O kakovosti modre galice Katera galica je boljša, domača, to je »Sonce«-, ali tuja, n. pr. italiajinska ? TaJco modrujejo včasih na_i vtnogradniki, zdaj, ko si nabavljajo modro galico za škropljenje vinogi-adov. Mnogro vinogradnikov je, ki se trdovratno držijo gotove znamke, Ceš ta je najboljša, ker dela hudo Crne roke in se tudi bolj pozna na trtah, ko poSkropim vSnograd. Zares taiki so nekateri vinogradniki, ki zahtevajo tujo galico, pa Cetudi jo plačajo mnogo drsižje. V takih okoliščnah ae motrajo vča_uh posluževati nekateri trgovci z galico prave zvijaie. Zgodilo se je lani v Halozah, da je starokoprten vinščak zahteval v trgovini gotovo gaJtico tujega izvora. Trgovec je pa tmel na prodaj samo domače blago. Kako tedaj ustrefei sdtnežu? Trgovec pravi: »Možakar, danes nimam te galice na zaJogi, pridite čez par dni, ko jo dobim.« Trgovec pa pod streho podšče nekaj starth vre. z napisom Sinozemske galice ter presuje domačo v nje. Vinogradnik pride čez par dni in je bil sila zadov.ljen, da je dobil inozenasko galico. Cena je bila seveda ista. Trgovec pravi vinogradniku, naj pride čez čas povedat, kakšen uspeh bo iimel s to galico. Po škropljenju pride vinogradnik k trgovcu ob neki priliki ter pove, da je bil z galico prav zadovoljen in pravi: ^Saj sem vam povedal, galica, ki ste mi jo prodali, je veliiko boljša od sosedove, ki jo uporabljal doma_o. Le priddte pogledat!« Trgrovec se mu pa nasmeje ter odvrne: »Kaj, boljša je bila ta galica: Možakar, vi ste škropili z domačo, kakor soeed, ampaJk vi ste bolj zadeli. ker ste pravočasno škropili in znate tudi škropivo boljše pripraviti kakor sosed.« Možakar je bil razočaran. Takih in sličnih dogodivščin bi se dalo še ve_ napisati. Gotovo pa je, da je trditev nekaterih vinogrradnikov, da je inozemska galica boljša od doma^e, brez vsake podlagre. Tu prihaja v poštev samo rezu.tat nradne analize, koliko bakrenega sulfata vsebnje ta ali