METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MARCU 2015 Climate in March 2015 Tanja Cegnar marcem se zač enja meteorološka pomlad. Moč sonč nih žarkov hitro narašč a in dan se od zač etka do konca meseca opazno podaljša; temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je ob lepem vremenu lahko velika. Ker se morebitno pomanjkanje padavin v zač etku leta opazi šele marca, ko se narava zač ne prebujati, se ga je prijelo ljudsko ime sušec. -8 -4 0 4 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) KREDARICA -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) LJUBLJANA -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) NOVO MESTO -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) MURSKA SOBOTA -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) BILJE -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) PORTOROŽ Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka marca 2015 od povpreč ja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, March 2015 Z Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4 Marec je bil povsod vsaj 1 °C toplejši kot v dolgoletnem povpreč ju. Odklon od 2 do 3 °C so zabeležili v delu Dolenjske, na Obali, Krasu in od tam v ozkem pasu nad osrednjo Slovenijo in severno od Ljubljanske kotline vse do meje z Avstrijo. Območ je z največ padavinami se je raztezalo prek dela Posoč ja nad Postojnsko, padlo je od 130 do 140 mm. Najmanj padavin je bilo na Obali, v več jem delu Štajerske in Krško-Brežiškem polju ter v Prekmurju, kjer je padlo do 50 mm. V Prekmurju niso dosegli niti 25 mm, v Celju je padlo 29 mm, na Bizeljskem 30 mm, 35 mm pa v Mariboru in Slovenskih Konjicah. Več ina padavin je padla v zadnji tretjini marca. Dolgoletno povpreč je padavin so presegli na območ ju osrednje Slovenije in več jega dela Notranjske. V Novi vasi so dolgoletno povpreč je presegli za 22 %, v Postojni za 16 % in v Ljubljani za 7 %. Drugod je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povpreč ju. V delu Štajerske in v Prekmurju niso dosegli niti polovice dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je bilo povsod več kot obič ajno, na severozahodu države in na Obali je bil presežek do desetine. Od č etrtine do polovice več sonč nega vremena kot obič ajno so imeli v delu Štajerske, osrednji Sloveniji od tam pa proti jugu od meje s Hrvaško, proti zahodu pa do meje z Italijo. -5 0 5 10 15 20 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA -15 -10 -5 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v marcu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March and the corresponding means of the pe- riod 1961–1990 V Ljubljani je bila povpreč na temperatura marca 7,6 °C, kar je 2,2 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši marec 1994, takrat je bila povpreč na temperatura 10,6 °C, drugi najtoplejši je bil z 10,1 °C marec 2012, marca 2014 je bila povpreč na temperatura 10,0 °C, sledijo marec 2002 z 8,9 °C, v letih 1990 in 2001 je bila povpreč na temperatura 8,8 °C, leta 1977 pa 8,6 °C. Daleč najhladnejši je bil marec 1987 z 1,1 °C, z 1,8 °C mu je sledil marec 1955, 2,0 °C je bila povpreč na temperatura marca 1958, marca 1962 pa 2,2 °C. Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 2,7 °C, kar je 1,8 °C nad dolgoletnim povpreč jem in v mejah obič ajne spre- menljivosti. Najhladnejša so bila jutra marca 1987 z −3,0 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5,3 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 12,8 °C, kar je 2,4 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Popoldnevi so bili najtoplejši marca 2012 s povpreč no najvišjo dnevno temperaturo 16,8 °C, naj- hladnejši pa marca 1962 s 5,6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v neposredni okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. Tako kot v nižini je bil marec 2015 tudi v visokogorju toplejši kot v dolgoletnem povpreč ju. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka −6,1 °C, kar je 1,0 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Doslej je bil v visokogorju najtoplejši marec 1994 z −2,6 °C, marca 2012 je bila povpreč na temperatura −2,7 °C, marca 1977 je bilo meseč no povpreč je −2,8 °C, v letih 1957 in 1990 je bila pov- preč na temperatura −3,1 °C, sledi pa marec 1989 z −3,2 °C. Najhladnejši je bil marec 1987 s povpreč - no temperaturo −11,9 °C, slabo stopinjo toplejši je bil marec 1971 (−11 °C); v marcih 1958 in 1962 je Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5 bila povpreč na temperatura meseca −10,7 °C, leta 1984 pa −9,7 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna temperatura zraka v marcu na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Največ jih je bilo na Kredarici, kjer so bili hladni vsi dnevi; v Rateč ah jih je bilo 27, v Slovenj Gradcu 20, v Koč evju in Celju po 19, po 17 v Lescah in Murski Soboti. V Godnjah ni bilo hladnih dni, na letališč u v Portorožu so zabeležili 2, 3 pa v Biljah. V Ljubljani je bilo 7 hladnih dni, kar je 5 dni manj kot v dolgoletnem povpreč ju; od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici najmanj hladnih dni marca 2014, ko je bil tak le en dan, v marcih 1991, 1999 in 2001 so zabeležili po dva taka dneva, največ pa jih je bilo marca 1958, ko jih je bilo kar 26 (slika 3). 0 5 10 15 20 25 30 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni LJUBLJANA 0 2 4 6 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni LJUBLJANA Slika 3. Število hladnih dni v marcu in povpreč je obdo- bja 1961–1990 Figure 3. Number of days with minimum daily tempera- ture 0 °C or below in March and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število ledenih dni v marcu in povpreč je ob- dobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily tempe- rature below 0 °C in March and the corresponding mean of the period 1961–1990 Marca so dnevi s temperaturo ves dan pod ledišč em že opazno redkejši kot februarja; takim dnevom pravimo ledeni. Tokrat v krajih z nadmorsko višino pod 500 m ni bilo ledenih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani enajst marcev z ledenimi dnevi, od tega največ leta 1971, in sicer 5 dni, po 4 take dneve so v Ljubljani imeli v marcih 1955 in 1987; po en leden dan pa so zabeležili v letih 1952, 1962 in 1964 ter 2013. -20 -16 -12 -8 -4 0 1951 19561961 19661971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 12 14 16 18 20 22 24 26 1951 1956 1961 19661971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v marcu in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in March and the 1961- 1990 normals Absolutna najnižja temperatura je bila pretežnem delu države izmerjena v dneh od 6. do 9. marca. −5,0 °C je bila najnižja temperatura v Lescah, Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Še hladneje je bilo z −7,0 °C v Č rnomlju, v Rateč ah se je ohladilo na −6,7 °C, v Celju na −5,4 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura −1,1 °C; na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena marč evska temperatura −18,2 °C iz leta 1963, z −15,7 °C sledi marec 1958, z −14,7 °C pa marec 1955; z nizko Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 temperaturo izstopa tudi marec 1976 (−14,6 °C). Na Kredarici je bila najnižja temperatura v marcu 2015 −15,1 °C, tudi v visokogorju smo v preteklosti že izmerili precej nižjo temperaturo, na Kredarici je bilo najhladneje marca 1971 z −28,1 °C. V Koč evju je bilo marca 2015 najhladneje 10. dne, ko se je temperatura spustila na −4,9 °C, v Biljah je bilo najhladneje 13. dne z −1,8 °C, dan kasneje so najnižjo temperaturo zabeležili na letališč u v Portorožu (−0,3 °C). 21. marca je bilo najhladneje v Godnjah (0,5 °C) in v Postojni (−3,7 °C). Več ina merilnih postaj je najvišjo temperaturo izmerila od 29. do 31. marca. V Rateč ah se je ogrelo na 15,0 °C, na letališč u v Portorožu na 19,0 °C, v Postojni so dosegli 14,4 °C, v Koč evju 18,5 °C, na Bizeljskem je temperatura dosegla 20,0 °C, v Novem mestu 18,3 °C, v Č rnomlju 19,3 °C, v Celju 18,0 °C, v Slovenj Gradcu 17,3 °C in v Mariboru 20,8 °C. V Ljubljani se je ogrelo na 17,7 °C, kar je precej manj od 24,6 °C marca leta 1977, 24,5 °C v lanskem marcu in 24,4 °C v marcu 1974, le spoznanje nižja je bila najvišja temperatura marca 1989 (24,3 °C). Že 10. marca je bilo najtopleje v Biljah, izmerili so 18,4 °C. 19. dne je bilo najtopleje v Godnjah, termometer je pokazal 17,5 °C. 21. marca so najvišjo temperaturo izmerili na Kredarici, bilo je 2,8 °C, na tej visokogorski postaji so opazno višjo temperaturo zabeležili v marcih 1994 (8,1 °C), 1986 in 2006 (7,9 °C), 2004 (7,8 °C) in 1993 (7,6 °C). V Murski Soboti je 26. dne temperatura dosegla 18,8 °C. 1°C 2°C Slika 6. Odklon povpreč ne temperature zraka marca 2015 od povpreč ja 1961- 1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, March 2015 Povpreč na temperatura je marca povsod presegla dolgoletno povpreč je vsaj za 1 °C. Del Dolenjske, Obala, Kras in od tam v ozkem pasu nad osrednjo Slovenijo in severno od Ljubljanske kotline vse do meje z Avstrijo so zabeležili odklon od 2 do 3 °C. Slika 7. Mrzli Studenec na Pokljuki, 14. marec 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Mrzli Studenec on Pokljuka, 14 March 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Najtoplejši ostaja marec 1994, na Obali marec 2001, v Č rnomlju marca 1994 in 2001; najhladnejši od sredine minulega stoletja pa je marec 1987. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) BILJE -20 -15 -10 -5 0 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) KREDARICA -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) LJUBLJANA -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) NOVO MESTO -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) CELJE -5 0 5 10 15 20 25 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) MARIBOR -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) MURSKA SOBOTA -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) PORTOROŽ Slika 8. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), marec 2015 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), March 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 -14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA 0 2 4 6 8 10 12 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 0 2 4 6 8 10 12 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 temperatura zraka ( °C) MURSKA SOBOTA 2 4 6 8 10 12 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 temperatura zraka ( °C) PORTOROŽ 0 2 4 6 8 10 12 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 temperatura zraka ( °C) NOVO MESTO 0 2 4 6 8 10 12 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 temperatura zraka ( °C) CELJE Slika 9. Potek povpreč ne temperature zraka v marcu Figure 9. Mean air temperature in March Slika 10. Namakanje polj ob Krki, Veliko Mraševo, 19. marec 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 10. Irrigation, Veliko Mraševo, 19 March 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9 Višina padavin marca 2015 je prikazana na sliki 12. Največ padavin so namerili v delu Posoč ja in od tam nad Postojnsko. Od 130 do 140 mm je bilo v Postojni, Novi Vasi, Kneških Ravnah, Kobaridu in Kamniški Bistrici. Najmanj padavin je bilo na Obali, več jem delu Štajerske in Krško-Brežiškem polju ter v Prekmurju, kjer je padlo od 10 do 50 mm. V Prekmurju niso dosegli niti 25 mm, v Celju je padlo 29 mm, na Bizeljskem 30 mm, 35 mm pa v Mariboru in Slovenskih Konjicah. Slika 11. Rdeč elistna Mirabolana Prunus cerasifera v cvetu, Ljubljana, 31. marec 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 11. Blooming Mirabolana Prunus cerasifera, 31 March 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Dolgoletno povpreč je padavin so presegli na območ ju osrednje Slovenije in več ine Notranjske. V Novi vasi so dolgoletno povpreč je presegli za 22 %, v Postojni za 16 % in v Ljubljani za 7 %. Drugod je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povpreč ju. Na Obali, severozahodu države, v Beli krajini, več jem delu Dolenjske, na Štajerskem in v Prekmurju niso dosegli 75 % dolgoletnega povpreč ja; v delu Štajerske in več ini Prekmurja pa so ostali celo pod polovico dolgoletnega povpreč ja. Na Bizeljskem je padlo le 41 % dolgoletnega povpreč ja, v Murski Soboti in Velikih Dolencih 48 % ter v Lendavi 33 %. Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 9, so zabeležili na Kredarici, dan manj pa na Zgornjem Jezerskem in v Kneških Ravnah. V Lendavi so bili le 4 taki dnevi. 10 mm 50 mm 90 mm 130 mm Slika 12. Porazdelitev padavin, marec 2015 Figure 12. Precipitation, March 2015 Marec je bil v Celju najbolj moker leta 1975, na Obali leta 1970, le malo manj moker je bil marec 2013. V Novem mestu je bilo največ padavin marca leta 1985, v Murski Soboti leta 1995 in na Kredarici leta 2001. Na Obali sta bila povsem suha marca 2002 in 2012, na Kredarici in v Murski So- boti je bilo najmanj padavin leta 2012, prav tako v Novem mestu. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 Slika 13. Višina padavin marca 2015 v pri- merjavi s povpreč jem obdobja 1961- 1990 Figure 13. Precipitation amount in March 2015 compared with 1961- 1990 normals 25% 50% 75% 100% Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasič en nač in merijo le padavine in debelino snežne odeje. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasič en nač in merila tudi potek temperature. 0 50 100 150 200 250 Kamniška bistrica Brnik Zg. Jezersko Podljubelj Kredarica Rateč e Lesce Log pod Mang. Soč a Kobarid Kneške Ravne Bilje Godnje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Novo mesto Č rnomelj-Doblič e Celje Sevno Bizeljsko Slovenske Maribor Slovenj Gradec Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci povpreč je 1961 - 1990 marec 2015 Slika 14. Meseč na višina padavin v mm marca 2015 in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 14. Monthly precipitation amount in March 2015 and the 1961–1990 normals Marca je v Ljubljani padlo 105 mm, kar je 7 % več od dolgoletnega povpreč ja. Odkar potekajo merit- ve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil najbolj namoč en marec 1975 z 248 mm padavin, marca 2001 je padlo 200 mm, v letu 1970 197 mm, marca 2013 189 mm in marca leta 1985 175 mm padavin. Najbolj suh je bil marec leta 1973, padlo je manj kot mm, v letih 1948 in 1953 sta padla po 2 mm, v marcu 2003 pa 3 mm padavin. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Slika 15. Število padavinskih dni v marcu. Z modro je obar- van del stolpca, ki ustreza šte- vilu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 15. Number of days in March with precipitation 20 mm or more (blue), with pre- cipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with pre- cipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with pre- cipitation less than 1 mm (yel- low) Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki, marec 2015 Table 1. Monthly meteorological data, March 2015 Postaja Padavine in pojavi RR RP SD SSX DT SS Kamniška bistrica 133 87 5 0 0 0 Brnik 87 95 6 0 0 0 Jezersko 110 86 8 21 1 15 Log pod Mangartom 115 66 5 0 0 0 Soč a 100 63 6 0 0 0 Kobarid 138 71 6 0 0 0 Kneške Ravne 135 60 8 0 0 0 Nova vas 133 122 7 12 1 8 Sevno 50 59 6 0 0 0 Slovenske Konjice 35 52 5 0 0 0 Lendava 18 33 4 0 0 0 Veliki Dolenci 23 48 5 0 0 0 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja RP − precipitation compared to the normals SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) SS − number of days with snow cover SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) SSX − maximum snow cover DT − dan v mesecu DT − day in the month SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation Slika 16. Ob koncu smuč arske sezone, Ribnica na Pohorju, 21. marec 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 16. The end of skiing season, Ribnica, 21 March 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 0 100 200 300 400 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 50 100 150 200 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 50 100 150 200 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 50 100 150 200 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 višina padavin (mm) NOVO MESTO Slika 17. Padavine v marcu in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 17. Precipitation in March and the mean value of the period 1961- 1990 Slika 18. Padavine v marcu in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 18. Precipitation in March and the mean value of the period 1961- 1990 0 50 100 150 200 250 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 višina padavin (mm) LJUBLJANA Na sliki 19 je shematsko prikazano trajanje sonč nega obsevanja marca 2015 v primerjavi z dolgolet- nim povpreč jem. Povsod je bilo dolgoletno povpreč je preseženo. Slika 19. Trajanje sonč nega obsevanja marca 2015 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1961– 1990 Figure 19. Bright sunshine duration in March 2015 compared with 1961- 1990 normals 100% 125% 150% Najmanjši presežek, le 2 %, so s 139 urami sonč nega vremena dosegli na Kredarici, v Rateč ah pa so obič ajno osonč enost s 160 urami presegli za 5 %. Na Obali je bilo dolgoletno povpreč je preseženo za 9 %, sonce pa je sijalo 178 ur. Od č etrtine do polovice več sonč nega vremena kot obič ajno so imeli v Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 delu Štajerske, v osrednji Sloveniji, od tam pa proti jugu od meje s Hrvaško in proti zahodu do meje z Italijo. V Mariboru je sonce sijalo 167 ur, kar je 26 % nad dolgoletnim povpreč jem, v Biljah so s 193 urami zabeležili 29 % presežek, v Postojni je 185 ur 39 % več kot obič ajno, še več ji pa je bil presežek v Ljubljani. Slika 20. Raznolikost snežne odeje v visokogorju, pod Palcem v Karavankah, 1960 m, 15. marec 2015 (foto: Aleksander Marinšek ) Figure 20. Below Palec in Karavanke, 15 March 2015 (Photo: Aleksander Marinšek ) V Ljubljani je sonce sijalo 188 ur, kar je 48 % nad dolgoletnim povpreč jem. Odkar merimo trajanje sonč nega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sonč nega vremena marca leta 2012 (253 ur), sledijo marec 1953 (248 ur), med bolj sonč ne spadajo še marci v letih 1961 (212 ur), 2003 (208 ur) in 1998 (205 ur). Najbolj siv je bil marec 1964 s 50 urami sonč nega obsevanja, 68 ur je sonce sijalo leta 1962, 72 ur sonč nega vremena je bilo marca 1960, marca 1979 pa 74 ur. 0 50 100 150 200 250 300 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število ur LJUBLJANA Slika 21. Število ur sonč nega obse- vanja v marcu in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 21. Bright sunshine duration in hours in March and the mean va- lue of the period 1961–1990 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 Na sliki 22 so podane dnevne padavine in trajanje sonč nega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) CELJE 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) MARIBOR 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) BILJE Slika 22. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) marca 2015 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 22. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Murski Soboti, in sicer 11. Dan manj je bilo jasno v Postojni in na Obali, po 9 takih dni pa so zabeležili v Lescah, Rateč ah in na Krasu. V Ljubljani je bilo jasnih 6 dni (slika 23), dolgoletno povpreč je pa znaša dobre tri dni; od sredine minulega stoletja je bilo osem marcev brez jasnega dneva, največ jasnih dni je bilo marca 1953, in sicer 14 dni, marca leta 1961 jih je bilo 13, 11 pa marca 2012. 0 3 6 9 12 15 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni LJUBLJANA Slika 23. Število jasnih dni v marcu in povpreč je obdo- bja 1961- 1990 Figure 23. Number of clear days in March and the me- an value of the period 1961–1990 Slika 24. Število oblač nih dni v marcu in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 24. Number of cloudy days in March and the mean value of the period 1961–1990 Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Največ takih dni, in sicer 15, so zabeležili v Koč evju, dva dni manj v Č rnomlju, 11 v Novem mestu in 10 v Postojni. Najmanj oblač nih dni, le 4 so zabeležili v Slovenj Gradcu, dan več pa na Krasu in Rateč ah. V Ljubljani je bilo 7 oblač nih dni (sli- ka 24), kar je šest dni manj od dolgoletnega povpreč ja; marca 1964 je bilo 25 oblač nih dni, le en oblač en dan pa so zabeležili v marcih 1953 in 2012. Povpreč na oblač nost je bila v pretežnem delu države med 4,5 in 6,5 desetinami. Najmanjša povpreč na oblač nost je bila na Krasu (4,3) in v Rateč ah (4,4), največ ja pa na Koč evskem s 6,7 desetinami. Slika 25. Spomladansko cvetje po vrtovih, Ljublja- na, 13. marec 2015 (foto: Tanja Cegnar) Figure 25. Spring flowers, Ljubljana, 13 March 2015 (Photo: Tanja Cegnar) Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 26) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki, marec 2015 Table 2. Monthly meteorological data, March 2015 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 5,5 2,3 11,1 0,0 16,5 30 −5,0 8 17 0 450 193 5,1 6 9 96 96 6 0 0 0 0 0 Kredarica 2514 −6,1 1,0 −3,1 −8,7 2,8 21 −15,1 6 31 0 810 139 102 5,8 8 3 98 79 9 1 19 31 245 27 746,5 3,0 Rateč e–Planica 864 2,5 1,7 9,4 −2,7 15,0 31 −6,7 7 27 0 543 160 105 4,4 5 9 64 65 7 0 0 10 9 5 920,3 5,3 Bilje 55 9,2 2,0 15,0 4,1 18,4 10 −1,8 13 3 0 306 193 129 5,0 7 6 88 86 6 1 2 0 0 0 1012,3 7,1 Letališč e Portorož 2 9,2 2,2 14,6 4,7 19,0 31 −0,3 14 2 0 317 178 109 4,7 7 10 42 61 5 0 1 0 0 0 1018,6 7,3 Godnje 295 8,0 2,3 13,8 4,0 17,5 19 0,5 21 0 0 371 4,3 5 9 77 72 6 1 0 0 0 0 Postojna 533 5,7 2,2 11,0 0,7 14,4 29 −3,7 21 10 0 442 185 139 5,3 10 10 139 116 7 1 0 0 0 0 Koč evje 468 4,8 1,2 11,1 −0,4 18,5 29 −4,9 10 19 0 471 6,7 15 2 90 77 7 0 1 1 3 5 Ljubljana 299 7,6 2,2 12,8 2,7 17,7 29 −1,1 8 7 0 369 188 148 5,0 7 6 105 107 6 0 1 0 0 0 984,5 6,9 Bizeljsko 170 7,5 1,9 13,4 2,2 20,0 30 −3,0 8 8 0 367 5,5 9 5 30 41 5 0 2 0 0 0 6,3 Novo mesto 220 7,2 2,2 12,5 2,1 18,3 29 −3,9 8 9 0 374 153 112 5,9 11 4 59 76 7 0 2 0 0 0 993,6 6,8 Č rnomelj 196 7,6 1,9 13,0 1,7 19,3 29 −7,0 8 12 0 366 6,4 13 3 57 64 5 0 0 0 0 0 6,9 Celje 240 6,2 1,7 12,8 0,2 18,0 29 −5,4 8 19 0 427 158 116 5,6 9 7 29 38 5 0 1 0 0 0 991,4 6,8 Maribor 275 7,0 1,8 12,9 2,2 20,8 31 −2,1 9 7 0 395 167 126 6,0 10 2 35 51 5 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 452 4,8 1,6 11,6 −0,8 17,3 30 −5,0 8 20 0 472 153 108 5,2 4 7 55 81 5 0 1 0 0 0 6,4 Murska Sobota 188 6,4 1,6 12,7 0,4 18,8 26 −5,0 8 17 0 414 167 123 4,7 6 11 23 48 5 0 0 0 0 0 998,1 6,5 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TS i £ 12 °C). ∑ = - = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS £ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka, marec 2015 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, March 2015 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 8,5 13,4 15,4 4,4 0,7 1,5 −2,4 7,7 14,1 16,4 3,0 −0,3 1,1 −2,4 11,0 16,2 19,0 6,6 2,3 5,3 1,1 Bilje 8,6 14,1 18,4 4,0 −0,7 1,8 −3,6 8,1 15,1 18,3 2,4 −1,8 −0,2 −4,3 10,7 15,7 18,1 5,7 2,2 4,1 −0,3 Postojna 4,3 9,3 13,4 0,2 −3,0 −1,2 −4,1 5,2 11,2 14,0 −0,6 −3,6 −2,0 −5,0 7,6 12,3 14,4 2,4 −3,7 1,7 −5,0 Koč evje 2,8 8,7 12,6 −2,0 −4,9 −4,5 −7,2 3,5 10,6 13,8 −1,8 −3,8 −4,2 −6,3 7,8 13,7 18,5 2,2 −3,7 0,5 −5,9 Rateč e 0,7 8,0 12,6 −4,5 −6,7 −7,1 −9,5 2,1 9,3 13,5 −2,9 −6,2 −5,3 −9,2 4,4 10,8 15,0 −0,8 −4,3 −3,0 −6,2 Lesce 3,7 9,8 12,7 −1,5 −5,0 −3,1 −7,0 5,1 10,9 13,1 −0,8 −4,6 −2,3 −6,0 7,4 12,5 16,5 2,1 −3,4 0,8 −4,5 Slovenj Gradec 3,1 10,1 14,6 −2,3 −5,0 −4,8 −8,0 3,9 10,8 13,7 −2,1 −4,4 −5,3 −7,8 7,1 13,6 17,3 1,8 −3,5 −0,6 −7,3 Brnik 4,0 10,9 13,2 −2,3 −5,2 4,9 11,8 14,4 −2,0 −5,6 7,7 13,5 16,9 2,3 −3,3 Ljubljana 6,1 11,3 14,3 1,4 −1,1 −2,2 −6,5 6,8 12,5 15,6 1,2 −0,6 −4,0 −6,8 9,8 14,6 17,7 5,3 0,7 1,5 −3,8 Novo mesto 5,2 10,4 14,3 0,4 −3,9 −0,6 −5,0 6,2 11,6 14,8 0,7 −0,9 −0,5 −3,4 10,1 15,3 18,3 4,8 −0,5 3,9 −2,0 Č rnomelj 5,6 10,8 15,0 −0,2 −7,0 −1,8 −5,5 6,3 12,2 15,0 0,5 −3,0 −2,1 −5,5 10,5 15,7 19,3 4,4 −2,5 2,9 −5,0 Bizeljsko 5,5 11,3 13,6 0,6 −3,0 6,6 12,1 15,4 1,6 −1,6 10,1 16,6 20,0 4,1 −1,5 Celje 4,4 11,2 14,5 −1,6 −5,4 −4,8 −9,6 5,0 12,0 14,5 −1,3 −3,7 −4,4 −6,7 9,0 15,1 18,0 3,1 −3,2 0,5 −6,4 Starše 5,0 11,1 14,6 −0,3 −3,9 −1,7 −4,8 5,7 11,3 14,0 0,3 −2,8 −1,9 −3,7 9,5 15,7 18,6 3,6 −1,3 1,8 −3,0 Maribor 5,2 11,3 14,5 0,4 −2,1 6,2 11,1 13,7 2,1 −0,3 9,5 15,9 20,8 4,0 −0,8 Murska Sobota 4,4 11,0 14,3 −1,2 −5,0 −3,8 −7,3 5,2 11,2 14,1 0,2 −3,4 −2,7 −5,5 9,2 15,7 18,8 2,2 −3,0 0,4 −5,5 Veliki Dolenci 4,8 9,6 13,5 −0,2 −1,6 −3,1 −5,4 5,9 10,2 12,8 1,2 −1,5 −1,3 −5,2 9,2 14,9 18,5 3,0 0,0 0,0 −4,8 LEGENDA: LEGEND: Tpovp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tpovp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, marec 2015 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, March 2015 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M od 1. 1. 2015 I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 0,9 1 6,6 1 34,4 5 41,9 7 118 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 11,4 1 12,1 1 64,6 6 88,1 8 149 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 12,1 3 3,7 1 123,3 5 139,1 9 275 0 0 0 0 0 0 0 0 Koč evje 23,1 2 0,8 2 65,7 5 89,6 9 315 3 1 0 0 0 0 3 1 Rateč e 5,2 2 2,7 2 56,4 6 64,3 10 187 9 10 0 0 0 0 9 10 Lesce 1,5 2 5,9 1 88,3 6 95,7 9 194 0 0 0 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 3,0 1 1,2 1 51,0 3 55,2 5 173 0 0 0 0 0 0 0 0 Brnik 3,9 2 1,6 2 81,8 4 87,3 8 166 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 11,5 3 0,7 1 92,9 5 105,1 9 239 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 6,2 2 0,0 0 44,0 4 50,2 6 200 Novo mesto 7,2 2 1,1 1 50,9 5 59,2 8 254 0 0 0 0 0 0 0 0 Č rnomelj 24,8 2 0,4 1 31,4 5 56,6 8 306 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 5,6 1 1,1 1 23,4 4 30,1 6 181 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 1,2 2 0,3 1 27,6 4 29,1 7 145 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 2,7 1 0,3 1 26,1 4 29,1 6 122 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 1,5 1 0,6 2 32,9 4 35,0 7 136 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 3,2 1 0,9 1 19,3 4 23,4 6 100 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 4,6 1 0,0 0 18,8 4 23,4 5 100 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. marca 2015 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2015 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) Dmax − višina snežne odeje (cm) s.d. − število dni s snežno odejo ob 7.uri LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2015 − total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax − snow cover (cm) s.d. − number of days with snow cover 0 50 100 150 200 250 1.jan 1.feb 1.mar višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19 Ljubljana Maribor Kredarica N E S W 5 % 10 % 15 % 7.9 % 7.2 % 12.2 % 12.6 % 11.4 % 7.9 % 4.6 % 4.0 % 2.2 % 4.6 % 8.4 % 6.9 % 2.8 % 1.4 % 1.5 % 4.3 % 1.1 m/s 1.0 m/s 1.5 m/s 2.4 m/s 2.7 m/s 1.8 m/s 1.6 m/s 1.6 m/s 1.4 m/s 1.3 m/s 2.7 m/s 2.6 m/s 2.0 m/s 0.7 m/s 0.9 m/s 1.4 m/s N E S W 6 % 12 % 18 % 24 % 7.3 % 7.1 % 6.4 % 3.2 % 3.4 % 4.1 % 7.1 % 6.5 % 4.7 % 0.7 % 1.3 % 1.5 % 5.1 % 22.0 % 12.4 % 6.9 % 2.0 m/s 2.1 m/s 1.6 m/s 1.0 m/s 0.9 m/s 1.0 m/s 1.6 m/s 1.9 m/s 2.4 m/s 0.5 m/s 1.0 m/s 1.2 m/s 1.2 m/s 1.2 m/s 1.0 m/s 1.7 m/s N E S W 9 % 18 % 27 % 12.3 % 2.7 % 1.5 % 1.7 % 4.0 % 8.6 % 8.2 % 2.0 % 0.9 % 0.4 % 0.2 % 0.2 % 1.2 % 12.8 % 26.6 % 16.7 % 6.8 m/s 2.9 m/s 2.8 m/s 2.9 m/s 2.7 m/s 3.3 m/s 3.3 m/s 2.9 m/s 2.4 m/s 1.6 m/s 1.8 m/s 1.7 m/s 5.6 m/s 6.1 m/s 5.9 m/s 6.6 m/s Novo mesto Portorož – letališč e Bilje N E S W 5 % 10 % 15 % 1.6 % 2.4 % 12.2 % 13.7 % 6.3 % 2.1 % 2.0 % 5.2 % 12.0 % 8.1 % 11.4 % 7.4 % 7.6 % 4.8 % 1.7 % 1.4 % 1.3 m/s 1.3 m/s 3.0 m/s 2.9 m/s 1.9 m/s 1.0 m/s 1.0 m/s 1.4 m/s 1.2 m/s 1.1 m/s 2.1 m/s 1.3 m/s 1.6 m/s 1.7 m/s 1.1 m/s 1.0 m/s N E S W 9 % 18 % 27 % 1.1 % 1.7 % 9.9 % 11.0 % 5.0 % 26.6 % 13.6 % 3.7 % 2.6 % 3.3 % 3.0 % 3.1 % 2.8 % 5.3 % 5.3 % 2.0 % 2.9 m/s 2.5 m/s 5.8 m/s 4.2 m/s 2.9 m/s 2.8 m/s 2.5 m/s 3.1 m/s 2.9 m/s 3.3 m/s 2.9 m/s 2.7 m/s 1.7 m/s 2.5 m/s 2.9 m/s 2.0 m/s N E S W 7 % 14 % 21 % 28 % brezvetrje: 0.3 % 1.3 % 1.8 % 7.3 % 7.7 % 27.3 % 23.4 % 2.0 % 1.3 % 1.6 % 2.7 % 6.6 % 4.2 % 5.0 % 3.5 % 2.6 % 1.4 % 0.9 m/s 2.2 m/s 4.2 m/s 2.6 m/s 2.6 m/s 2.5 m/s 0.8 m/s 0.8 m/s 0.8 m/s 2.1 m/s 2.0 m/s 1.4 m/s 1.6 m/s 1.6 m/s 1.3 m/s 1.2 m/s Slika 26. Vetrovne rože, marec 2015 Figure 26. Wind roses, March 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku je pripadlo 40 % vseh terminov, severovzhodniku in vzhodseverovzhodniku pa 21 %. Veter je v 12 dneh presegel 10 m/s, en dan od tega 20 m/s, in sicer je 5. marca najmoč nejši sunek dosegel 21,0 m/s. V Kopru je bilo 9 dni z vetrom nad 10 m/s, 5. marca je bilo najbolj vetrovno, sunek vetra je dosegel 24,7 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik skupaj pihala v 51 % vseh terminov. Veter je v 15 dneh presegel 10 m/s, najmoč nejši sunek je 5. marca dosegel 19,9 m/s. V Ljubljani je jugozahodnik s so- sednjima smerema skupaj pihal v 20 % vseh terminov, vzhodseverovzhodnik s sosednjima smerema je pihal v 36 % vseh terminov. Najmoč nejši sunek je bil 5. marca 16,0 m/s, veter je v 10 dneh presegel hitrost 10 m/s. Na Kredarici je veter v 12 dneh presegel 20 m/s, 31. marca je v sunku dosegel hitrost 28,4 m/s. Vzhodjugovzhodniku in jugovzhodniku je pripadlo 17 % vseh terminov, severseverozahod- niku s sosednjima smerema pa 56 %. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 39 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa 18 %. Sunek vetra je 31. marca dosegel 18,2 m/s; bilo je 10 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupaj jim je pripadlo 46 % vseh primerov, vzhodseverovzhodniku s sosednjima smerema pa 32 %. Bilo je 14 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmoč nejši sunek 31. marca dosegel hitrost 22,7 m/s, bilo je 20 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega 3 dnevi z vetrom nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 21 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega pet z vetrom nad 20 m/s, 5. marca je veter dosegel 28,9 m/s. Slika 27. Zasneženi alpski vrhovi, 4. marec 2015 (foto: Tanja Cegnar) Figure 27. The Alps, 4 March 2015 (Photo: Tanja Cegnar) Prva tretjina marca je bila povsod toplejša od dolgoletnega povpreč ja, povpreč na temperatura je bila v pretežnem delu države od 1,5 do 2,7 °C višja kot obič ajno. Najmanjši odklon je bil v Koč evju (1,0 °C), največ ji pa v Portorožu in Biljah (3,0 °C). Padavine so opazno zaostajale za dolgoletnim povpreč jem, ki so se mu z 84 % najbolj približali v Č rnomlju, v Koč evju je padlo 70 %, drugod pa ni padla niti polovica toliko padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. Ponekod niso dosegli niti desetine obič ajnih padavin. Sonč nega vremena je bilo povsod opazno več kot obič ajno, v Rateč ah, Slovenj Gradcu in Novem mestu so dolgoletno povpreč je presegli za 30 %, drugod je bil presežek več ji, v Ljubljani celo 83 %. Povpreč na temperatura v osrednji tretjini marca je bila več inoma 0,5 do 2,0 °C nad dolgoletnim povpreč jem, več ji presežek (2,1 °C) je bil v Lescah, manjši pa v Koč evju (0,2 °C). S padavinami je bila druga tretjina meseca zelo skromna, saj nikjer niso dosegli niti polovice dolgoletnega povpreč ja. V Biljah je padlo 49 % dolgoletnega povpreč ja, v Portorožu 29 %, v Lescah 20 %, v Postojni 11 % in v Rateč ah 10 %, drugod padavine niso dosegle desetine dolgoletnega povpreč ja. V osrednji tretjini marca je sonce povsod sijalo vsaj toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju, tega so v Murski Soboti, Novem mestu in Slovenj Gradcu izenač ili. Največ ji presežek so z 59 % zabeležili v Ljubljani, 47 % več sonč nega vremena kot obič ajno je bilo v Biljah, 44 % presežek pa so dosegli v Postojni. Zadnja tretjina marca je bila več inoma 2 do 3 °C toplejša kot v dolgoletnem povpreč ju, več ji presežek (3,2 °C) so dosegli v Portorožu, manjšega (1,9 °C) pa v Rateč ah in Slovenj Gradcu. Padavine so bile v Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 21 zadnji tretjini meseca izdatnejše, saj je v Postojni, Lescah in Ljubljani padlo več kot dvakrat toliko padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. Za dolgoletnim povpreč jem so zaostajali v Prekmurju, Beli krajini in na Štajerskem z izjemo Maribora. Dolgoletno povpreč je trajanja sonč nega obsevanja so s 14 % najbolj presegli v Postojni in Ljubljani. 12 % presežek so imeli v Mariboru in Murski Soboti, 8 % v Novem mestu. Ponekod so za dolgoletnim povpreč jem tudi zaostajali, tako so le 77 % obič ajne osonč enosti dosegli v Rateč ah, 86 % v Portorožu, 90 % v Biljah in 97 % v Slovenj Gradcu. Dolgoletno povpreč je so izenač ili v Celju. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti nekaterih parametrov od povpreč ja 1961–1990 v marcu 2015 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, March 2015 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 3,0 1,6 3,2 2,2 4 29 112 61 134 113 86 109 Bilje 3,0 1,2 2,0 2,0 38 49 144 86 157 147 90 129 Postojna 2,3 1,9 2,4 2,2 40 11 215 116 165 144 114 139 Koč evje 1,0 0,2 2,2 1,2 70 2 135 77 Rateč e 1,5 1,5 1,9 1,7 18 10 130 65 130 116 77 105 Lesce 2,3 2,1 2,2 2,3 6 20 204 96 Slovenj Gradec 1,8 0,9 1,9 1,6 20 6 154 81 130 101 97 108 Brnik 2,5 1,7 2,4 2,2 15 6 191 95 Ljubljana 2,7 1,7 2,3 2,2 43 3 216 107 183 159 114 148 Sevno 27 0 116 59 Novo mesto 2,2 1,5 2,9 2,2 33 5 150 76 130 101 108 112 Č rnomelj 2,0 1,0 2,6 1,9 84 2 87 64 Bizeljsko 2,0 1,2 2,4 1,9 29 5 69 41 Celje 1,8 0,8 2,4 1,7 6 2 77 38 145 110 100 116 Starše 1,9 0,9 2,2 1,7 16 2 88 45 Maribor 2,0 1,4 2,1 1,8 8 3 102 51 162 110 112 126 Murska Sobota 1,7 0,7 2,2 1,6 24 7 86 48 165 100 112 123 Veliki Dolenci 1,9 1,4 2,1 1,8 36 0 82 48 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1961–1990 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) Sonč ne ure − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) Sonč ne ure − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Nevihte so marca še redke, na Kredarici, v Biljah, Godnjah in Postojni so zabeležili en dan z grmenjem ali nevihto. 0 100 200 300 400 500 600 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 višina (cm) KREDARICA 0 20 40 60 80 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 višina (cm) LJUBLJANA Slika 28. Največ ja debelina snega v marcu Figure 28. Maximum snow cover depth in March Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22 Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. 27. marca je bila snežna odeja debela 245 cm, kar je opazno pod dolgoletnim povpreč jem. Marca je bilo veliko snega v letih 2001 (595 cm), 1977 (588 cm) in 2009 (560 cm) ter 2014 (530 cm). Malo snega je bilo v marcih 2012 (120 cm), 1957 (130 cm), 1989 in 2002 (po 135 cm), 1964 (153 cm) ter v letu 1993, ko so namerili 165 cm. 0 50 100 150 200 250 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan višina (cm) KREDARICA Slika 29. Dnevna višina snežne odeje marca 2015 na Kredarici Figure 29. Daily snow cover depth in March 2015 Snežna odeja je bila v gorah skromna, po nižinah pa so marca snežno odejo zabeležili le v nekaterih merilnih postajah, ki ležijo nekoliko višje. V Koč evju je bila 5. marca snežna odeja debela 3 cm. V Novi vasi je snežna odeja prekrivala tla 8 dni, v Rateč ah je sneg obležal 10 dni, 5. marca je dosegel debelino 9 cm. Na Zgornjem Jezerskem je sneg prekrival tla 15 dni, prvi dan meseca je bila snežna odeja debela 21 cm. Med prikazanimi postajami so marca imeli snežno odejo le v Rateč ah. V Ljubljani ni bilo snežne odeje v trinajstih marcih od sredine minulega stoletja. Največ dni s snežno odejo je bilo v prestolnici marca 1955, kar 25. V Murski Soboti so bili brez snežne odeje v 24 marcih, največ dni s snežno odejo pa je bilo marca 1955 (24). 9-krat je bilo Novo mesto marca brez snega, največ dni s snežno odejo pa je bilo marca 1955 (27 dni). V Rateč ah je snežna odeja 28-krat tla prekrivala ves mesec. Najmanj dni s snežno odejo je bilo v letih 1959 in 2012, le po 2. 0 5 10 15 20 25 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni NOVO MESTO 0 5 10 15 20 25 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni RATEČ E Slika 30. Število dni z zabeleženo snežno odejo v marcu Figure 30. Number of days with snow cover in March Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23 Slika 31. Smuka na Krvavcu, 3. marec 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 31. Skiing on Krvavec, 3 March 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Na Kredarici so zabeležili 19 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. V Biljah, na Bizeljskem in v Novem mestu sta bila 2 dneva z meglo. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v rabi zemljišč in spreme- nljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil en dan z meglo, kar je 6 dni manj od dol- goletnega povpreč ja. Največ dni z meglo je bilo zabeleženih marca 1970, in sicer 17, brez megle so bi- li v marcih 1973, 1993 in 2002, le en meglen dan kot tokrat je bilo še v osmih marcih (1990, 1994, 1996, 1997, 2000, 2001, 2003 in 2012). Slika 32. Število dni z meglo marca in pov- preč je obdobja 1961–1990 Figure 32. Number of foggy days in March and the mean value of the period 1961– 1990 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Na sliki 33 levo je prikazan povpreč ni zrač ni tlak v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V zač etku meseca je bil zrač ni tlak razmeroma nizek, 2. dne je znašal 975 mb, do 7. marca se je dvignil na 996,2 mb, kar je bilo največ v marcu 2015. Sledilo je upadanje in 13. dne je bil zrač ni tlak 984,2 mb, nato pa se je 16. marca dvignil na 995,2 mb, v nadaljevanju je sledilo upadanje in 25. dne se je zrač ni tlak znižal na 971,8 mb, sledil je kratkotrajni porast do 18. marca na 981,3 mb, najnižja vrednost meseca je bila predzadnji dan meseca z 969,4 mb. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24 960 970 980 990 1000 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 2 4 6 8 10 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA Slika 33. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare, marec 2015 Figure 33. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, March 2015 Na sliki 33 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Vsebnost vodne pare v zraku je bila drugi dan meseca 9,7 mb, sledilo je upadanje do 3,9 mb 6. marca. Največ vlage je bilo v zraku 26. marca, ko je delni tlak vodne pare dosegel 11,6 mb. Nato je nad naše kraje pritekal manj vlažen zrak, 28. in 29. marca je delni tlak znašal 6,7 mb, do zadnjega dne v mesecu pa se je dvignil na 9,8 mb. SUMMARY The mean air temperature in March was all over the country above the long-term average, the anomaly was at least 1 °C. Anomaly was between 2 and 3 °C in part of Dolenjska, on the Coast, Kras, central part of Slovenia and from there up towards north to the border with Austria. The most abundant precipitation, between 130 and 140 mm, was registered in part of Posoč je and part of Notranjska. On the Coast, most of Štajerska, on Krško-Brežiško polje, and in Prekmurje 10 to 50 mm fell. Most of precipitation fell during the last third of March. Precipitation exceeded the normal in central part of Slovenia and over most of Notranjska. Elsewhere less precipitation fell than on average in the reference period. In part of Štajerska and Prekmurje less than 50 % of the normals fell. Snow cover in the mountains was below the normal, on 5 March the snow depth on Kredarica reached 245 cm. The sunshine duration was above the long-term average. The anomaly was up to 10 % on the Coast, and northwest of Slovenia. The anomalies between 25 and 50 % were observed in part of Štajerska, central part of Slovenia and from there towards south and west up to the border. Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration