Izvenšolsko delovanje učiteljstva. PoroSal na zborovanju ueiteljskega dmštva za sežanski okraj Al. Hreščak. Oprostite mi že sedaj, če boste morali slišati kako trpko besedo. Eesnica je večkrat trda. Zagotovljeni bodite, da mi teb besed ni narekovalo sovraštvo, ampak kolegialnost in ljubezen do našega ljudstva. Namenil sem se predavati o našem izvenšolskem delovanju. Nikakor ne mislim, razjašnjevati vam danes, v čem obatoja učiteljevo izvenšolsko delovanje. Nikakor ne; smešiti se nočpm s tem pred vami, ker smatram to kot a priori Tsem dobro znano. 0 posameznih panogab našega izvenšolskega delovanja se je govorilo tudi že pri naših društvenih zborovanjih, v celoti pa nam ga je postavil pred oči vrli naš tovariš Pesek o priliki aZavezinega" zborovanja v Eadovljici. Njegov tozadevni referat je bil izdan pozneje v posebni brošuri pod naalovom BNa delo med ljudstvo !u Glas, ki nas kliče na delo, ni izšel mogoče iz trenutnega svečanostnega razpoložecja zaradi pretiranega prakticiranja antialkoholizma, iz prekipevajočsga življenja pri polno obloženih mizah. Ne! — Izzvala ga je potreba. Potreba nara ga je diktirala kot mogočen diktator in ravno zaraditega je našel — ker je moral — tako mnogoštevilen in veličaaten odmev v srcih skoro vsega učiteljstva. Saj ima vse učiteljstvo najvišjo svojo inštanco in najdrzovitejšega svojega despota ravno v potrebi. Niti pred alternativo nismo postavljeni t tem slučaju, to se prari: niti dveh izhodov ni iz naše mizerije. Le eden sam nam odpira pot v boljšo bodočnost. Nad njim bereš pa s preprostimi in enostavnimi črkami označen napis: BDelo za ljudstvo". Preproat in rjevabljiv nadpis je to, a napisan je na pozlaeenein ozadju. To pozlačeno ozadje jc naša srečna bodočnost, katere predpogoj je naše delo za ljudatvo. Pregovor BVsak je avoje sreče kovač" ima tudi za nas gotov del resničnosti, čeprav sodi v današnjih časih birokratizma in kapitalizma v staro šaro, ker vsebuje ujegov integriran del le pikro ironijo. Nič novega vam torej ne rnislim poredati, pač pa utrditi že stare ideje, ki s skib- noatjo vspjane, a ne s skrbnostjo sprejete, niso rodile onega sadu, ki se je pričakoval. Kje je iskati vzroka temu ? Le informiraj se vsak aam pri tem ali onem tovarišu! Vedno imaš tisti stereotipen odgovor: «Za Boga, kaj mora ravno nčitelj vae delati? Ali mora ravno on biti udeležen pri vaaki narodni iu gospodaraki prireditvi? Saj imamo že itak dela čez glavo!" Da bi se prepričal o resničnoati teh trditev, sem ai napravil za današaje svoje predavanje roalo statistike o brezplačnem izvenšolskem delovanju uSiteljstva v našem okraju. Prišel sem do rezultata, ki me je naravnost osupnil. (Iroen nočem navajati, ker vsak sam zase ve.) Od 68 učnih oaeb \ okraju je 13 učiteljev, ki se pečajo s poučevanjem "narodnega petja, ali pa takih, ki opravljajo kako drugo brezplačno službo. (Seveda nočetn krajšati a tem zaslug tistim, ki se tudi trudijo na en ali drug način za Ijudstvo, čeprav ne sistematično, kar mislim namreč v svoji statistiki.) Torej 20 % vsega učiteljatva ni to. Vidite, da smo popolnoma opravičeni. da odklanjamo odločno vsak poziv za nadaljne delo, ker nas že dosedanje tako teži, da je čudno, če hodimo sploh še z ravno hrbtenico po sretu. Ironija, kolegi, bridka ironija! Mogoče se bo skrivila komu hrbteniea, a ne pri delu za narod, pač pa pri njegovem klečeplazenju io zavijanju oči proti vseblaženi svetoeti zveličalnega — Birokracija. Zgornji izkaz nam kaže tedaj dovolj jasno, da 86 sicer mnogo kriči, a malo dela. Izgovor o preobloženju z delom bi se še potrpel, če ne bi se izgovarjali z njim ravno tisti, ki najmauj delajo. Dolg čaa ubijajo na ta ali drugi načiD, izmišljujejo si nore metode za držanje rok križem. Vse to bi se pa rzelo le ad notam in pustilo na miru dotične, ki se pebajo za pateuti na svojo lenobo; toda ti lovci za takimi patenti mislijo menda v svojem ndolce far niente", da so edino pametne stvari božje na tem avetu, zasmehujijjo druge, rogajo ae jim, češ; le pehajte se, aaj itak ne dobite za svoj trnd drugega plačila kot svoj trud. S takimi nekolegialnim kolegi soglašam aicer rad, da so si oni po zgledu svetopisemske Marije izvolili boljši del, toda sodba, ali je to čaatno in zDačajno, prepuščam vsem in tudi ojim. Jaz za svojo osebo aem gotov s to sodbo. Dela se torej le to, kar se m o r a, in ne toliko, kolikor se m o r e. Gregorčičevi tolikrat citirani stihi nam služijo menda samo kakor pero na klobuku, da se z njim postavljamo. Kako lepo in svečanostno smo ponavljali na uradnem zborovanju v Eomnu za tov. Eavbarjem: Dolžan ni samo, kar veleva mn stan, kar more, to mož je storiti dolžan! Toda k stvari! Preidimo k premišljevanju, kako bi se dalo to tolikokrat citirano, a nikdar realizirano delo za ljudstvo organizirati. Potrebujemo predvsem dobro organiziranega centralnpga yodstva, iz katerpga naj bi vele osrečujoče sapiee v vse vrate, iz katerega bi izhajale inieiative za uapešno delovanje. To centralno vodstvo bi opravljal poseben odaek za izvrš. delovanje pod nadzorstvom društvenega odbora. Kar je želodec v človeškem, to bodi ta odsek v našein društvenem orgauizmu. Oa naj pošilja okolo sebe zdravo, od mladostnega življenja burao prekipevajočo kri v najoddaljenejše organizemske dele. On bodi zdravnik, ki čuva uad društvenim življenjem ter izdaja potrebne recepte; bodi pa tudi spreten krmilar, ki vodi z izkušeno roko svojo ladjo po razburkanem valovju med klečmi in pečinami. Lepa, a težavna naloga to! Treba je vaestranake požrtvovalnosti, da se bo koa tej nalogi. Začetek je poaebno težak, zato si ga bomo pa olajšali. Nastopili bomo svojo turo na Ie8enem konjičku, končali jo bomo pa na arabskem čistokrvnem dirkaču. Na Pegaza pa ne bomo sedali, da ne izgubimo realnih tal izpod nog in da se nam ne zvrti v idealnih višinah. Specialne naloge tega odseka hočera podati pozneje pri poaameznih točkah izvenšolskega delovanja, ki ae mi zdi, da bi tu pri nas obrodilo v polni meri svoj sad. Sedaj naj podam svoje miali le o konatituiranju odseka samega. Odsek naj sestoji iz 6 do 7 članov, ki naj bodo razdeljeni po svojem službovanju na vseh straneh Krasa. Voli naj se za dobo treh let, ker bi prehitro menjavanje odsekovih članov nikakor ne bilo v prilog uspešnega odaekovega delovaoja. Vsakokratni društveni predsednik bodi tudi predsednik odseka za izvš. delovanje. Drugi člani so lahko že društveni odborniki ali pa drugi. Odsek naj si izvoli izmed sebe tajnika, jako delavnega tovariša, ki bo imel v slučaju požrtvovalnega delovanja v re8nici jako mnogo dpla. Najbrže bo zahtevala potreba pozneje tudi enega blagajnika; za prvi začetek bo moral vsekakor društveni blagajnik priskočiti odseku na pomoč. Odborniki bodo v prvi vrati tajnikova desna roka. Oni mu bodo pošiljali od vseh strani potrebne informacije o društveni statistiki itd., o čemer hočem še danes govoriti. Tajnik bi vodil statistično knjigo, knjigo o raznih informaeijah, ki se bodo zdele odseku potrebne, vodil bo korespodenco z raznimi društvi in oblastmi, s katerimi bo kazalo stopiti v ožjo dotiko, izvrševal v zvezi s predsednikom sklepe odsekovih sej itd., itd. Pri vsakem našem društvenem zborovanju bo torej odzdajnaprej ostalo na prvem mestu poročilo o tem, kar je odsek sklenil, napravil, kake informacije je dobil, kake inicijative je dal, aploh o vsem svcjem delovanju od zadnjega društvenega zborovanja. (Seveda bo treba biti pri teh poročilih jako skop z imeni; le dejatva bodo govorila, imena so nam neprijetna.) Od te točke naših društvenih zborovanj si jaz jako mnogo obetam. Dostikrat je čuti tožbe od raznih kolegov (in doatikrat ne brez vzroka), da je na naših zborovanjih vse preveč šablonsko; predavanja obdelujejo večkrat le suhoparne, že tolikrat otepane pedagoške priacipe, slišijo se predavanja o posameznih znanstvenih strokah, ki ne zanimajo vsakogar itd., in da onega, po černer hrepene, ni dobiti pri naših zborovanjih. Pristno naše življenje s krvjo in mesom, naše potrebe in težave ne pridejo t naših zborovanjih do odmeva. Ne podajajo se nikake direktive za posamezne slučaje itd. Od tod izvira, da je udeležba pri zborovanjih minimalna, da se nibče ue udeleži debat, da potekajo skoro vaa zborovanja po neki neživahni sterotipni metodi. Eto kratkega zapisnika o takem dolgočasnera zborovanju: 1. Predaednikov nagovor. (Vzet na ?.nanje.) 2. Overovljenje zapisuika zadnjega zborovanja. (Vzeto na zuanja.) 3. Beferat o kakem enostranskem vprašanju. (Vzet na znauje.) 4. Predlogi. (Navadno nobenih.) Po teh točkah pride zadnja točka in — to je veselje, ker je dolgočasno zborovanje končano in ker se pričakuje r najkrajšem času splošnpga zadovoljevanja Iai-nih želodcev. Pika. — Na poti domov: A: BNo kolega! Kako ti je prijalo današnje zborovanje?1* B: BGrozno, prijatelj! človek bi umrl od dolgega časa; dobro, da sem 86 pozneje restavriral z dobro kapljico in s par partijami na krogle!" Človek bi mislil, da so vsi ti ljudje že tako blazirani, da jih ne zanima nič več, toda — faktorji — mislite! Bekel sem prej, da si obetam mnogo od odsekovega poročila; to mnogo razumem jaz ravno v premembi teh žalostnib. razmer, ki vhdajo v naših zboro?anjih. To poročilo bo prineslo v naše društvo živahnost, veselje do dela, predočevalo nara bo naše pravo, iatinito življenje, kakršno bi moralo biti, a ne tako, kakršno je. To poročilo bo nekako individualiziralo naše drušfvo, postavilo bo v veljavo vse posameznike, ker bodo pri tem vsi interesirani, ter zakrilo in ublažilo nekoliko trpko disonanco, da nastopajo v društvu le nekatere oaebe kot bolj markantne, pri tem ko igrajo drugi nekako sekundarno vlogo. Nikakor ne mislim, da bi se ta eisto uaravna posledica dala popolnoma odatraniti; mislim namreč: samo ublažiti. Toliko ai torej jaz obetam od tega odsekovega poročila. Če se motim, bo pokazala že najbližja bodočnoat. Na vsak način pa priznam lahko že danes, da se motim, če ne bo vršil odBek za izvenšolsko delovanje a požrtvovalnoatjo svoje vzvišene naloge. V nasprotnem alučaju pa si lahko že danes zagotovimo najlepših uspehov. (Dalje.)