KRAOtWl INPORMA^R LoSatec r 35 KRRJEUNI INF. Qiasilo prebivalcev KS Vrh z okolico ikieber 199? KNJIŽNICO LOGATEC SPONZORJI ČASOPISA Prodajalna: c. XXXI. divizije 68 Žiri PoNudbA: - SAdjc - ZElENjAVA - živi La Odprto; ponedeljek do petek 8h - 19h sobota 8h - 13h nedelja 8h - 12h Gostilna: "SMKEČJE" Anica HRIBERNIK Smrečje 48 061 - 749 - 167 - doMAČE klobASE ' NAREzki - NEdEljskA kosilA - spuEjcM ZAkljuČENib dRužb in poRok - dobRA doMAČA kApljiCA / MAlvAZijA, REfoŠk / Odprto; vsak dan 7h - 2lh petek zaprto Okrepčevalnica HTLJH Peter J6S6NKO Lavrovec I6a Odprto; torek - sobota 10-22 nedelja 14-22 ponedeljek zaprto VABLJENI ! Trgovina VRIJ prodajalna z mešanim blagom Metka J656NK0 Odprto; sreda, petek 16-20 nedelja 9-12 KRAJEVNI INFORMATOR Glasilo ŠKD Vrh Naslov; ŠHD Vrh Vrh Sv. Treh Hraljev 7 9 Rovte 61373 Besedila so prispevali; Stanka Alič, Franko Čelik, Katja Čelik, otroci POŠ Vrh, Tine Jesenko, Janez Kogovšek, Maja Kogovšek, Rafko Krvina, Katja Mivšek, Matija Trček, Franc Treven, Marko Žust Gradivo uredi! in glasilo oblikoval Marko ŽUST Iz vsebine: Dve leti garanja Športno kuhuRNO cIruštvo VRh dve Leti' vodi Njihov pREdsEdNik MatiJa TrčeL V ČlANku NAM OpiSUjE, kAj VSE jE SKD V TEM ČASU ORCjANÌZÌRAlo ÌN kAkŠNi SO SAdovi Nj ECjOVECjA dvolETNECjA VodENjA dRUSTVA. Športne aktivnosti ŠKD V Letu, ki se izTEkA, je športna SEksijA pRi SKD orcjanìzìraIa ìn sodElovAU na MNoqih ŠpORTNih pRiREdiTVAh. ČlANki . NA kRATko povzEMAjo rezuLtate ìn neI£, .v:-. . Matiaž Alič 27 1 3 5 3. mesto Roian F.miko 21 Sandi F.niko 3S R 4.5 11 1. mesto Rrigita Gabrovšek 3S 0 Rlaž Jelovčan 28 4 I uka Jelovčan * 22 2 Srečko Krvina R 4 3 5 3. mesto Miha Oblak 4.R 3 3.5 9 2. mesto Rarhara Oblak 2 1 OD TEKSTA DO UPRIZORITVE Vrhovci že več kot 15 let zapored v zimskih mesecih naštudiramo dramsko delo, bodisi dramo ali komedijo. Največkrat žanr ( slog dramskega dela ) zavisi od trenutnega izbora igralcev, okusa režiserja in nenazadnje življenskega utripa. V zadnjih letih se pogosto prikažemo v komedijskih vlogah, predvsem zaradi samega obiska, saj danes človek v hitrem toku življenja potrebuje predvsem razvedrilo. Z delom začnemo v začetku novembra. Dokaj pozno. Že vsa leta zapored govorimo, da prihodnjič moramo pričeti prej. Ampak slika je vedno enaka prejšnji. Preden dobimo tekst, ki zavisi od števila igralcev, stopnje težavnosti, scenske postavitve itd., je ponavadi že november. Tekst oz. knjiga se mora kopirati tolikokrat, da zadostuje za igralce, režiserja in drugo osebje. Režiser ima nato precej dela. Preurediti mora tekst po svoji zamisli (scenarij), ki ga na bralnih vajah - največ pet do šest - tudi igralci popravimo. Bralne vaje so zato, da igralec spozna besedila in svojo vlogo. Vloge razdeli režiser. Po koncu bralnih vaj mora oder dobiti že scensko osnovo. Igralci moramo vedeti, kje je prihod, odhod, kje stoji pohištvo, ko se pričnejo prave vaje. Na amaterskih odrih sceno vedno določi režiser s pomočjo tehnične ekipe. Začetne vaje so največkrat za igralce, ki še niso igrali težavne. Igralec ima tremo pred režiserjem. V teh fazah mora režiser vzeti pravilno metodo, da igralec ne izgubi volje do igranja. V naši skupini so razmere takšne, da imamo vaje največkrat ob koncu tedna, ker med tednom ne moremo priti vsi. Eni so v šoli, drugi na delu. Iz tega sledi, da moramo biti na vajah pripravljeni delati dve do tri ure. Poleg tega bi prišlo prav, da bi tudi doma kaj študirali. Ampak iz lastnih izkušenj lahko povem, da* domačega dela pravzaprav ni. Učenje besedila pogosto zanemarjamo, kar pa je ovira za hitrejše napredovanje na odru. Pokaže se, da je vpliv na gibanje igralca, če besedile ne zna, zelo velik. Namesto, da bi oblikoval svoj lik, gibanje po odru, pa premišljuje kaj ima za reči. Vaje pa imamo vredno vsi skupaj. Takrat ko je potrebno sešiti, se naučiti določen odlomek, delamo samo tisti, ki nastopamo in režiser. Izkaže se, da so interne vaje zelo pomembne. Na skupnih vajah se režiser in igralec ne moreta posvetiti tako natančno vsaki besedici, vsakemu gibu, kot na teh vajah. Znanje pride sčasoma na tako raven, da smo igralci in režiser zadovoljni in nezadovoljni. Potrebna je nadgradnja. To je tisto dejanje, ki da igri pravi pomen, kvaliteto. Velikokrat se pokaže, da malenkost ki jo dodamo,-“ sistem igre učinkovito spremeni. Že par let to nadgradnjo izvajamo s pomočjo video kasete. Vaje namreč enkrat vmes posnamemo, nato določeno število vaj presedimo pred televizorjem in popravljamo, dopolnjujemo naše delo. Ko se pokaže, da je naše znanje tako veliko, da lahko igro igramo tudi gledalcem, si določimo dan premiere. Že vrsto let je to okrog 10. do 15. februarja. Naše urjenje traja dobre tri mesece. Dan pred premiero imamo generalko, to so zadnje vaje. Od generalke naprej režiser— zaključi delo. Omeniti je treba še ljudi, ki jih-.* gledalec ne vidi. Težko nalogo imajo._ šepetalci. Slediti stavek za stavkom je_ lahko za nekoga težko. Velikokrat se izkaže, da šepetalec rešuje zastoje, ki se pojavijo na odru. Poleg šepeialcev je še tehnična ekipa, ki postavlja kulise -scensko delo in vodja predstave. Njegova naloga je, da bedi nad igralci, da so za nastop na odru pripravljeni, da skrbi za vse rekvizite, ki se jih na odru uporablja in predvsem mir za odrom. Pozabil sem še na delavca pri glasbi in luči, ki je največkrat iz tehnične ekipe. Pomemben faktor za kvalitetno predstavo so pravi kostumi, ki jih je danes dežko dobiti. Z dobrim poznastvom ljudi iz Mestnega gledališča Ljubljana in s pravim pristopom nam odstopijo potrebno. Omeniti moram še masko “šminkanje igralcev”. Tu nimamo pravega kadra, pravega strokovnjaka, ki bi nam svetoval, zato se moramo vpreti na lastne izkušnje. Ponavadi fante “šminkajo” deklata, nekateri se sami, pri dekletih pa je to vsakodnevno opravilo, zato jim je to delo manjši problem kot fantom. Lahko bi govorili še o pripravah na gostovanje, kdo to urejuje, kdo skrbi za prevoz kulis in druga dela, ki se pokažejo. Ampak moj cilj je bil, da vam približam dogodke, ki nas spremljajo do premiere. Tudi disciplina je velikokrat pereča, vendar z določenimi “prijemi” opravimo tudi s tem. Za konec pa vam lahko povem, da bo igra na Vrhu tudi to leto, zopet komedija, vendar naslova še ne poznamo, saj naš čas pride šele po prvem novembru. Se vidimo. Rafko Krvina TORICA ČUDEŽNI KLJUČEK Kot že nekaj let, je tudi letos pomladi režiser Rafko Krvina pripravil otroško igrico. Igrico naj bi zaigrali na Materinski dan. Nekega dne nas je otroke povabil na sestanek v šolo, da se bomo domenili in razdelili vloge. Povedal nam je, da se bo igrica imenovala Čudežni ključek. Tudi letos so glavno vlogo podelili meni. Kar hitro smo morali začeti z vajami. Imeli smo jih trikrat na teden. Ko sem videla ves tekst, ki sem se ga morala naučiti, me je bilo strah, kako se bom vse to zapomnila. Igrica je bila sicer lepa, a je bila vsebina nekoliko zapletena. Najprej tudi mi igralci nismo vedeli kako poteka. Po nekaj vajah smo morali igrati brez teksta. Šlo je bolj počasi, a vseeno bolje kot nič. Kar hitro se je približevala nedelja, ko naj bi nastopili. Večina igralcev je bilo že oblečenih, nekaj pa še ne. Nastopila je sobota. Generalko smo kar uspešno opravili. Domenili smo se uro za v nedeljo, kdaj naj bi bili v šoli. V nedeljo dopoldne me je zelo skrbelo kaj bo in ali bo šlo vse po sreči. Ob dveh smo bili že skoraj vsi v šoli. Začeli smo se oblačiti in ličiti. Nismo se preveč smejali, ker je vse zelo skrbelo. Gledalci so prihajali, jaz pa sem bila iz minute v minuto bolj nestrpna. Ura je bila tri. Zavese so se odgrnile in predstava se je začela. Ko sem prišla na oder si nisem upala pogledati v dvorano, ker me je skrbelo, da se bom zmotila. Nekajkrat se mi je tudi zataknilo, a sem se k sreči “ujela”. Srečno smo odigrali igrico do konca. Po končani predstavi smo se še priklonili in oddahnili. Ko smo se vsi preoblekli, smo se odpeljali na zasluženo kosilo v gostilno Smrečje. Upam, da se bodo igralski talenti še naprej odkrivali in želim, da bi igralci še dolgo časa razveseljevali ljudi s predstavami. Maja Kogovšek OTROŠKI CERKVENI ZBOR Ko je v našo faro prišel gospod kaplan Jože Čuk, je s seboj prinesel zamisel, da bi ustanovili otroški pevski zbor. To zamisel je tudi na glas izrekel. Vse otroke je povabil, da bi se udeležili pevskih vaj. Na povabilo smo se velikodušno odzvali. Začele so se pevske vaje. Prepevamo, kaplan pa igra na kitaro. Pevske vaje so enkrat tedensko po eno uro. Nekajkrat smo peli že pri nedeljski maši, kjer mislim, da nismo peli najbolje in upam, da bo v prihodnje bolje. Začeli pa smo si postavljati vprašanje, kdo bo vodil pevske vaje. ko bo kaplan odšel. V tem času pa se je naš ključar poročil in odprlo se nam je novo upanje. Nova faranka Gabrijela je namreč že imela nekaj izkušenj z vodenjem otroškega zbora. Sedaj se je že nekajkrat udeležila pevskih vaj. Skupaj z g. kaplanom igrata ( na kitaro in sintesizer ) in vsi skupaj pojemo. Skoraj na vsakih vajah se učimo kako novo pesem. Prav je, da pevskih vaj ne ukinemo, kajti le tako bomo nekoč lahko postali dobri pevci in se pridružili cerkvenemu pevskemu zboru na Vrhu in le tako bo življenje v naši fari ostalo razgibano. Katja Mivšek KRČMARICA MIRANDOLINA V letu 1994 smo uprizorili komedijo Krčmarica Mirandolina, ki smo jo zaigrali kar 13 krat, 3 krat doma in 10 krat na tujih odrih. Kljub temu, da smo imeli več gostovanj kot lani, pa je bil obisk manjši. Igro si je ogledalo 1287 gledalcev, 1047 odraslih in 240 otrok. Kot vsako leto, smo tudi letos imeli največji obisk v Žireh z 269 gledalci,najmanjši pa v Hotedršici, kjer jih je bilo le 50. Predstave: premiera Vrh 157+130, Rovte 99. Zavratec 109, Logatec 83, Hotedršica 50, Sovodenj 65, Hotavlje 58, Žiri 269, Podlipa 76, Šentošt 64, Otočec 76, Vrh 51 Katja Čelik Krajevna problematika KRAJEVNA SKUPNOST. NJENO DELO. NAČRTI IN PRIHAJAJOČE VOLITVE I. UVOD Spoštovani sokrajani! Številke krajevnega informatorja, so po mojem prepričanju glasilo, ki doseže vsakega krajana, zato je še toliko bolj pomembno, da se v njem najdejo oz. zbirajo ideje, opišejo opravljena dela, načrti... Ker menim, da bo številka obsežna, bo rezultat te številke tudi zrcalo, dogodkov dela in uspehov v kraju, ki se na tak način trajneje shranijo, krajanom pa približajo zbirko dogodkov, skozi katero bo pozoren bralec in ocenjevalec razmer lahko vidi delo in trud posameznikov. Da je to res, ocenjujem tudi s podpisanimi pod članki, ki so od številke do številke večinoma isti. Želim, da moj uvod spodbudi tudi ostale, da s svojimi prispevki - tudi kritikami, za katerimi pa želim, da stojite tudi s svojimi idejami in delom v bodoče spodbujate razvoj kraja. II. KS IN NJENO DELO S koncem tega leta preneha mandat vodstvu tukajšnje krajevne skupnosti, hkrati pa stopa v veljavo tudi novi Zakon o lokalni samoupravi, po katerem krajevne skupnosti niso obvezne, občani pa se vseeno lahko organizirajo v krajevno skupnost, za katero pa sami ne razpisujemo volitev, temveč jih bo razpisal na decemberskih volitvah izvoljeni novi župan, nove občine Logatec, ki tudi z dodatkom "nova" ostaja teritorialno nespremenjena. Rezultati zadnjih let so plod aktivnosti in pravilno zastavljenih planov. Pridobitve, ki so se pojavljale v času od ene številke do druge so bile 'natančno opisane v posameznih izdajah. Vseeno je prav, da se glede na iztekajoči mandat še enkrat omenijo. Prva velika akcija je bila obnova oz. adaptacija osnovne šole. Samoprispe- vek, ki se je takrat iztekal je bil glavno upanje, da pri novi občinski vladi dosežemo željeno. Na seji izvršnega sveta, ki je bil na pobudo krajevne skupnosti na Vrhu, smo novo občinsko vlado seznanili s stanjem. V jeseni leta 1990 je bilo v šoli narejeno ogrevanje, spomladi leta 1991 pa zamenjana električna napeljava, preurejena kuhinja, preurejene sanitarije in polepšani zidovi. Ob iztekanju samoprispevka v letu 1991 smo zbrali še nekaj denarja ter s pomočjo občine preuredili elektriko na odru, ter ga na novo prepleskali. V letu 1991 je gasilsko društvo peljalo h koncu adaptacijo Gasilskega doma. Večina sredstev se je zbralo solidarno, nekaj jih je šlo iz krajevne blagajne, nekaj pa z občinske. V jeseni leta 1991 smo začeli največjo akcijo v tem obdobju. To je bila cestna povezava (preko Hlevnega vrha) z občinskim središčem. Ker je bil to primeren skupni interes je referendum v novembru istega leta z veliko večino uspel. Dobro smo vedeli, da s svojim denarjem ne pridemo daleč, zato smo bili zelo veseli podpore s strani IS občine Logatec. Denarna sredstva samoprispevka, ki v ■' povprečju pritekajo mesečno v znesku cca. 55.000,00 SIT nam v primerjavi z vrednostjo investicije (od Popita do Pila 28 milijonov SIT) to nazorno dokazujejo. Danes je delo opravljeno. Izvajalcu zemeljskih del kot KS dolgujemo še cca 1,2 milijona SIT, vendar ob vedenju, da se nam samoprispevek zaključuje v letu 1996 lahko iz tega naslova denarja zastavimo na cestnem področju nove programe. O pomenu cestnega odseka je pripravljen poseben prispevek, ki je bil tudi pozdrav in govor na otvoritvi te ceste. Veliko dela je bilo opravljenega na obeh cerkvah. V Hlevnem vrhu so predvidena dela v celoti končana, sredstva pa so se zagotovila večinoma s prostovoljnim delom in pametnim gospodarjenjem z gozdom te cerkve. Zid in deponija ob pokopališču sta se zgradila oz. obnovila s sredstvi KS. Etapno se prenavlja tudi farna cerkev. Dela, ki ga uspešno vodijo župnijski pastoralni svet, gradbeni odbor in klučarja je opravljeno s sredstvi in delom faranov, nekaj denarja pa je primaknila tudi KS. Moja vizija nadaljevanja del obstaja. Ob sedanjem delu omenjenih je potrebno iskati čim več družbene pomoči, da bo "lepotica" čimprej dokončno urejena. Opisane so le glavne akcije, ki pa so se prepletale z ostalimi dogajanji v kraju. V spomin in opomin je na vrhovskem pokopališču postavljen spomenik "zamolčanim" oz. "komunističnim žrtvam" druge vojne. Kraj se je predstavil s kulturnimi, športnimi, zabavnimi prireditvami, čast delu in zavidljivi enotnosti, kljub raztresenosti tega območja pa so izrazili tudi pomembni ljudje slovenske javnosti. S tem smo se promovirali in dosegli, da lahko občinska vlada ob našem sodelovanju odpre tudi marsikatera vrata na republiki in poskuša s programi pridobiti sredstva za razvoj teh krajev (Lojze Peterle, Peter Vencelj, Milan Brečko, Marjan Dvornik...). Še nekaj o neuspehih. V oči me bode nedokončana vodooskrba šole. Veliko je bilo prizadevanj, vendar je vedno prišlo do pomanjkanja denarja v občinski blagajni oz. so bile prednostne naloge na tem področju drugje. Osebno se bom zavzemal, da se dela končna čimprej, projekti pa so bili narejeni letos. Želim in upam, da bo ta problem rešen v kolikor bo tudi centralna šola v Logatcu pomagala izpostavljati to problematiko. Stanje in delo do konca leta 1994. Do konca tega leta nas čaka še precej dela, ki pa v celoti ne bo tako vidno. Neurje, ki je v noči iz 3. na 4.10.1994 prizadelo našo KS je naredilo veliko škodo. S sredstvi krajevne skupnosti in rezervnimi sredstvi občine se bo škoda sanirala le delno. Ocena škode in sanacijski program je izdelan in poslan na resorno ministrstvo. Iz prvih ocen vladnih služb v Ljubljani, bo potreben iz njihove strani še dodaten ogled, ki bo potrdil ocene. Prav iz teh razlogov se intenziteta sanacije na posameznih področjih razlikuje. Kot ste že verjetno obveščeni bomo ob pridobljenih sredstvih delo, ki ste ga ob sanaciji posledic neurja opravili s stroji - traktorji na cestah, v določeni obliki povrnili. - * Čas, ki je pred nami do 4. decembra je tudi čas pred volitvami v nove občinske svete. Kot krajevna skupnost smo razvrščeni v volilno enoto v kateri so še KS Rovte, Hotedršica, Trate in Log - Zaplana. Novi občinski svet bo v celoti štel 19 članov, iz omenjenega območja pa jih bo v svetu le pet, ki se bodo volili iz strankarskih list. Glede na majhnost in majhno število glasov iz naše KS je tudi majhna možnost, da bomo imeli svojega predstavnika. Zaradi sistema volitev in pomembnosti odločitev vsem krajanom predlagam, da se udeležite shodov, ki jih bodo stranke pripravile v novembru tudi v naši KS. Na teh shodih vam bo razložen program strank in sistem volitev, hkrati pa bodo kandidati dobili sliko potreb kraja. Prav od volitev bo veliko odvisno, kako se bo slišal naš glas v naslednjem mandatnem obdobju. Načrtov je veliko: - vsako leto vsaj 1 km asfaltirane ceste - razmisliti o širitvi šole, kjer bi pridobili dvorano, oder in večnamenski prostor - izvesti akcijo imenovano celostni razvoj vasi in obnova podeželja (kmetijstvo, obrt) - pomagati pri dokončanju obnove cerkve - sodelovati pri organizaciji raznih prireditev - rešitvi PTT omrežja na področju centrale Rovte (v letošnjem letu je bila narejena razmejitev) - uspešno sanirati škodo po neurju in izvajati ukrepe, da tudi ob močnih nalivih ne bo povzročena večja škoda (zadrževalniki, propusti, struge potokov) Vsi ti načrti so le razmišljanje posameznika, ki pa so hkrati objektivni pogledi na stanje in potrebe. Opravljeno delo in tempo razvoja glede na opravljeno bo težko peljati v tem ritmu. Ljudje, ki bodo to delali oz. bodo prevzeli te odgovornosti pa verjetno lahko že danes vedo, da to delo ni bilo nikoli plačano in tudi v prihodnje še nekaj časa ne bo. Na koncu še misel: Če ti je za opravljeno delo od stotih hvaležen vsaj eden, potem delo ni bilo zaman. T Tine Jesenko POZDRAVNI GOVOR OB OTVORITVI CESTE HLEVNI VRH - PIL Dne 11.09.1994 je bila v Hlevnem vrhu pri Bradešku otvoritev zadnjega dela povezave ceste med KS Vrh, Rovtami in občinskim središčem. Za osvežitev dogodka je objavljen pozdravni govor in pomen nove pridobitve. Spoštovani! Danes, na ta lep in sončen dan imam lepo in prijetno dolžnost, da v imenu KS Vrh pozdravim naše današnje goste in ostale prisotne. V posebno čast nam je, da so tukaj z nami poslanec državnega zbora g. Štefan Kociper, državni svetnik g. Marcel Štefančič, državni podsekretar MPZ g. Milan Brečko, predsednik SO Logatec g. Anton Antičevič, predsednik IS SO Logatec g. Vladislav Puc, člani predsedstva in IS občine Logatec, delegati občinske skupščine, vodilni delavci upravnih organov občine Logatec, predstavniki sosednjih KS, KGZ Sora Žiri in nenazadnje tudi izvajalci asfalterskih del SCT iz Ljubljane ter izvajalec zemeljskih del g. Anton Treven. Pozdrav tudi g. Jožetu Steržaju in kaplanu g. Jožetu Čuku, vsem ostalim vabljenim in prisotnim. Ko smo se pred tremi leti odločali o prioritetnem vrstnem redu za obdobje od leta 1991 do 1995 smo na prvo mesto postavili ureditev ceste Pii - Hlevni vrh -Rovte. Da je zadeva dobila tudi del politične teže smo v obrazložitev zapisali: Smo edina KS v občini Logatec, ki nima ustrezne oz. asfaltirane cestne povezave s svojim upravnim središčem. Teža besed in ustrezno argumentirana dejstva so pripeljala do pravih ljudi na pravem mestu (pa jih ne bi našteval) in začeli so se prvi razgovori, ki so nam nakazovali podporo. S ciljem, da tudi sami zberemo del sredstev smo konec leta 1991 izglasovali samoprispevek tako, da je v objektu tudi delež delavcev, kmetov, upokojencev in lastnikov nepremičnin v tem kraju. V letu 1992 so se aktivnosti začele. Najprej je bil pripravljen projekt, ki je nakazoval potrebe po razširitvah oz. zamenjavi zemljišč za širšo in spremenjeno cesto. Prizadeti so znali prisluhniti skupni potrebi in so brez posebnih zahtev po odškodninah odstopili zemljišča. V istem letu so se pričela tudi dela in iz smeri Rovt je bila narejena rekonstrukcija in asfaltacija do Hlevnega vrha. Krajani so pričakovali takojšne nadaljevanje, vendar finančna konstrukcija v letu 1993 z strani krajanov in proračuna občine Logatec ni pokrivala zahtevnosti investicije*. Tudi nejevolja posameznih krajanov in posamezne govorice so delno oteževale nadaljevanje akcije, ki je bila v planih KS prikazovana kot akcija samoprispevka v letih 1991-96. Danes, ko se bomo po prerezu traku odpeljali po novem odseku je prav, da povem še nekaj o kraju, ki ga skušamo predstaviti kot kraj, ki od družbe in občine le nekaj zahteva, ampak smo kraj, ki tudi nekaj daje, nekaj promovira. Mislim, da te akcije in dejavnosti zadnjih let nazorno nakazujejo: obnova tukajšne osnovne šole, obnova cerkve tukaj v Hlevnem vrhu, obnova cerkve na Sv. Treh Kraljih obnova gasilskega doma, športne, kulturne in zabavne prireditve. Skratka smo kraj, ki bo tudi s to cestno povezavo lažje doživljal razvoj, družine in mladi bodo ostajali doma, gostom, turistom in obiskovalcem pa bomo znali nuditi dobrodošlico. Tudi o potrebah kraja bi lahko povedal veliko, vendar mislim, da bomo na lokalnih volitvah konec tega leta znali izvoliti ljudi, ki bodo znali skrbeti za razvoj okoliških krajev. Ker ima vsaka prava pot svoj cilj je vseeno prav, da povem nekaj imen in se jim zahvalim za njihovo delo in dodatno angažiranje pri izpeljavi akcije: -g. Vlado Puc, predsednik IS SO Logatec -g. Pavel Kranjc, načelnik oddelka za urejanje prostora občine Logatec -g. Milan Brečko, državni podsekretar v MPZ -gradbeni odbor za cesto Hlevni vrh na čelu z Marjanom Mivškom Prav tako je prav, da se še enkrat zahvalim tukajšnim hišam in lastnikom za odstopljena zemljišča, krajanom za prispevek ter gospodinjam in delavcem, ki so pripravili pogostitev v letu 1992 in današnjo. Želim, da bi nova cesta prinesla novo upanje, nove vzpodbude in nove skupne cilje, tistim ki jo uporabljamo pa varno in pravo pot. Spoštovani gostje, krajani in ostali. Približno 14 mio. vreden objekt v naši KS je sicer dodatno obtežil našo KS s cca 1400 tonami asfalta, vendar menim, da bo kraj to težo prenesel, kar se asfalta tiče in glede na potrebe pa vsaj še petkrat tolikšno. Želim, da delavno in pravilno iščemo skupne interese, človek pa ob vsaki taki akciji prenaša določeno težo, si nabira izkušnje nazadnje pa ob pravem delu ostanejo drugim rezultati, posamezniku pa spomini. Vsem še enkrat izrekam dobrodošlico, lepo popoldne in nasvidenjena naslednjih otvoritvah v naši KS. Predsednik sveta KS Vrh Valentin JESENKO CESTA KAKOR POT V 7.TVLJENJE II Ko bi se krajani “okorajžili” in napisali kaj o svojih problemih, ki so povezane s KS, bi najbrž lahko prebrali tudi kak takle prispevek ; “ Danes je štirinajst dni, kar je naše vasi prizadelo močno deževje. Ceste so spranerazrite, prekopane, blatne, luknjaste. Že štirinajst dni je in na vse vrhovske ceste je prišlo šele nekaj kamionov peska, pa bi ga potrebovali mnogokrat mnogo več in to še precej boljšega, kot ga vsake toliko časa nekaj pricurla na naše uboge lokalne ceste. In režim padavin je od nekdaj v naših vaseh podoben, pa vendar še ne pomnim tako slabih lokalnih cest. Te niso sprane od samo ene močne nevihte, ampak jih že nekaj let nevihte predvsem spirajo, ceste pa hirajo." Krajani modro molčijo, glasilo skupščine občine pa piše ; “Cesta kot pot v življenje” - Logaške novice štev. 6-7, letnik XXV. Uvodničar “MAŠ“ je napisal tako lepo pravljico, da so marsikomu stopile v oči solze, enim zaradi splošnega navdušenja, drugim zaradi jeze in nemoči. Piše “Nedelja je bila lepa, sončna in praznična -za Vrhovce in vse, ki so se udeležili 11. septembra dopoldanskega žegnanja ob končani obnovi cerkve”. Mogoče uvodničar ne ve, da je na cerkvenem koledarju 8. septembra praznik rojstva Marije, Jezusove matere. Prvo nedeljo po tem prazniku je na Vrhu romarski shod. Letos je bil romarski shod združen še z dvema dogodkoma; ustoličenje novega župnega upravitelja g. Jožeta Strežaj Jn blagoslovitev prenovljene notranjščine farne cerkve. To pa še ne pomeni končanja obnove, kot je zapisano v omenjenem uvodniku. Naprej piše uvodničar “Veliko veselje vse naokrog ... obnova prelepe baročne cerkve na Vrhu svetih Treh kraljev ... se ne dogodi vsak dan ...“. Prav lepo bi bilo, ko bi se take stvari kar dogajale vsaj enkrat na sto let in ne bi bilo potrebno vložiti mnogo žuljev, časa in skrbi, da se kaj premakne. Uvodničarju pa se je obnova kar dogodila, kot da je cerkev živo bitje, ki ima sposobnost obnavljati se, kadar se pač dogodi. Ob branju Logaških novic se bo marsikateri faran naše župnije počutil užaljenega, saj je v veliki meri negirano njegovo delo in materialni prispevki za obnovo farne cerkve. Kdo je do sedaj obnavljal farno cerkev je znano in tudi zapisano v knjigi o prostovoljnih delovnih urah in prispevkih. V naslednjem odstavku uvodničar našteje vse, kar se je v kraju naredilo in obnovilo v zadnjem obdobju. Naštete so stvari, ki med sabo nimajo nobene druge povezave kot to, da so to pridobitve v istem kraju. Če hoče uvodničar usmeriti zasluge za vse našteto le v eno smer, mu to uspeva pri tistih bralcih, ki z življenjem v kraju niso povezani. Kaj ima skupnega obnova cerkve v Hlevnem vrhu z Izvršnim svetom in Republiko Slovenijo. Lahko bi dali na tehnico prostovoljno delo in prispevke faranov pri dosedanji obnovi farne cerkve proti sredstvom Izvršnega sveta Logatec. Znan pa je tudi prispevek Krajevne skupnosti kot organa oblasti v kraju. Tudi pri organizaciji obnove se svet KS ni angažiral. Lahko vprašamo IS ali ima v svojem proračunu tudi predalček “ Obnova sakralnih objektov “. Kakor mi je znano nima. Da, priznanje velja vsem, ki so v letošnjem letu pomagali izpeljati dva tako pomembna projekta, kot je cesta Hlevni Vrh - Pil in obnova notranjščine farne cerkve. Toda bodimo pošteni in si pripisujmo zasluge (če že moramo) le za tisto, kar smo sami primaknili k določenemu projektu. Vemo namreč, da tisti, ki se rad hvali, kako je priden in sposoben, le redko dosega to kar ima na jeziku. In koliko je faranov, ki nikoli ne bodo stopali v ospredje s hvalo, kaj vse so naredili za Vrh, pa je njihov prispevek velikokrat večji, kot od mnogih, ki imajo na jeziku več žuljev, kot pa na rokah. In ob zaključku letošnjega leta bomo najbrž še velikokrat slišali, kaj se je na Vrhu naredilo v zadnjih petih letih. Toda vedeti moramo, da za vse ni zaslužna le ena elita (svet KS naprimer letos ni imel niti ene seje) ampak, da je organizatorjev bilo veliko več, katerim pa se s takimi članki kot naprimer v Logaških novicah le pobira zagnanost in energijo. “Maš-u” pa predlagam, da naj drugič porabi malo več energije pri pisanju uvodnika v Logaške novice. Članek je namreč površen, od nekoga “sufliran” in zato pristranski. Msrko Žust NOVI TLAK V FARNI CERKVI Leto je naokoli in napraviti bo treba obračun, kakšno je bilo letošnje leto in kaj smo od načrtovanega uspeli narediti. Zato bi rad v nekaj orisih predstavil letošnjo obnovo farne cerkve. Letos smo začeli zgodaj spomladi. V zimskem času smo se dokončno odločili, da zamenjamo v cerkvi tudi tlak. Mogoče je v nekaterih cerkvah še slabši, toda za celovito obnovo in estetiko notranjščine je ta investicija potrebna. Cerkev smo zato takoj po beli nedelji zaprli za nedeljske maše. Božja služba se je v tem času opravljala v obnovljeni cerkvi sv. Miklavža v Hlevnem Vrhu. Iz cerkve smo najprej odstranili lesene klopi in jih začasno spravili v župnjišče. Sledila je množična akcija odstranitve starega tlaka. Delo smo opravili v petkovem popoldnevu, tako da smo takoj v soboto že lahko zalili prvi sloj tlaka - podlaga. Sledilo je polaganje hidroizolacije - 4 mm izotekt. Na to izolacijo pa smo zalili še tanko plast betona, ki je podlaga za polaganje marmornatega tlaka. Sledila je razširitev kora. Tu smo bili nekaj časa v dilemi, kaj naj z orglami. Ko so si orgle ogledali delavci “Mariborske orglarske delavnice”, ki izdelujejo orgle na mehanski način igranja, odločitev ni bila več težka. Dosedanje orgle so zaradi stalne vlage v cerkvi tako dotrajane, da jih ni možno več popravljati. Tako se je glasilo poročilo ogleda. Orgle smo tako ob strokovni pomoči delavca prej omenjene delavnice podrli. Še uporabne dele (predvsek kovinske piščali) smo shranili na župnjišče - ti deli se bi lahko uporabili pri izdelavi novih. Vsi ostali leseni deli pa so bili tako dotrajani, da so romali direktno v drvarnico. Kor je bil prazen in arhitekt g. Kvaternik je zasnoval načrt za povečanje kora. Izdelala se je lesena “fršolnga” za ograjo in železo se je vezalo po navodilih statika. Kor se je tako najbolj razširil v sredini, tako da bodo pevci sedaj imeli več prostora, tudi ko bodo obnovljen kor krasile nove orgle. Istočasno pa smo na kor zabetonirali nove stopnice. Le te sedaj ne bodo več lomljene, ampak se bodo ob steni spustile do tal. S tem smo pridobili prostor pod korom, kjer se gnete največ ljudi ob praznikih. Stene s katerih smo prejšnje leto odstranili stari, dotrajan omet, smo letos na novo obmetali. Pri tleh pa smo pustili pas neometanega zidu. Ta naj bi preprečil dviganje vlage po ometu navzgor. To smo napravili še pred polaganjem tlaka. Vsa omenjena dela smo opravili v glavnem farani in torej le z materialnimi stroški, vse delo pa je bilo prostovoljno. Tudi tisti, ki so s svojim strokovnim delom priskočili na pomoč od drugod, so del svojega dela namenili cerkvi. Nato je sledilo polaganje tlaka. Tlak sestavljata dva marmorja, beli in rdeči. V kombinaciji tvorita vzorce od vstopa v lopo pa vse do glavnega oltarja. Priprave in polaganje je izvedlo podjetje MRAVLJA iz Hotavelj. Prav tlak je naš letošnji največji strošek. Naše upanje je, da bo tlak dolgo ostal lep in okras naši cerkvi. Sledilo je beljenje celotne celotne notranjščine. Beljenje je bilo izvedeno natančno in strokovno. Da le ne bi vlaga prehitro pokvarila izgled obnovljenih sten. Ostale so še klopi. Klopi je bilo potrebno očistiti in na novo zaščititi in lakirati. Izdelan je tudi novi tlak pod klopmi in novi klečalniki, ki se ne bodo mogli prevračati, se pa dvignejo za lažje čiščenje poda pod klopmi. Vse ta dela je vodil Janez KOGOVŠEK s svojimi delavci. Na koncu smo stopnice obložili z lesom in na koru položili parket. Sledilo je temeljito čiščenje, ki se ga je udležilo rekordno število žena in deklet. Cerkev je bila tako nared, da zopet postane božje svetišče - kraj kjer je Jezus na poseben način prisoten v župniji. Nedeljska maša je bila v obnovljeni cerkvi prvič 7. avgusta. Na ta dan se je od nas poslovil tudi dosedanji župnji upravitelj g. Janez Šilar. Od nas se je poslovil težko a zadovoljen, saj smo zadnja leta res vzorno sodelovali in tudi veliko naredili. Dve leti dosedanje obnove je g. Šilar veliko energije in časa posvetil vrhovski cerkvi, hkrati pa je bil vesel, ker so farani tako pridno sodelovali pri obnovi. Vseskozi nam je govoril, da bomo nekoč lahko ponosni na svojo cerkev, ker bomo vedeli, da je obnova plod naših žuljev in čistega denarja in da bomo tako še bolj čutili, da smo farani vrhovske fare. Najlepša hvala g. Janezu Šilarju, ki je s svojim delom in organizacijo ogromno pripomogel, da so dela tako lepo tekla. Glavna slovesnost pa je bila romarski shod ob malem Šmarnu. Slovesnosti sta bila priključena še dva dogodka; ustoličenje župnega upravitelja g. Jožeta Steržaj in blagoslovitev obnovljene notranjščine. Na romarski shod so ljudje prišli v velikem številu, imeli pa smo tudi lepo vreme, tako da je bil praznik zares lep. Lansko leto smo obnovo izpeljali brez pobiranja dodatnih prispevkov, letos pa brez teh ni šlo. Ko smo se odločili, da zamenjamo tlak smo vedeli, da bomo morali zbrati dodatna finnčna sredstva. Organizirali smo zbiranje prispevkov namensko za novi tlak v cerkvi. Gospodarski svet je določil okviren prispevek glede na dohodke in sicer; delavci in upokojenci 200DEM, delavci in lastniki manjših kmetij 300DEM, večji kmetje 500DEM. To so bile okvirne vrednosti, vsak pa se je lahko odločil ali bo kaj in koliko bo daroval za cerkev. Darove smo pobirali v župnjišču in jih zapisovali v knjigo. Do 1. avgusta smo tako nabrali 1.624.600,00 SIT in 6120 DEM. S temi in rednimi darovi in prihodki smo pokrili vse stroške, ki so letos nastopili ob obnovi cerkve. Sta pa prvi dve leti zanesljivo v znamenju prostovoljnega dela faranov. Če ne bi bilo tako obilne volje, da del svojega časa in znanja posvetite cerkvi, bi dela mnogo počasneje tekla, hkrati pa bi stroški obnove bili toliko večji. Prav iz vseh zaselkov se je vedno dalo nabrati delavce. Še posebno bi pohvalil vasi Lavrovec in Hlevni Vrh, ki sta pred leti sami obnavljali podružno cerkev, pa sta vseeno pomagali tudi pri dosedanji obnovi farne cerkve. V dveh letih se je nabralo 2585 prostovoljnih ur, 165 traktorskih ur, čez 250 kosil in 340 malic. Obnovljena cerkev je res sedaj bolj naša, saj sta v njej vgrajena naše delo in denar. Vendar obnova še ni zaključena. Če bo možno, bi še letos dokončno uredili rasvetljavo v cerkvi. Ob straneh namreč manjkajo reflektorji, ki bodo osvetljevali prostor in oltarje. Na koru je potrebno še dokončati ograjo. Potrebna pa je ograja tudi pri stopnicah na kor. V naslednjih fazah obnove pa bi radi uredili zakristijo, obnovitve je potrebna zunanja fasada in zvonik. V cerkvi manjka prižnica, njena obnova bo stala veliko denarja, saj je bila povsem preperela. Razmišlja pa se tudi o novih orglah. Orgle so sicer velika investicija ( približno 70.000 DEM ), vendar mislim da dosegljiva. To je investicija, vložen denar v inštrument, ki bi krasil cerkev najmanj, sto let, ob rednem vzdrževanju pa še mnogo več. Marsikatera druga pridobitev, ki je danes še kako uporabna, bo takrat že dolgo v pozabi, orgle pa bodo ostale. To je investicija tudi za prihodnje rodove. Z ureditvijo notranjščine bo v cerkvi sedaj tudi manj vlage, tako da bi inštrument tudi dlje obstal, kot je dosedanji. Cerkvi sedaj manjka inštrument, ki bi polepšal prostor na koru in hkrati obogatil s svojimi zvoki nedeljsko in praznično bogoslužje. Če so ljudje v preteklosti zbrali denar za orgle, smo ga verjetno sposobni tudi sedaj. Bi pa taka investicija zahtevala iskanje sredstev tudi izven kraja, vendar bi še vedno morala biti gonilna pobuda iz kraja samega. Včasih je bil znan rek, da kdor ima odprte roke za dajanje ima odprte tudi za sprejemanje. Na nas, faranih je odločitev ali orgle da ali ne. Ob zaključku prve faze obnove, naj se v imenu gospodarskega sveta zahvalim vsem, ki so pomagali z delom in denarnimi sredstvi pri dosedanji obnovi cerkve. Hkrati pa upamo, da bomo še naprej skupaj nadaljevali zastavljeno obnovo. Upamo tudi na dobro sodelovanje z novim župnim upraviteljem g. Jožetom Steržaj. RADIJSKI ODDAJNIK NA VRHU Verjetno večina faranov že ve, da se Notranjski radio, ki je v ustanavljanju, zanima, da bi na Vrhu postavil odajnik. Le ta bi s tega hriba pokrival velik del Slovenije. Ker bi želeli oddajnik postaviti pri župnjišču, ki je last župnije, je bil prejšnji mesec izveden sastanek, ki so se ga udeležili predstavniki občine Logatec, novi župnji upravitelj Jože Steržaj in ključarja. Dosegli smo dogovor, da se vodstvo župnjije okvirno strinja s postavitvijo, da pa morajo investitorji še dobiti soglasje ljubljanske nadškofije in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Oddajnik bo namreč približno tako visok, kot je visok zvonik cerkve. Oddajnik bo tako spremenil izgled kraja. Po prejetju teh dveh soglasij, pa bi sestavili pogodbo med lastnikom in investitorjem. Marko Žust Podružnica gobobtttöfee brobttne Naprave in poprave Pol ure v dolini Hlevni Vrh je podružna cerkvica sv. Nikolaja škofa. Po dolgosti meri le 14,5 metra in po širokosti 6 metrov. Zidana je prav lično na gričku v renesanskem slogu pravilno, kar se ne more reči o farni cerkvi. Tudi se trdi, da je starejša od farne ina da so že gospodje iz Javorij po čolnih se vozili sem maševat, ko je baje po Račevi, kakor je omenjeno, še jezero stalo. In ljudje hočejo vedeti, da se je pred nekaj leti še videla blizu cerkve “rinka” kljuka, kamor so čoln pripenjali. Sam je še nisem našel. Kedaj je bila cerkev v tej obliki postavljena se ne ve, letne številke se ne more najti, po zidovih se bi sklepalo, da proti koncu 16. in v začetku 17. stoletja. Prizidan je okoli 20 metrov visok stolp; v njem so trije zvonovi: veliki tehta 550 kilogramov - opus Jacobi Samassa Labaci ano 1798, srednji 330 kilogramov od ravno istega in istega leta, mali 170 kilogramov Samassa 1.1858. Cerkev ima tri lesene oltarje; sv. Nikolaja, Nedolžnih otročičev in sv. Katarine, prizidana ji je mala zakristija v kateri je nova omara. Tlak je kamenit, kor je prazen. Okoli cerkve je pokopališče. Ker se na severni strani zaradi trdega sveta ne da globoko kopati, povečalo se ga je I. 1897 na južni strani za 100 m2. Poleg cerkve je tudi mežnija, hlev in kozolec in za 1/3 zemljišča, od katerega mora užitkar cerkovnik plačevati na leto 80K. najemnine; tudi nekaj gozda in gmejne je v tem. Cerkovnik ima za plačilo biro in ker mora hoditi ob nedeljah in praznikih k farni božji službi pomagati - tudi po drugi soseski za ajdno biro. Božja služba se obhaja 4. nedeljo po Veliki noči (namesto Božiča na svet dan, kakor prej baje) in nedeljo Marijinega imena, drugeče v pogrebih, božja služba Križev teden, vstanovljene maše in kaka posebna prilika. Kapitala ima le 64.36K. dvojno majhno darovanje in najemnina so vsi dohodki. Cerkev je krita s skodlami iz hrasta, mežnijska poslopja ■ s' slamo. Vse je zavarovano, kakor pri farni cerkvi, mežniji in župnjišču pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Nekaj desetletji, kakor starejši ljudje sami pripovedujejo se ni skoraj nič napravilo ali popravilo. Cerkve kakor druga poslopja so bila v zelo slabem stanju, objednem pa so se bili farani, kakor sami pravijo, že odvadli kaj prispevati za cerkev in nje opravo, zato se jim sedaj nekaj let ne zdi prav, da se jih leto za letom drega in prosi za prispevke, pa ni drugače. Kar starši zagreše, zato se morajo večkrat otroci pokoriti. Gospod Belar je dal napraviti tabernakel, nove svečnike (lepe) in spovednico. Njegov naslednik streho na južni strani cerkve, zakristijo vzdignil, stranska nepotrebna vrata zazidal, slikana okna v presbiteriju sv. Cirila in Metoda, kipa v stranskih oltarjih Marije Rožovenske in sv. Jožefa, posekal je grič za 2 metra in zasul jark, ter pripravil prostor za novo pokopališče, staro pa opustilo. Tudi nekaj apna in opeke za novo župnjišče. Od bratovščine sv. Rešnjega telesa nekaj obleke mašne - pa prav malo. Postavili so se tudi termani ali mejniki na treh straneh cerkvenega sveta, ker je sosed preveč se stegal na cerkveno, na četrti strani pa leta 1900. L. 1895 napravili so se novi bangerji pri vratih v cerkveno lupo in nova vrata, cerkev se je prebelila, dva prtatila za stranska altarja, dva prta za altar, dva nova plašča ( 98K. in 60K. ). Nova vrata in okno pri zakristiji I. 1896 in stopnice, nova omara in klečalnik, omarca za sveta olja. Ura v stolpu se je popravila in naredile nove stopnice. Polkni v linah, dvojna okna v cerkvi zaradi dežja, popravile stavnice, prižnica in dva tabernaklja za stranska altarja. Priprave za novo župnjišče. Ustanovitev bratoščine Družbe sv. Družine, sav. Rešnje Telo se je začelo skupno častiti, petje uredilo. L. 1897 začelo se je zidati novo župnjišče, več potov in komisij, tlake in popravil se je strelovod. L. 1898 župnjišče se je dodelalo, napravila ograja okoli, okrog 1890 dreves zasadilo, pokopališče obzidalo, škarpa ob poti in vrtu napravila, tepih pred altarjem, Cerkveniku obleka, pregrinjalo za klečavnik etc. Od I. 1899 Ciborij se je na novo pozlatil, napravila zaradi vlage okrogla nova srebrna lumia ( dar deklet ), nov velum (dekleta), velum za Ciborij (dar žena), nove klopi (1130K) v cerkvi, klop pred altarjem, spovednica povečala, nove stopnice na kor, prostor na levo od orgel za ljudstvo se je zaprl, da bi se ne skrivali za orgle. Cerkev se je na novo prebelila tudi od zunaj, žleb na južni strani, kanal, cementna streha na pokopališkem zidu, zasadilo še do 50 drevesc in tri lipe na sredi glavnega prostora na Vrhu. L. 1903 popravila in pobarvala se je streha na zvoniku ( nekaj je daroval g. J. Jereb, upokojeni župnik iz Vrha št.8, tudi že preje je nekaj daroval za cerkev, nekaj za novo župnjišče). L. 1904 zopet se popravil strelovod. Nova velikonočna sveča in stojalo zanjo. Še dva mala prta za altar, I. 1901 dobil se je od neznane osebe en majhen nov kelih v dar. Na novem pokopališču napravila se je mala kapelica v kateri je podoba naslikana na pleh (g. Jeršič iz Rovt) in zasadil bršljan okoli. Pri podružnici se je napravila nova omara v zakristiji in lesen tlak, novo veliko bandero, ena alba in en rudeč mašni plašč. Cerkvena streha se je zaflikala in nove line v stolpu napravile, kakor tudi pokopališčni zid pokril. V mežniji nov lesen tlak in nova streha in še nekaj drobnarij. Od tu naprej se kronika začenja po letnicah in ni več po sklopih. Leto 1904 Zima navadna. Meseca junija (25.) je bila birma. Farani in šolski otroci so bili pohvaljeni, kakor tudi druge naprave. Letina je bila dobra, veliko sadja, gorko in toplo. Cerkev je dobila od bratovščine sv. Rešnjega Telesa en zelen plašč in par Korporalov ( 70 do 80 K.)vrednost. Posebne nesreče ni bilo, fara je bila s prvim avgustom združena z dekanijo Vrhnika in ločena od Idrije. Baje zaradi ceste na Smrečje, češ da se lažje udeležuje konferenc vrhovski duhovnik. Hotedrščica pa od dekanije Vrhnika k Idriji. Leto 1905 Popravilo se je nebo s stroški 170K. in pa orgle za 120K. Napravila se je nova lepa svetilka za večno luč, stane 240K. (Ivan Kregar - Ljubljana). Janez Sedej iz Vrha št. 1 olso Brence je prispevel z 100K. drugo cerkev. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa je darovala zopet en bel mašni plašč (70K.). Vročina je bila nenavadna (35 do 40 st.C), letina še kar dobra, sadja malo. Pisec teh vrstic si je 18. julija, ko je šel v Podlesc obhajat, zlomil nogo, zato gre za beneficijata v Št. Vid pri Brdu. Zapisal: g. Jožef GREGORIČ Vrh, 20.septembra 1905 Ko je gospod Jožef Gregorič odšel za beneficijata v Št. Vid pri Brdu ( moravške dekanije ) prišel sem jaz, Ivan Miklavčič iz Rovt za župnega upravitelja 26. septembra. Prvega oktobra za rožnivensko nedeljo sem imel prvikrat farno mašo. Cerkev je bila polna Vrhovcev. Altar smo okrasili, kakor še nikdaj doslej. Gorelo je lučic 35. Bog daj in ljuba Mati Božja rožnivenska, da bi ovčice in jaz njihov pastir se v tem življen ju varovali smrtnih grehov in dosegli večno življenje. Vrhovci se dokaj pridno udeležujejo nedeljske službe Božje dopoldan in popoldan. Dne 8. oktobra popoldne smo pričeli s pripravami na dekliško Marijino družbo. Ko smo prve dni meseca oktobra pobirali biro, tedaj sem uvidel in spoznal, da bi se vendarle nekatera dekleta dala pridobiti za Marijino družbo. Zato sem se takoj prihodnjo nedeljo lotil s poučevanjem takih deklet, ki bi morda rade in prostovoljne pristopile pod Marijino zastavo. Nisem se motil. Večina vsa dekleta vrhovske župnije so prišle poslušat predavanje o Marijini družbi. In tako sem sklenil govoriti o Marijini družbi do 8. decembra vsako nedeljo in vsak praznik in tak način dekleta pripravljati na vstop v Marijino družbo. Kakor sedaj kaže jih bode še precej lepo število pristopilo. • Sila velik sneg je zapadel že ponoči med 24. in 25. oktobrom. Okrog cerkve in okrog župnjišča ga je cele kupe visoke do 2 metra. Vrata v cerkev so popolnoma zamedena, tako da se stežavo cerkovnik in jaz prerijeve zjutraj v cerkev, da se opravi najsvetejša daritev. Razume se, da sva v cerkvi sama. Tudi šolski pouk je popolnoma prenehal. Ubogi ljudje, pomilovanja vredni - ker mnogi še stelje nimajo, drv pa sploh za zimo niso pripravili. Ne vem kako bo, če bodo ti kupi snega ostali, slaba se bo godila ljudem in živalim. Na zahvalno nedeljo je že bilo kopno in tako je bilo mogoče prvo sveto obhajilo za vrhovske šolarje. Slovesnost je bila lepa, ker dosedaj že več kot 15 let ni bilo skupnega prvega sv. obhajila. Navada je bila, da kadar je šolar dokončal šolo, je šel k sv. obhajilu. Po dva, trije, k večjemu 6 jih je skupno pristopilo prvikrat k Gospodovi mizi. Prevzvišeni gospod knezoškof so dovolili za ta dan biniranje. Zjutraj tričetrt na sedem so šli prvoobhajenci v procesiji iz župnišča v cerkev ob slovesnem zvonenju. V cerkvi pri krstem kamnu odmolili smo krstne obljube, pred velikim altarjem pa molitve pred sv. obhajilim iz novega “Šolskega molitvenika“. Med mašo so v desni roki držeč svečo pristopili k sv. obhajilu. Po številu jih je bilo 40. Po maši smo zopet skupaj molili molitve po sv. obhajilu in se Mariji posvetili. Cerkev je bila natlačeno polna. Ta dan je bilo obakrat že pred davnimi časi običajno ( a že več kot 20 let pozabljeno) darovanje za domačega dušnega pastirja. Rožnivensko pobožnost smo pričeli malo poprej, kot po nnavadi tako, da smo jo že dokončali 15. decembra. Od 16. decembra do svetega večera smo opravljali slovesno devetdnevnico na čast Brezmadežni. Ljudi je to silno veselilo in so se v nepričakovano obilnem številu udeleževali te slovesnosti. Na dan 8. decembra popoldne je bila ustanovljena Marijina družba za dekleta. Ob dveh popoldne so šle iz župnišča z venci na glavi iz jelk okrašena. Navzočih je bilo pri ustanovitvi Marijine družbe več kot 500 ljudi. Pristopilo jih je 22. Lepo število zä tako majhno župnijo. Tudi iz bližnjih Rovt je prihitelo ta dan mnogo deklet iz ondotne Marijine družbe, na Vrh. Po sprejetju smo imeli I. slovesni shod. Božični prazniki so bii letos izvanredno lepi tako, da je bila pri službi Božji vsakokrat udeležba ljudi izvanredno mnogobrojna. Ut in omnibus, glorifìcetur Sanctissimum Cor Jesu ! Leto 1906 Leto 1906 se je pričelo lepo i v cerkvi in naravi. Bil je prvi dan novega leta jako krasan. Istotako je bilo lepo vreme za praznik zavetnikov Vrhovske župnije svetih treh Kraljev. Bila je dvojna služba Božja ob 6. in 10. uri in obakrat darovanje za cerkev. Dosedaj še nikdar niso ljudje toliko v dar prinesli svetim trem Kraljem. K temu je pripomohlo lepo vreme in lepa, kopna pot in pa, ker je bilo izpostavljeno sv. Rešnje Telo celi dan. Molivcev je bilo vsako uro nad 100. Drugi dan po prazniku je začelo mesti od sile in se je začela vnovič zima. Na praznik presladkega imena Jezusovega je bil za Marijino družbo II. (navadni) shod. V govoru se je priporočalo dekletom, kako naj v ljubezni posnemajo Jezusa v ponižnosti in revščini. Bile so potem pete litanije Matere Božje pred ozaljšanim druženim altarjem. Meseca januarja se je napravilo za cerkev 12 jako lepih bronastih svečnikov za stranske altarje. Stanejo 170 kron in delajo kras obema altarjema. Za veliki aitar se jih je napravilo šest, dva sta velika in ravno taka kot 8 navadnih svečnikov za veliki altar, katere je kupil g. župni upravitelj Belar. Dosedaj je bilo ob velikih praznikih le 8 svečnikov na menzi, sedaj jih je deset. Štirje novi, a manjši se bodo rabili na altarju ob delavnikih in nedeljah in bodeta stala na vsaki strani dva med velikimi svečniki. Tudi se je naredila neka naprava nad tabernakleljnom, kjer gori ob večjih praznikih 14 mlečnih sveč. O veliki noči smo to napravo odstranili. Tudi se je kupilo 5 novih, lepih prtov za altarje, 3 za veliki altar in dva stranska aitarja. Ker so bila pogrinjala čez altarje preveč kmečka in obrabljena, se je poskrbelo za šest novih pogrinjal. Trije so beli, trije rumeni. Beli so za delavnike, rumeni za praznike. Na svečnico, drugega svečana je bil III (bolj slovesni, vendarle navadni) shod za Marijino družbo. V govoru se je dekletom kazala ponižnost Matere Božje, ki je ugodila Mojzesovi postavi, dasi nje ni vezala ta postava. Na Bogoljuba se je naročilo 30 deklet. Tudi zadosti “Bogoljubov” za našo majhno župnijo. Se nadaljuje .... RISPEVKI OTROK POŠ VRH moja ljubka muca pika Moja muca Pikica je zelo prijazna, le prijeti se ne pusti. Včasih, ko pridem domov iz šole, priteče k meni in me prosi, naj ji dam za jest. Pikica je črne barve, le pod vratom ima gladko, belo liso. Zdi se mi najbolj ljubka muca na svetu, čeprav mislim, da ima predolg rep. Včasih je nagajiva, velikokrat se mi skrije. Tudi jaz ji rada ponagajam. Nekega dne mi je prinesla miško in jo položila na tla. Pikica je tekla naprej, jaz pa sem miško vzela in jo skrila v zaboj. Ko je prišla nazaj, je začela gledati okoli sebe. Vedela sem kaj išče, zato sem ji miško dala nazaj. Če je poredna, se tudi jezim nanjo, kar pa se malokrat zgodi. Zelo si želim, da se ji ne bi kaj zgodilo. Andreja Šraj, 4. razred MOJE KOLO Ko sem bil majhen so mi kupili kolo. Bilo je rdeče kolo znamke “Kekec”. Ko mi je bilo pet let, pa mi je mamica podarila dirkalno kolo. Takoj, ko sem se navadil vožnje s tem kolesom, sem začel zelo dirjati. Nekega dne se je kolo pokvarilo in začelo samevati v garaži. Komaj sem očeta naprosil, da mi ga je popravil. Ker pa sem tako uren voznik, je že spet ves razmajan. Kmalu smo se morali vrniti k avtu in se odpeljati nazaj domov. Želim si še veliko takih družinskih izletov. Tomaž Jelovčan, 4. razred PRISPEVKI NA TEMO -OKTOBER. MESEC POŽARNE VARNOSTI Pričel se je mesec oktober in z nijm se začne tudi mesec požarne varnosti. Požarna varnost - vsak bi ob teh dveh besedah pomislil nato, kako se varovati pred požarom. To je le del nalog v mesecu požarne varnosti, drugi del nalog pa je ravnanje ob požarih. Požari so najpogostejši na stanovanjskih in gospodarskih objektih ter v naravi. Včasih izbruhne požar tudi v laboratorijih in drugih znanstvenih prostorih. Do sedaj je bil v znanstvenih objektih največji požar v ruski jedrski elektrarni Černobil, kjer se je razvilo tudi močno radioaktivno sevanje, ki je ogrozilo velik del Evrope. Da gasilci lahko omejujejo požare, je potrebna ustrezna oprema in tudi pomoč ljudi. Navadni ljudje pomagajo gasilcem predvsem s telefonskimi pozivi v katerih naj bo razvidno: Kdo kliče?, Kje je potrebna pomoč?. Vedeti tudi moramo, da se je bolje pred požarom ustrezno zavarovati kot pa gasiti. Na pomoč! Lovrenc Treven, 3. razred IZLET NA BLEGOŠ Neko nedeljo smo se zmenili, da gremo na Blegoš. Odpravili smo se takoj po zajtrku. Spotoma smo se ustavili v Žetini, kjer živi stric Tone. Ker pa ga ni bilo doma, smo šli takoj naprej. Pri lovski koči smo zapeljali avto v senco in si ogledali pot na zemljevidu. Do vrha Blegoša smo hodili kako uro. Najprej smo zagledali polno živine. Ati je dal eni kravi bombon. Nato smo se napotili še do koče, kjer smo se odžejali in se okrepčali z enolončnico. Tomaž Jelovčan, 4. razred V moji družini vsi, razen atija sodelujemo pri gasilstvu. Jaz sem se v skupino mladih gasilcev vpisal pri sedmih letih. Na vajah se učimo gasiti z vedrovko. Mentor Jože Petrovčič nam je razkazal vso gasilsko opremo in orodje. Vsako leto se udeležimo srečanja pionirjev gasilcev. Udeležujemo se tudi občinskih tekmovanj. Kot mladi gasilec se zavedam, da je ogenj nekaj hudega, zato tudi pazim, da ne kurim na nevarnih krajih. Tomaž Alič, 3.razred Veliko ljudi preseneti požar, bodisi v naravi ali na gospodarskem in stanovanjskem poslopju. Velikokrat je povzročitelj človek ali pa narava sama. Ognjeni zublji naredijo veliko škode. V naravi zagori največkrat gozd, ki ga težko pogasijo. Za požarom pa ostanejo zoglenela drevesa. Tak gozd se obnavlja mnogo let, da dobi prvotno podobo. Tudi mati narava ne prizanaša človeku. Nevihto spremlja strela, ki je lahko povzročitelj požara. Mnogokrat zagorijo kozolci, ki so ponos slovenske kulturne dediščine. Zagorijo pa tudi hlevi ali hiše. Želim si, da bi bilo čim manj požarov. Požar onesrečuje človeka, povzroča mu srah. Nikoli še nisem doživela požara, zato si želim, da ne bi nikoli prišlo do nesreče. Andreja Šraj, 4. razred V vsakem večjem mestu in kraju imajo gasilski dom. Ko je požar, najprej zatuli sirena, gasilci pa hitro pridejo v gasilski dom. Z avtom se odpeljejo gasiti ogenj. Na kraju požara razvijejo cevi in začnejo gasiti. Gasilci morajo biti v stalni pripravljenosti. Pomagati morajo tudi ponoči, ne le pri požarih ampak tudi ob poplavah in drugih večjih nesrečah. Tudi otroci se lahko učijo za gasilce. Dušan Žakelj, 3. razred Gasilci morajo imeti dobro opremo, da lahko rešujejo. Gasilski avto rabijo, da se hitro pripeljejo na kraj požara. Pomembne so cevi, da se po njih pretaka voda. Gasilci morajo cevi razviti in jih priključiti na črpalko. Gasilci gasijo požare in pazijo, da se ogenj ne razširi drugam. Naš gasilski dom je blizu šole. Pred kratkim so gasili pri Anžonu, kjer je gorel kozolec. Na svetu je bilo že mnogo hudih požarov. Gasilci tudi skrbijo, da bi jih bilo čim manj. Bojan Eniko, 3. razred Gasilci so ljudje, ki pomagajo ob vseh nesrečah, zlasti pa ob požarih. Njihovo delo je prostovoljno. Kadar zagori, se brž oglasi sirena. Kliče gasilce, da pohitijo na pomoč. Lovrenc Treven, 3. razred SAJ fA0 AJBS ... AvSTRijsko jEZERCE SchoENfEld SE jE V ZAdlNjik dvANAjSTl'h lETl'h ENAlNdvAjSETkRAT pOSUŠilo ÌN PRAV TolikokRAT SE jE V NEjM ZOpET pojAVllA V0dA IN SICER VEdNO üb SREdAh. VEtiki škoTski RAziskovAlrc James Bruce, ki jE MEd dRuqiM na svojih EkspEdicijAh odkRil ìzvìre ModREqA NìLa, jE umrI Ieta 1794, ko jE pAdEl po STOpNicAh v svoji hiši. l