega leta jako skrbno sestavljeno in pregledno letno poročilo, ki ga je prav lično tiskal g. Maks Šeber v Postojni. Iz istega posna¬ memo, da je bilo koncem leta v vsih petih razredih skupaj 455 otrok. Od teh je bilo za višji razred, ozi¬ roma za izpust sposobnih 342, neizprašanih je ostalo 8. Za vstop v srednjo šolo se je oglasilo 9 učencev. Šolarska kuhinja je pričela v minolem šolskem letu svoje človekoljubno delovanje dne 4. novembra 1904 in je oddala do 29. sušca 1905 7671 kosil. Kuhalo se je 94 krat, dobivalo je tedaj povprečno na dan 82 otrok gorkih jedil. Da je zamogla šolarska kuhinja tako uspešno delovati, zahvaliti se je velikodušnosti dobrot¬ nikov, ki so ali v gotovini ali živila darovali v dosego blagega namena. Slavni postojnski salonski orkester in slavna Narodna Čitalnica v Postojni priredila sta dne 5. decembra 1904 Miklavžev večer, pri kterem je bilo nad 200 revnih in pridnih učencev in učenk ob¬ darovanih z obleko in drugimi darili. — Z ljudsko šolo je združena obrtno-nadaljevalna šola, ki jo obiskujejo obrtni in trgovski vajenci iz postojnskega trga. Število učencev je znašalo koncem šolskega leta 27. Priprav- NOTRANJEC Stran 205. Letnik I. ljalni razred je obiskovalo 8, I. razred 14 in II. razred i 5 učencev. Koncert postojnskega salonskega orkestra, ki se je priredil dne 30. julija v veliki dvorani Na¬ rodnega hotela" v Postojni v korist fonda za Prešernov spomenik, se je obnesel v vsakem oziru nepričakovano dobro. Muzikalne, kakor tudi pevske točke so se izva¬ jale v občo zadovoljnost. Prostorna dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena, radi tega je bil tudi gmotni uspeh koncerta jako povoljen. Koncert je posetilo tudi mnogo tujcev. Ilirsko -bistriško-trnovska moška podruž¬ nica sv. Cirila in Metoda je imela svoj občni zbor v hotelu ,, Ilirija". Po nagovoru predsednika M. Zarnika, nam je blagajnik V. Šket v kratkih potezah očrtal delovanje in denarno stanje podružnice. Letos je podruž¬ nica čez 300 K nabrala za Ciril-Metodovo družbo. Da seje za naše razmere tako velika vsota nabrala, se je zahvaliti v prvi vrsti g. Šketu. Sklenilo se je, da bode letos podružnico pri glavnem zborovanju zastopal gosp. dr. Kržišnik, odnosno g. Šket. Predlog, naj bi podružnica napravila vsaj enkrat v mesecu „jour-fix“, je bil sprejet. Stari odbor je bil zopet izvoljen. Gospod tajnik je po¬ rabil ugodno priliko in je nabral kakih 26 K. Višja strokovna šola za sinove gostilničar¬ jev in hotelijejev. Zadruga dunajskih gostilničarjev vzdržuje tako strokovno šolo, ki je menda edina te vrste v celi Evropi. Učenci se v njej nauče vsega, česar je treba za dobrega hotelijeja. Poleg tega pa se še trgov¬ sko izobražijo. Kdor konča to šolo in obiskuje še pol¬ letni tečaj za jednoletnike lahko dela izpit za enolet¬ nega prostovoljca. Za letos je priglašenih več učencev iz Španske, Angleške, Francoske in Nemčije. Morda bi bilo jako umestno, da da tudi kak slovenski gostilničar svojega sina v to šolo. Bolj in bolj občutimo potrebo vzornih restavracij in hotelov, a ker Slovenci večji- del nimamo zato pravega smisla, hodijo k nam ošabni tujci. — Kdor se zanima za šolo naj se obrne na naslov: Direkcija gostilničarskih strokovnih šol. Dunaj I. Kurrentgasse št. 5. Kajenje v šoli. Neverjetno. Pri nas sploh ni dovoljeno da bi kadili učenci, a v Mehiki imajo pridni učenci od učitelja dovoljenje, da smejo kaditi, celo v šoli med poukom. Večkrat se dogodi, da pokaže učitelj s tem svojo zadovoljnost nad razredom, da dovoli kaditi celemu razredu. Da ima učitelj med poukom tudi debelo smodko v ustih, je umevno. Tudi steklenica rujnega vinca stoji pred njim na katedru, ki mu ga učenci redno vsak dan donašajo. Take šole bi si gotovo tudi marsi¬ kateri naš paglavec želel. Narodno gospodarstvo. Občinski odbor v Postojni je imel dne 2. t. m. svojo redno sejo. Po naznanilih županovih so poročali poročevalci dotičnih odsekov o pregledovanju občinskih in trškega oskrbništva računov. Poročila je občinski odbor vzel na znanje in jih soglasno odobril, ob enem pa izrekel gospodom pregledovalcem zahvalo za trud, ki so ga imeli s pregledovanjem računov in sestav- ljenjem poročila. Pri trških računih se je opazilo, da trško oskrbništvo že par let ne dobi nobenih prispev¬ kov iz jamskih dohodkov, če tudi je obisk jame od leta do leta večji. Kritikovalo se je vsled tega jamsko gospodarstvo in razmerje sploh, ki vlada med trgom in jamsko upravo ter sprejelo skoraj soglasno resolu¬ cijo, ki meri na to, da se to razmerje primerno uredi. Rešilo se je tudi več prošenj za pripoznanje domo- vinstva, podelitev podpor itd. Volitve volilnih mož za izvolitev članov in namestnikov v pridobninsko komisijo III. in IV. razreda za priredbeni okraj postojnski se vrše te dni. Volitev članov pridobninskih komisij in namestnikov po izvo¬ ljenih volilnih možeh, vrši se dne 22. avgusta od 9. do 12. ure dopoldne v Postojni v prostorih davčnega od¬ delka c. kr. okrajnega glavarstva. V pridobninsko ko¬ misijo III. razreda za postojnski priredbeni okraj je voliti jednega člana in jednega namestnika, v komisijo IV. razreda pa jednega člana in dva namestnika. Premovanje v Postojni. Dne 7. t. m. so se de¬ lila državna darila: a) za kobile z žrebetom; b) za mlade zaskočne kobile in c) za žrebice, stare od enega do treh let. Darila so dobili: Iz prve skupine: Blaž Samotorčan iz Ligojne prvo darilo K 70'—, Franc Požar iz Petelinj drugo darilo K 40'— , Franc Dekleva iz Petelinj tretje darilo K 40 - —, Andrej Burger iz Postojne četrto darilo K 30’— in Janez Hrovatin iz Matenje vasi srebrno kolajno. Iz druge skupine: Jakob Kovač iz Male Ligojne prvo darilo K 50'—, Janez Jeraj iz Sinje Gorice drugo darilo K 30'—-, Ja¬ kob Samotorčan iz Male Ligojne tretje darilo K 30 - —. Iz tretje skupine: Ivan Jurca, veleposestnik iz Postojne prvo darilo K 30 —, iklojz Fatur iz Zagorja drugo darilo K 20'—, Janez Muha iz Studenca tretje darilo K 20'—, Franc Dekleva iz Petelinj četrto darilo K 20'— , Peter Bernik iz Postojne in Janez Šantelj iz Gorič dobila sta srebrne kolajne. — Udeležba bi bila prav labko veliko večja, če bi bilo med našimi konje- rejci nekoliko več zanimanja za take prireditve. Iz celega političnega okraja logaškega ni bilo niti enega udeleženca in tudi iz sodnega okraja vipavskega ne, če tudi imajo v Cerknici in v Vipavi državne žrebce. Mlekarna v Vipavi. V nedeljo popoldne je usta¬ novil mlekarski nadzornik gospod Legvart mlekarsko zadrugo za vipavsko dolino. Za načelnika zadruge je bil izvoljen graščak Majer. Priglasilo se je takoj čez 100 članov. Delovati začne zadruga 1. decembra. V trgu samem se zgradi mlekarna, po drugih občinah pa bodo samo postaje za pobiranje mleka. Iz trgovskih krogov se nam piše: V zadnji številki „Notranjca“ sem čital posnetek iz „Slov. Naroda", v katerem pravi dopisnik, naj bi se trgovine po deželi zapirale ob nedeljah cel dan ali pa vsaj točno ob 12. uri. Stran 206. NOTEANJEC Letnik I. To bi bilo jako potrebno ! Pomislimo le. da morajo ubogi trgovski nastavljenci na deželi opravljati veliko težja in napornejša dela, nego ujili tovariši po mestih. Vzlic temu imajo trgovski pomočniki v mestu celodneven nedeljski počitek, a poslednjim se niti popoludanski počitek ne privošči. Razmere so mi dobro znane in smelo trdim, da ne bode imel nobeden trgovec nikake škode, ako se bodo zapirale trgovine tako kot v mestih. Ob¬ činstvo se bode temu kmalu privadilo ter se že preje preskrbelo s potrebnim. Sicer pa po 12. uri ob nedeljah ni itak nikakega posla več po trgovinah ; vsaj v Postojni je tako. Stem bi bilo samim gospodom gospodarjem ustreženo, ker bi tudi isti imeli več prostega časa v razvedrilo, škode pa pri tem prav nobene, ako bi vsi brez izjeme ob določenem času zapirali. Jaz menim, da se tudi trgovskim pomočnikom sme privoščiti malo več prostega časa, ki naj bi ga porabili v svojo izobrazbo. Človek, ki od jutra do večera leta po prodajalni, ne more zvečer misliti na drugo, nego na počitek, ker so njegove fizične moči že popolnoma izčrpane. Zato naj bi se jim vsaj v nedeljo, ko je že vsak navaden delavec prost, dalo v ta namen tudi njim več prostega časa na razpolago. Seveda so žalibog še nekateri gospodje, ki bi najraje videli, da bi bile še po noči njih trgovine odprte, a to ni pravo. Vse do gotove meje ! Človek ni stroj ! Sicer pa tudi v delavnikih presega delavni čas v trgovinah zakonite meje. Navadni delavec dela na dan le 11 ur. Ubogi trgovski pomočnik pa mora biti po deželi od 6. ure v jutro do 10. ure zvečer v trgovini. To je celih 16 ur. Da, v nekaterih krajih še celo več. Kakor mi je znano, veleva zakon, da delavni čas v nobenem obrtu ne sme presegati 12 ur. odštevši eno uro za opoludanski odpočitek. In kako je v trgovini? To vejo gospodje trgovci sami dobro, da včasih ni skoro časa za obedovati. Torej gospodje trgovci na deželi, ne bo¬ dimo starokopitneži, napredujmo tudi mi s časom in upeljimo nedeljski prepotrebni popoludanski počitek, pomočnikom v potrebno korist, a tudi samim sebi gotovo ne v škodo. Torej na delo! Prememba posesti. Nekdaj Aleksandrovo pre¬ moženje v Ilirski Bistrici je kupil gosp. Ant. Ličan za 26.000 kron. Škrlovo premoženje je prešlo v roke gosp. Ivana Tomšiča v Ilirski Bistrici. Tudi nekdanje Mekolf- novo premoženje je kupil pred nekaj časom g. Vinko Šket v Ilirski Bistrici za vsoto 80.000 kron. Cerkniška mlekarna. Če kdo, ima smolo kle¬ rikalna gospodarska organizacija. V zadrugah, ki so pri „Zadružni zvezi“, je vsak hip nov polom, tako, da čivkajo danes že vrabci na strehah, da je „Zadružna zveza“ skoz in skozi okužen bolnik, ki mu ni več pomagati. Cerkniška mlekarna je po svoji ustanovitvi čisto kleri¬ kalen zavod. Kaplan Lavrenčič jo je namreč osnoval in jo spravil v jako usodepolno zvezo s cerkniškim konsumom. Konsum je poginil in ko je dolg pri mekarni narasel na 18.000 kron, se je kaplan Lavrenčič hotel znebiti vsega zavoženega gospodarstva. In res ! Priskočil mu je na pomoč ,.Trifolij“, prevzel mlekarno z dolgovi vred, hoteč jo rešiti na vsak način, samo, da ne bi njen polom ostrašil našega za mlekarstvo sicer vnetega ljudstva. In danes! Slišimo, da se kaplan Lavrenčič prav nič več noče brigati za mle¬ karno, da načelništvo mlekarne, kije še vedno klerikalno, niti pogodbe ne izpolnjuje, skratka: vse kaže, da bo tudi ta klerikalna organizacija šla rakom žvižgat in da bodo cerkniški kmetje plačali najmanj 18.000 kron klerikalnega dolga. Nam se le tisti smilijo, ki so gospodu verjeli, ker niso vedeli, da drže vse klerikalne poti v polom! Zopet eden! Konsumno društvo na Dobravi pri Žireh gaga. Ravnokar so zahtevali kmetje od „Zadružne zveze“, da se razpusti njihov konsum, ki je srečno na¬ pravil 30.000, reci: tridesettisoč kron dolga. Revizor klerikalne „Zadružne zveze - ' Pelc je nato prišel v Do¬ bravo, a konsuma ni razpustil. Pač pa je pregovoril nekatere kmete, da so podpisali še 1600 kron na novo. Kmetje v Dobravi so grozovito razjarjeni in čudno ni, da nočejo o nobeni gospodarski organizaciji več slišati. Kakšna bo šele jeza čez leto dni, ko bo konsumu zapel zadnji boben in ko bodo morali kmetje omenjene tisoče plačati, si lahko mislimo. Taki so uspehi tolikanj hva¬ ljene katoliško-narodne ,, Gospodarske zveze", pa se še drznejo zahtevati, da bi k tej propadli zvezi pristopile vse naše mlekarne! Pazite se! Na Vrhniki so klerikalci dobili mle¬ karno v roke. Sedaj nameravajo zidati poslopje za 70.000 kron. Tako velikanske vsote devati v zid, je jako, jako nevarno in mi se le bojimo, da ne bo lepega dne tudi na Vrhniki polom. Pazite se! »Zadružna zveza" in naš kmet. Poroča se nam, da zahteva »Zadružna zveza" za mešetarenje od kilograma masla 1 odstotek, za naročanje gospodarskih orodij pa si odtrga 5 odstotkov. Mi dobro vemo, da naša kmetijska družba ne dela tako. Ona namreč pre¬ skrbi odjemalce z mlečnimi izdelki kakor tudi z orodjem brez vsakega odbitka! Kdor je prevdaren, lahko uvidi, kaj je za kmeta boljše : ali »Kmetijska družba", ali »Zadružna zveza". Vzorne hleve in gnojišča si je naredilo več posestnikov na Gorenjskem. Pri njih je kaj posebno vzorno zračenje in svitloba. Baje bodo ti posestniki dobili za svoje popolnoma prenovljene hleve ministrsko podporo. Veliko mleka pokvarilo se je letos v naših mlekarnah. Vzrok temu so največ malomarni zadružniki, ki prinašajo v mlekarne slabo mleko. Zelo veliko so tudi krivi hlevi, ki so marsikje vse preje, kot vzorni. Poleg tega imajo še nekatere mlekarne slabe hladilnike in pretoplo vodo. Vsakdo mora misliti nato, kako bi pospeševal in podpiral mlekarne, ne pa jim škodoval. Vsi zadružniki imamo od mlekarne skupen dobiček, a tudi skupno škodo in zgubo. Kmetje na noge in zboljšajte, kar se da! Mlekarska zadruga kupila bika. Mlekarna na Gorenjskem je kupila bika in ga oddala svojemu Letnik I. NOTRANJEC Stran 207. zadružniku, ki ga spušča a 1 K. Kdor ni zadružnik nima pravice do bika. Ko bik dosluži, ga zadruga zopet proda. Ker je zadruga dobila bika od kmetijske družbe ' ali vlade za polovično ceno, bo prejela veliko več, kot je zanj dala. Denar, ki ga je torej za bika izdala je i bogato naložila. Zadružniki imajo korist od bika samega, a tudi od dobrih denarnih obresti. O užitnini vina in mesa je naslov knjižici, ki jo je pravkar izdala c. kr. kmetijska družba kranjska. Knjižica obsega 86 strani navadnega formata. Spisal jo je c. kr. finančni višji komisar Makso Kostanjevec. — Vino in meso! Kdo ne pozna teh predmetov ? Vino- rejec in živinorejec, ki jih pridelujeta, krčmar in mesar, ki jih razpečavata, konsument, ki jih uživa, vsakdo jih pozna, kajti so življenski predmeti. Naravno je torej, da so postali ti predmeti že zdaj vir državnih dohodkov. Naložila se je nanje užitnina. Kakor kon- sumne davke sploh, plačuje užitnino od teh predmetov neposredno pridelovalec ali prodajalec, - posredno pa uživalec, kajti v cenah jo prvi prevali na zadnjega. Koliko pa je ljudi, ki plačujejo na ta način užitnino od teh predmetov, ne da bi jih sploh zanimalo vpra¬ šanje o užitnini! Koliko je dalje užitnino neposredno plačujočih ljudi, ki se pač zanimajo za užitnino, a nimajo prilike, da bi se seznanili z zadevnimi določbami. In vendar je poznanje teh predpisov zanje največje važnosti, da jih ne kršijo in ne zabredejo s tem v kazni, gotovo zanimivo pa tudi za konsumenta vobče. Zaradi tega pa veljaj vsakomur: „Vzemi knjižico, ki je pravkar izšla in čitaj!“ Knjižica je pisana vseskozi v poljudnem, vsakomur umljivem slogu. Namenjena je širšemu občinstvu, po¬ sebno pa krčmarjem, mesarjem in dacarjem. Razdeljena je v dva dela. Prvi del obsega razpravo o užitnini od vina, vinskega iii sadnega mošta, drugi del razpravo o užitnini od mesa. Oba dela sta zopet razdeljena v po¬ glavja, kjer nas g. pisatelj seznanja s pravicami in dolžnostmi obrtnih, obenem pa tudi zasebnih strank, ki izvršujejo takozvana davkovna dejanja; dalje z razmo- trivanjem o teh davkovnih dejanj samih, o kontroli itd.; končno s kazenskimi določbami za prestopke užitnin- skih predpisov. Te nam navaja v obliki praktičnih slu¬ čajev, ki se brez dvoma pogosto dogajajo. Za dodatek ima knjižica kratke opombe glede dohodarstveno-kazen- skega prestopka vobče in glede pravnih sredstev. — Preprosto ljudstvo kaj pogosto krši užitninske predpise iz nevednosti. Saj pa tudi ni čuda! Odkod naj preprost človek izve, kaj je pravo in kaj ne, ko nimamo spisov v domačem jeziku, ki bi ga o tem poučili. Celo olika¬ nemu občinstvu je užitnina le malo znana. Temu nedo- statku se je sedaj odpomoglo. V obliki poljudne razprave, izogibajoč se citatom zakona, nam je g. pisatelj podal težka, v časih celo sporna vprašanja, tikajoča se omenjenih predmetov. Tudi čegar duh ni vajen na znanstvena raz- motrivanja,bo našel v knjižici pri pazljivem čitanju to, kar bo iskal. Ne dvomimo, da bo v spisu našel sveta vsakdo, ki se zanima za predmet, bodisi da se sam peča z užitninskimi dejanji, bodisi da se sicer zanima zanje. Za blagor ljudstva vselej in povsodi z najlepšimi uspehi delujoča c. kr. kmetijska družba kranjska, ki je iz mnogobrojnih jej došlih vprašanj spoznala veliko po¬ trebo take poljudne slovenske knjige, si je stekla z izdajo te knjižice novih zaslug. Naj bi tudi občinstvo v svojo korist pridno segalo po knjižici, kar stori tem laže, ker jej je cena samo 1 K 50 h s poštnino vred. Knjiga se naroča pri kmetijski družbi v Ljubljani. Denar je naprej poslati. Naloge mlekarskih zvez. Mlekarska zveza mora: 1. ) Pospeševati dobro uporabo mleka in mlečnih izdelkov, skrbeti za odjemalce, oziroma posredovati pri prodaji. 2. ) Preskrbovati ude z dobrimi in cenimi mlekarskimi potrebščinami, kakor s stroji, orodjem, soljo itd. 3.) Skr¬ beti, da se pridelujejo enakomerni pridelki najboljše kakovosti, skrbeti za pouk in nadzorovanje, bodisi v strokovnem, bodisi v trgovskem oziru. 4.) Posredovati za službe dobro izučenih mlekarjev, urediti razmere vajencev in primerno ukreniti glede zavarovanja mle- karniških uslužbencev. 5.) Ljudstvo vspodbujati za umno mlekarstvo. 6 .) Prirejanje mlekarske razstave. 7.) Skrbeti za revizijo mlekarskega knjigovodstva in 8 .) Ukrepati vse ono, kar je mlekarstvu v splošnjem koristno in skrbeti za sredstva, ki so potrebna v ta namen. Kolika razlika je v teži žive in zaklane ži¬ vine? Zelo potrebno je vedeti, kolika je razlika v teži žive in zaklane živine. Računa se navadno, da odpade pri klanju: odstotkov mladih spitanih bikov, starih 3—5 let . . . 38—41 mladih volov — lepih starih 4 —6 let . . . 39—42 junic najizbornejše vrste . 40—42 starejših volov .43 —47 najboljših krav . 47—50 lahkih bikov .. 47—50 boljših bikov .. 43—48 slabejših volov . 50—53 slabejših krav . 52 — 65 slabejših bikov . 50—55 suhih volov . 50—60 suhih bikov . 56—62 dobro pitanih domačih svinj . 25—30 dobro pitanih križančkov . 12—18 dobro pitanih angleških svinj . 10—24 zelo dobrih telet . 35—38 srednje dobrih telet . 40—42 telečjih slabičev . 44 — 46 . Laške svinje. Skozi več mesecev že uvažajo k nam v velikem številu laške prešiče. Posebno dunajski trg je poln tega blaga. Zadnjič je bilo pripeljanih na semenj 1611 prešičev laškega pokolenja. Vsled tega je cena domačih prešičev padla za 4—10 vin. pri kilo¬ gramu. Razume se, da to vpliva tudi na našo svinjerejo jako slabo. Da se uvoz italijanskih svinj popolnoma zapre, nato delujejo po vseh deželah naše države po¬ slanci, ki se zavzemajo za kmetske koristi. Tudi pri nas ne bi škodovalo, ako bi proti uvažanju pri mini- Stani 208. Letnik I. NOTRANJEC sterstvih protestirali. Pa kaj hočemo. Naši poslanci dr. Žitnik, dr. Krek in Drobnič mislijo le na to. kako bodo še naprej obstruirali in kaj so jim mar naše koristi. Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori osmi tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, ši¬ vanju (ročnem in strojnem!, pranju, likanju, živino¬ reji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vež- bajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanj e, kurjavo, razsvetlavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne pred¬ pasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Ce ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do IS septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. julija 1905. Za kratek čas. Pri vojaškem pouku. Podčastnik: „S čem se mora boriti prvi junak?“ — Novinec: „Z orožjem/ 1 — Podčastnik: ..Prismoda bedasta! Z navdušenjem!“ Tiskovna pomota. (Oglas.) Naznanjam svojim zvestim p. n. gg. odjemavcem, da sem določil za vsakega poseben novoleten dac (dar). Osla jezdil. Strijc vzame petletnega Jernejčka na kolena, da bi jezdil. Čez nekaj časa reče strijc: „Je li. Jernejček, to ti ugaja? 1 . 1 Jernejček reče: ,.Da, prav zelo! A včeraj sem jezdil pravega osla; to je bilo še prijetneje!“ Otroška nedolžnost. Trgovec da Ančki, katera spremlja mater, košček sladkorja. Ančika vtakne sladkor v usta, ne da bi se zahvalila. — Mati: „No, kako se reče?' 1 — Ančika: „Še jeden košček! 11 Listnica uredništva. Odsek za vseslovenski leg. list: Radi pomanjkanja prostora prinašamo Vaš cenjeni dopis okrajšan, misleč, da dosežemo ž njim isto. Hvala. — »Slovenska d ij aška z ve za« v L j u b.: Poslano nam naznanilo o sestavi Vašega odbora smo vrgli v koš, ker ne- maramo imeti ničesar opraviti s takimi ljudmi, kot ste Vi. Z onimi, ki so ukradli firmo Šeberjevih naslednikov v Postojni si lahko po¬ date roke. Opozarjamo Vas le nato, kar piše »Omladina« o ustano¬ vitvi Vašega društva: »Kakor tihotapci so zborovali, ukradli so si ime, ki bi šlo le združitvi vseh ali saj pretežne večine dijakov. Vedeli so, da nimamo še zakonov, ki bi kaznovali zlorabo firm in nas varovali nepoštene konkurence. Kakor kak židovski kramar, ki z nepošteno reklamo in bombastično-zlaganimi naslovi zapeljuje občinstvo, tako so si tudi klerikalci dovolili taktiko, ki je tudi mi, ki bi radi omilili obliko vednega medslovenskega boja, ne moremo zazna- menovati drugače kot: brezprimerna podlost. Za take čine ni dovolj ostrih izrazov. Že v svojem imenu nosi to društvo laž. Somišljenike in sploh vse slovenske dijake, ki so poštene volje, poživljamo, da ravnajo z »Dijaško Lažizvezo«, kakor zasluži mo¬ ralna kvaliteta snovateljev«. Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! b/lala oznanila. 2 omari za led (Eiskasten) in I perilni stroj ima naprodaj Anton Ditrich, trgovec v Postojni. Išče se zanesljiv trgovski pomočnik, koji mora biti tudi v železnini izurjen, in spretna prodajalka. Kje, pove upravništvo »Notranjca« v Postojni. Letnik I. Stran 209. NOTRANJEC Razne premičnine: vozovi, pohištvo, glasovir itd. tudi pre- šiči bodo naprodaj dne 16. avgusta na javni dražbi pri Ivanu Premru v Orehku. Učenca za trgovino z mešanim blagom na deželi iščem 14—16 let starega dečka iz poštene družine. Več se izve pri upravništvu »Notranjca*. Za tujce oddajam v Dol. Logatcu opravljene sobe. Več povedo iz prijaznosti v hotelu »Kramar«, Dol. Logatec. Dijak iz nižjega razreda srednje šole se sprejme na stanovanje in hrano pri učiteljski rodbini v Ljubljani. Mesečna plača 50 K. Več se izve pri upravništvu »Notranjca«. Blagajničarko z lepo pisavo, ki mora biti tudi izurjena prodajalka, iščem za svojo veliko trgovino z mešanim blagom. Anton Ditrich. Dimnikarskega učenca sprejme Ivan Kolar, dimnikarski mojster v Postojni. Dobro ohranjen voz ubrek 11 ima po nizki ceni na prodaj Matija Zafred v Št. Petru št. 56. Izvrstno naravno brinjevo olje, pristni brinjevec in slivovko ima na prodaj in pošilja na zahtevo vzorce Štefan Pivk, Predgriže, p. Črnivrh nad Idrijo. Enonadstropna hiša v Postojni na prodaj. Hiša v kateri je tudi vodovod obstoji iz 6 sob, 2 kuhinj, 2 hramov in perilne kuhinje. Poleg hiše je lep vrt. Natančneje pojasnila daje Jakob Jež v Strmici pri Postojni. Učenca, kateri bi imel veselje do soboslikarske in pleskarske obrti sprejme takoj Ivan Z\volf, sobni slikar in pleskar v Postojni št. 73. Qimlm s kožo ’ kil ° P° 1 8' d -’ brez kosti p0 gld ' 1 10 ’ P ležeta uUllfvd brez kosti po 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr., prešičevi in goveji jeziki po 1 gld., glavnina brez kosti po 50 kr. OnlniHn dunajske po 80 kr., a la krakovske, fine po 1 gld., iz ddldlUo šunke zelo priljubljene po gld. 1'20, a la ogrske, trde po gld. 1-50, ogrske fine po gld. 1-80 kilo. — Velike klobase ena 20 krajcarjev. Clitmirlro brinovec, pristen, liter gld. —'70 do 1'20, ullVUVnd, brinov cvet liter gld. 1'50. — To priznano dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil naprej prekajevalec in razpošiljalec živil Janko Ev. Sir»o v Kranj n. Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4 . uri proti vstopnini K 5’— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3 ‘— za osebo. /YYYYYYYYY YYYYYYYYYYY YYYYYYY YYYVY YYY YYY\ Zarezano strešno opeho (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi Karol Jelovšek = opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). Zahtevajte cenike zastonj in poštnine prosto. Franc Čuden najstVrejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. Ui»ap in trgovec zlatnine in srebernine, delničar prvih združenih tovarn ur »Union« v Bielu, Genovi in Glashiitte. Stran 210. NOTRANJEC Letnik I. r Fr. Stupica Ljubljana = Marije Terezije cesta št. 1 = v Pučnikovi hiši poleg figovca priporoča Portland- in Roman-cement, železniške šine, traverze, Štorje, dratence, kovane cevke, ključavnice in okove, štedilnike in peči, pumpe za vodo, počrnjene, svinčene in asfaltirane cevi, nagrobne krize, kotle za klajo, kuhinjsko opravo, mrežo in bodečo žico za ograjo, mizarsko in ključavni¬ čarsko orodje. Velika zaloga slamoreznic, čistilnic, gepeljnou, mla= filnic, plugov, bran in samokolnic. % K % % S K % % K K % |K |* K * K K K % K K K K K X!-^ —--A * 5 « X X X * X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Šolske tiskovine priporoča tiskarna J. Blasnika naslednikov v Ljubljani. o o o Istotam izvršujejo se tudi vsa druga tiskarska in litogra- fljska dela. fS Maks Seber V Postojni. =T) <$> Akc. tiskarna. L. Fotografični Knjigoveznica, atelije. <0 ..z Zaloga vsakovrstnih tiskovin za županstva, krajne šolske svete, šolska vodstva, posojilnice, mle¬ karske zadruge itd. Izvršuje se po naročilu vsa druga tiskarska dela kakor n. pr. letna poročila, cenike, vabila k veselicam in občnim zborom, programe, naznanila o zarokah, porokah itd., parte- liste, pisma in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice, trgovska naznanila itd. itd. Letnik I. NOTEANJEC Stran 211. Izvozna pivovarna in sladnica v Senožečah priporoča priznano najboljše a la Plzensko marčno kakor tudi eksportno pivo v sodčkih in steklenicah po konkurenčnih cenah in zagotavlja*najboljšo postrežbo. Izvoz po vseh deželah. Zaloge se nahajajo v Postojni, Planini, Bovcu, Cer= knici, Logatcu, Št. Petru, Vipavi, Šturjah,Opčini, Proseku, Kozini, Podgradu, Rihenbergu i. t. d. Glavna zaloga je v Trstu. I o X X! 3 X a . js x D 3 U C U o 75 O bi 0 A Velika trgovina špecerije, galanterije, železa, porcelana, stekla, barv in kolonij alnega blaga na debelo in drobno Anton Difrich v Postojni priporoča nepremočljive odeje (plahte) za vozove, komate in konje po tovarniških cenah. Ker zastopani veliko tovarno, katera izvršuje naročila točno in zanesljivo je vsakemu priporočati, da se z naročilom- le na mene obrne, ker za naročene odeje jamčim. Nadalje opozarjam na veliko in okusno zbirko okvirov od 20 vin. do K 5’— za 1. m. Razne lepe podobe z okviri in brez okvirov; istotako brušena in navadna ogledala. — V okvir stavljenje podob in ogledal brezplačno. a, razno fino pecivo in raznovrstne sladčice, Fina pristna namizna vina, zdravilni konjak, fini rum, ruski čaj, raznovrstno pristno žganje, in razna rudninska voda in vrelci. Velika izber oljnatih in prstenih barv, čopi¬ čev, laka, kleja, lima, karbolineja, gipsa. Razna obuvala za otroke iv fini ruski galoši vse velikosti. Šolski in pisarniški predmeti, najnovejše razglednice, kasete, svilnati papir itd. Okusna zbirka gaianterijskaga blaga za da¬ rila in raznovrstne igrače. Prodaja rdeče soli in redilnega praška za živino. Zaloga Portland in Roman cementa ter vseh potrebščin za stavbe po posebno znižani ceni. Zastopstvo za Notranjsko priznano najboljšega strešnega krila ,Eterjiit‘ patent Hatschek, ter druge raznovrstne opeke za kritje streh. Trgoveem primeren popust. — Postrežba točna in priznano solidna. S cenami sem vsakemu vsikdar drage volje na razpolago. 1 y 3 3 O 7? O o o. 3 rs E. 2. t—c a 5-| S O 6 ! _ OK? 3 O 3 a> ■n G D -a o -o c & n o 7? O 75 p Gl O o< G L Stran 212. NOTRANJEC Letnik I. Trgovina z usnjem. IVAN SEUNIG LJUBLJANA, Stari trg 7. Trgovina z usnjem. Priporoča svojo dobro urejeno zalogo podplatov, enojnih, dvojnih in trojnih švicarskih vache. hemlok (na podplatih) waldivia, Australia, Croupons raznih mark, Vache-Croupons pristnih švicarskih podplatov, notranjih podplatov, teletine, kravine in likanega usnja kakor tudi čohovine (Pittling) lastnega izdelka. — Lakirano, sedlarsko, jermenarsko, knji- goveško, jelenovo in kozje usnje. — Čevljarske potrebščine, kopita in vsako. . . —. — vrstno orodje. — Vedno v zalogi: Prava francoska teletina, Satine, Kid-usnje in irhovina (Chevreaux), ruska juhtovina, kože in golenice, ribji in goveji loj, ribja mast in degras za strojarje, laneno in rudninsko olje ter olje zoper prah. o o o - - Direktni uvoz. —.—- - o o o Kupuje in prodaja: ježice, volno, ščetine, mezro in arovco. ^ Notranjska posojilnica v Postojni ^ registrovana zadruga z omejenim poroštvom 1 • posluje • t vsak petek od 9.—12. ure dopoldan. Obrestuje hranilne vloge po 4 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. Daje posojila po 6°| 0 na osobni kredit ali proti vknjižbi. -o o o- Promet leta 1904 znaša 1 , 030.010 K 11 v. 11 01 2 O ^ Izjemoma in v nujnih slučajih se sprejemajo vloge in dajo posojila tudi oh druzih delavnikih. Izhaja dvakrat na mesec. Velja po pošti prejeman za celo leto 2 K, za pol leta 1 K. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Naznanila se računajo za celo stran 25 K, za pol strani 15 K, za četrt strani 8 K, za osminko strani 4 K. Mala oznanila po 20 vin. od petit-vrste. Ako se inserati večkrat tiskajo, ceneje. — Uredništvo in upravništvo se nahaja v Postojni hišna št. 256. — Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo, rokopisi ne vračajo. Odgovorni urednik ih izdajatelj Maks Šeber. — Lastnina konsorcija »Notranjca«. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.