NNNP 80-81 KOORDINACIJSKI ODBOR ZA SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO je na svoji zadnji seji (sredi marca) razpravljal o oceni dosedanjega poteka akcije NNNP 80/81. Za pospešitev izvajanja akcije je odbor sprejel tudi nekaj ustreznih stališč. Tako naj bi do v najkrajšem času meseca dni predstavniki občinskih upravnih organov in DPO obiskali vse temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Skupno z izvajalci akcije bodo razčlenili njihovo dosedanjo dejavnost in se domenili o nadaljnjih nalogah. V krajevnih konferencah SZDL bo potrebno nujno opraviti tudi vse priprave in čimprej pričeti z izvajanjem izobraževalnega programa, ki naj bi se ga udeležili vsi člani družbenopolitičnih organizacij, društev, samoupravnih organov, pripadniki enot civilne in narodne zaščite. Za izpeljavo te naloge so zadolžena predsedstva KK SZDL, vsi ostali odgovorni nosilci obrambnih priprav in akcije NNNP pa morajo čimprej opraviti načrtovane dejavnosti v zvezi z akcijo NNNP 80/81. Med te naloge sodi pregled delovne pripravljenosti, kadrovske popolnosti organov in stanja opreme... Le ob uspešno in vestno opravljenih pripravah bo tudi zaključna akcija NNNP 80/81 uspešno stekla v vseh krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, ki bodo za to določene. 'lani koordinacijskega odbora so ob zaključku razprave ugotovili tudi, da se informacijska sredstva TOZD, KS in sredstva javnega obveščanja premalo vključujejo v poročanje o poteku akcije NNNP v TOZD in KS, zato naj bi nujno to dejavnost v Čim krajšem času okrepili. Tradicija je del sedanjosti Svet za negovanje revolucionarnih tradicij NOB pri predsedstvu OK SZDL bo letos in v celotnem obdobju do leta 1985 nadaljeval akcijo, ki ji je temelje zastavil že lani. Končni cilj akcije je predvsem v enotnem označevanju krajev pomembnejših dogodkov iz naše borbene preteklosti. Člani sveta so sklenili do konca letošnjega leta v vseh krajevnih skupnostih opraviti celovit popis vseh pomembnejših dogodkov in ga strniti v ustrezno oblikovano občinsko dokumentacijo. Najkasneje do 10. aj^ila letos pa bi morala krajevna združenja borcev NOV skupaj s koordinacijskimi odbori za negovanje tradicij NOB pri KK SZDL evidentirati tiste dogodke, ki bi prišli v poštev za obeležitev v tem letu. (Nadaljevanje na Z.Z. strani!) NAŠ GLAS 6 2 INDOK CENTER OTROŠKI DODATKI ENOTNO! - PORODNIŠKI DOPUST?! Otroško varstvo SEJA SKUPŠČINE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO BO V PONEDELJEK, 30. MARCA. O poslanem gradivu naj bi razpravljali samoupravni organi v KS in OZD ter svoja stališča uskladili s stališči delegacij za SOV. Skupnost otroškega varstva je pripravljena nuditi delegatom pomoč pri obravnavi gradiv. Za prihod njenega poročevalca na sejo delegacijei se je možno domeniti tudi telefonično (71-794). Delovni program napovedane seje je naslednji: 1.izvolitev verifikacijske komisije, 2.zapisnik 10. redne seje skupščine , 3.dogovor o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom, ^-.družbenodenarne pomoči za otroke - otroški dodatek: - določitev dohodkovnih pogojev za pridobitev pravice do otroškega dodatka, - dogovor o višini posameznih denarnih pomoči - otroških dodatkov, - stališče izvršnega odbora otroškega varstva Krško o gibanju višine otroških dodatkov in dohodkovnih pogojev, - stališča razširjene seje sveta za zdravstveno in socialno politiko pri predsedstvu OK SZLL Krško, 5.Samoupravni sporazum o izvajanju pravic do porodniškega dopusta, 6.pregled ustvarjenih prihodkov in izdatkov v obdobju januar - december 1980, 7«vprašanja in pripombe delegatov, 8.razno. Otroški dodatki enotno! Občinske skupnosti otroškega varstva v SRS naj bi z DOGOVOROM 0 ENOTNIH MERILIH ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO MINIMALNEGA OBSEGA DENARNE POMOČI OTROKOM določile pogoje, pravice in odgovornosti pri uresničevanju zagotovljenega minimalnega obsega denarne pomoči o-trokom. V vsebini dogovora so opredeljeni pogoji, merila in kriteriji za pravico do denarne po moči, pogoji preizkusa te pravice, način izplačevanja in povečevanja denarne pomoči, ot veznosti in odgovornost prejemnikov in izplačevalcev denarne pomoči ter način zagotavli nja sredstev za denarne pomoči. Pri poglavju o preizkusu pravice do denarne pomoči je zapisano, da 'Udeleženke dogovora vsako leto do 1. maja ugotovijo na podlagi socialnega položaja družine oziroma otroka upravičenost do denarne pomoči . " (Nadaljevanje na 19- strani!) Seje skupščinskih zborov 24. marca V TOREK, 24. MARCA 1981, SE BODO V SEJNIH DVORANAH A, B Dl C SKUPŠČINE 03ČINi: KRŠKO OB 8, URI SEŠLI DELEGATI NA " Vi>« SK«Si ZBORft ZDRUŽENEGA DELA, - 35. SEJI ZBORA. KRAJEVNIH SKUPNOSTI iS " 32. SEJI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO KRŠKO. Predsednik SO Krško Silvo Gore ne je za ta dan sklical tudi SKUPNO ZASEDANJE vseh treh skupščinskih zborov, za katero je predviden naslednji dnevni red: i., razrešitev predsednika,podpredsednika in članov izvršnega sveta SO Krško, '?. ¦. izvolitev predsednika izvršnega sveta SO krško, 3. izvolitev podpredsednikov in Članov izvršnega sveta SO Krško. ZZD Za sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA je napovedan naslednji dnevni red: i. določitev dnevnega reda seje, 2, potrditev zapisnika zadnje seje zbora, 6 . razrešitev predsednika in namestnika predsednika zbora in volitve predsednika in namestnika predsednika ZZD, 4. predlog DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981 - .198'? t ':-. osnutek DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 - 1985, 8. osnutek SREDNJEROČNEGA PLANA RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 - 1985 in osnutek DRUŽBENEGA DOGOVORA C POSPEŠEVANJU RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 -- 1985 7. predlog ODLOKA 0 PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1981, 8. POROČILO 0 ORGANIZIRANOSTI IN PROBLEMATIKI DELOVANJA POŽARNOVARNOSTNE SLUŽBE IN IZVAJANJU UKREPOV S PREDLOGOM NALOG ZA ZAGOTOVITEV VEČJE POŽARNE VARNOSTI, 9. PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA G SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOLITVAH IN DELEGIRANJU V SKUPŠČINE z osnutkom zakona, 10.PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOLOČITVI OKOLIŠEV IN ŠTEVILA DELEGATSKIH MEST PO DEJAVNOSTIH lh OKOLIŠIH NAŠ GLAS 6 -+ INDOK CENTER ZA ZZD SKUPŠČINE SR SLOVENIJE z osnutkom zakona, 11.predlog ODLOKA 0 POGREBNIH SVEČANOSTIH V OBČINI KRŠKO, 12.predlog DRUŽBENEGA DOGOVORA O SKUPNIH OSNOVAH ZA USKLAJENO UREJANJE ODNOSOV PRI PRIDOBIVANJU IN RAZPOREJANJU DOHODKA DELOVNIH SKUPNOSTI UPRAVNIH IN DRUGIH ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI TER PRI DELITVI SREDSTEV ZA 03EBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO DELAVCEV, 13.predlog DRUŽBENEGA DOGOVORA O NAČELIH IN MERILIH ZA RAZMEŠČANJE IZVAJANJA VZGO-JNOIZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA V SR SLOVENIJI, ]A.predlog SKLEPA O DOVOLITVI UPORABE SREDSTEV SOLIDARNOSTI ZA ODPRAVLJANJE POSLEDIC ELEMENTARNIH NESREČ, 15.volitve in imenovanja, 16.predlogi in vprašanja delegacij. Naknadno je izvršni svet SO predlagal razširitev dnevnega reda s točkama: - predlog ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV in - predlog ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE. ZKS Delegati ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI bodo razpravljali in sklepali o istih gradivih kot ZBOR ZDRUŽENEGA DELA, razen o gradivih pod točkami 12., 13. in 1^., pri 3. točki pa gre seveda za razrešitev in volitve predsednika in namestnika ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI. DPZ Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo na tej seji razpravljali o naslednjih točkah t ki so na dnevnem redu ZBORA ZDRUŽENEGA DELA:1., 2., 4. - 7., 9., 10., 15. in 16.. Pod 3- točko je predvidena samo izvolitev namestnika predsednika tega zbora. Iz zapisnikov prejšnje seje AMANDMAJI K PREDLOGU "RESOLUCIJE 1981" Zbori so sprejeli predlog RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE KRŠKO V LETU 1981 vključno z amandmaji, ki jih je predlagal družbenopolitični zbor. Amandmaji, s katerimi se le strinjal tudi izvršni svet SO, so tile: "V letu 1981 je potrebno pridobiti vso potrebno dokumentacijo z možnostjo pričetka izgradnje farme za vzrejo prašičev s kapaciteto 30.000 komadov letno." "Delovne organizacije s področja trgovine in preskrbe so odgovorne, da z ustrezno poslovno politiko odpravljajo motnje v preskrbi z artikli NAŠ GLAS 6_______ 5________________INDOK CENTER široke potrošnje." "V letu 1981 je potrebno razrešiti problem integralnega potniškega prometa v občini Krško." AMANDMAJI K "TABELAM" Zbori so med drugimi sprejeli tudi sklep: "Amandmaji, ki so bili posredovani k tabelam kot prilogam resolucije za skupno porabe se usmerijo neposredno pristojnim samoupravnim interesnim skupnostim, ki naj jih obravnavajo na svojih skupščinah in pri tem upoštevajo že sprejete kriterije glede politike prioritete in višine sredstev skupi.e porabe." (Opomba: gre za amandmaje glede investicijskih vlaganj v ceste, kanalizacijo, električno omrežje itd..) ŽIRIJA ZA IZBIRO SIMBOLA OBČINE Zbori so izvolili žirijo za izbiro idejnega osnutka razpoznavnega znaka - simbola občine Krško. Sestavljajo jo: - JANEZ ROŠKER; direktor Tovarne celuloze in papirja "Djuro Salaj" Krško - predsednik žirije, - akademski kipar STOJAN BATIČ iz Ljubljane, - umetnostni zgodovinar STANE BERNIK iz Ljubljane, - dipl. ing. arh. JOVO GROBO-VŠEK iz Ljubi jane, - dipl. ing. arh. JERNEJ KRAIGHER iz Ljubljane, - dipl. ing. arh. PETER ŠKER-LEVAJ iz Ljubljane, - dipl. ing. arh. LOJZE FAB-JANČIČ iz Krškega in - FRANC RAKAR, OK SZDL Krško, člani žirije. NEKATERI PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV Delegat tovarne "Djuro Salaj" je predlagal: "Proučiti je potrebno možnost, da bi se tehnični pregledi motornih vozil opravljali tudi v popoldanskem času. Do sedaj se ti pregledi opravljajo samo v dopoldanskem času in je zaradi tega veliko izostankov z dela." Članica iste delegacije je o-pozorila, da sta cesti "most; - Kovinarska" in "novi most - tovarna celuloze" v zelo sla bem stanju. Delegat SOP je postavil delegatsko vprašanje glede članka, objavljenega v Dolenjskem listu 12. 2. 1981, ki obravnava varnost in zaščito okolja ob izgradnji nuklearne elektrarne v Krškem. Na vprašanje delegata KS Senovo glede gradnje trgovine na Senovem je načelnica oddelka za gospodarstvo in finance ZDENKA LIPOVŽ odgovorila, da je v osnutku Družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 - 1985 načrtovana le izgradnja samopostrežne trgovine v Brestanici, drugod pa so predvidene le adaptacije. "Prav tako bo NE Krško pred pričetkom obratovanja odpravila vse pomanjkljivosti, ki izhajajo iz neizvršenin sklepov občinske skupščine glede na varnost obratovanja, varnost življenja in vprašanj zdravega okolja." NAŠ GLAS 6__________ _6_________________IN DOK CENTER POVZETKI DELEGATSKIH. GRADIV Volitve IS... Na torkovi skupni seji bodo skupščinski zbori predvidoma potrdili novi sestav IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBuTNl KR~ SKO. Listo predlaganih kandidatov je - po ustreznih predhodnih postopkih - sprejela OBČINSKA KANDIDACIJSKA KONFERENCA 5. marca 1981. Novi IZVRŠNI SVET SO KRŠKO naj bi izgledal takole: predsednik: ing. VINKO BAH, podpredsednika: IGOR DOBROV-NIK in NIKO ŽIBRET, člani: FRANC JENIČ, ŽELJKO KOLAR, JANEZ KULČAR, ZDENKA LIPOVŽ,(funkcionarji občinskih upravnih organov), FRANC JUVANC, FRANC KOVAČIC, PAVEL KROŠELJ, NIKO KURENT, VILI KANČEK, VINKO PIRC, JOŽE RADE J in ANTON ŠULC. Podrobneje smo o predvidenih kadrovskih spremembah pisali v prejšnji številki našega glasila, zapišemo naj le Še, da bodo zbori predvidoma izvolili : ZBOR ZDRUŽENEGA DELA za svojo predsednico LIDIJO HOČEVAR, za njenega namestnika pa FRANCA GRAČNERJA, ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI za svojega predsednika MOJMIRJA PUSTOSLEMŠKA, za njegovega namestnika pa MARTINA VIDMARJA, DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR bo izvolil le namestnika predsednika, in sicer JUSTINA BOŽIČA, Družbeni plan SRS 1981-85 Predlog DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981 - - 1985 je objavljen v PRILOGI "Poročevalca" skupščine SR • Slovenije 20 * februarja 1981. Iz obsežnega dokumenta navajamo cilje družbenega razvoja SR Slovenije v naslednjem sred-njeročnem obdobju: - usmeritev v izvozno naravnano gospodarstvo, - oblikovanje gospodarske strukture, ki omogoča dolgoročno ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva, - usmerjanje znanosti in izobraževalnega dela v procese prestrukturiranja, - povečanje proizvodnje hrane kot pomemben element stabilizacije, - razvoj gospodarskih infra-strukturnih dejavnosti, - boljši pogoji življenja in dela kot vzpodbude produktivnosti dela, - smotrna raba prostora, izboljšanje človekovega okolja in skladnejši regionalni razvoj. NAŠ GLAS 6 Iz predloga dokumenta u raja-mo nekatere načrtovane naloge, ki neposredno omenjajo našo občino: Smotrno bo treba usmerjati razvoj središč skupnega regionalnega pomena za več občin - tako glede na njihove vlogo zaposlitvenih .središč kot glede na vlogo pri < -"• r,bi prebivalstva. Poleg večjin središč z nad ]00.000 prebivalci se uvrščajo med pomembnejša (zaradi oddaljene le. •»¦ nekaterih območij od teh središč) tudi nekatera manjša, med drugimi somestje Brežice - Krško. Pospeševanje razvoja spominskega območja Zumberak - Gorjanci, ki ga sestavljata tudi KS Fod.b o č j e in K S Kost an j t v j -ca iz občine Krško, bo potekalo tako, da bo upoštevalo plane občin, samoupravnih organizacij in skupnosti v teh občinah ter nosilcev razvoja na republiški ravni, seveda pa tudi družbeni dogovor o ustanovitvi skupnosti spominskega območja Žumberak-Gorjanci ter politiko skladnejšega skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji. Med ukrepi za urejanje prostora in varstva okolja bo tudi sanacija kakovosti vode reke Save. Med sklenjenimi dogovori bo tudi dogovor za odsek "Krško - republiška meja". Občine boao izdale odloke o zavarovanju vodozbirnih območij, med njimi pa je za oskrbo s pitno vodo tudi posebej pomembno področje Krško-Bre-žiškega polja. Dokument vsebuje tudi ±h tematskih kart, s katerimi ? INDOK CENTER V primerjavi, z mnogimi drugimi slovenskimi občinami premore naša občina sorazmerno precej zelo primernih in primernih zemljišč na osnovi naravnih danosti. Na karti Kmetijska zemljišča so vrisana tri območja detajlnih hidromelioracij pod 150 ha in dve območji komasacij pod 150 ha. Na karti Gozdna zemljišča je vrisan en varovalni gozd (Gorjanci) in troje gozdov s posebnim namenom (Gorjanci in Kr.ukovo) * Karta Pomembnejši pridobival-ni prostori mineralnih surovin leta 1985 vključuje senovsko premogovno področje, prodnato -peščeno nahajališče na Krškem polju in nahajališče kremenčevega peska pod Hako. Na karti Degradirana območja (voda, zrak) je prikazano stanje reke bave in Krke kot zelo kritično, saj spada "naš" del Save do Krškega v III. kakovostni razred, od Krškega dalje pa kar v IV. oziroma v najslabši; "naš" del reke Krke je označen kot II. kakovostni razred. Oba odseka sta kot prednostna predvidena za izboljšanje kakovosti vode. V Krškem je predvidena tudi pomembnejša naprava za pred-čiščenje industrijske vode. Na karti Območja in objekti varstva naravne dedTs?ine je za našo obči no vrisan le go- 30 opredeljeni prostorsko pomembni elementi družbenoekonomskega razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju. Nekatere značilnosti s teh kart z ozirom na občino Krško: NAS (j LAS 6________ _ 9____________ IN DOK CENTER zdni naravni rezerv rt v brakovem. Na karti Raba prostora ifeta 198^ je na območju nase občine vrisano 7 elektroprenosnih vodov iz brestaniške elektrarne in 6 iz krške mikle- ?':<:- Na karti Območje i- ob^.^ti varstva kulturne dediče i.ne je vnesen kostanjeviški t rad,spomeniki ljudske revoluci:^ in NOB v Krškem ter del k.: (opri-vnica kot sestavina r- nske-ga parka Trebče (širš /inoč-je). Na karti PTT omrežje je vrisana predvidena razširitev vozli-ščne avtomatske telefonske centrale v Krškem in okrepite- kabelske povezave Novo mesto -Krško. i. ar t a Energetsko omrežje 1985 prikazuje med drugim dvoje obstoječih 400 kV daljnovodov iz NE Krško proti Mariboru in Zagrebu ter načrtovani daljnovod iste vrste proti Ljubljani. Na karti Funkcionalna oprede- itev in velikost pomembnejših naseITj v SR Sloveniji je Kr-sko opredeljeno kot središče občinskega in ožjega regionalnega pomena ter kot naselje z večjimi industrijskimi obrati, posavska regija pa kot zaokroženo gravitacijsko območje za 4 - 5 dejavnosti: šolske regije usmerjenega izobraževanja, območje gozdnih gospodarstev, splošna sodišča združenega dela, telefonske omrežne skupine, medobčinske konference SZDL. V komentarju h karti Energetsko omrežje je med drugim zapisano, da Slovenija v tem srednjeročnem obdobja ne bo mo- gla realizirati več kot dve hidroelektrarni (Solkan in Mavčiče), eno toplarno ter nekaj priključnih daljnovodov in plinovodov (380 kV - 183 km, 110 kV - 364 km, plinovodi -- 45 km). V tem obdobju bo e-nergetika močno odvisna od vlaganj v energetske objekte v ostalih republikah in od ustreznih povezav z njimi. Družbeni plan občine Krško 1981-1985 V osnutku DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 -- 1985, ki obsega preko 200 strani tipkanega gradiva formata A 4, poleg tega pa še vrsto kart, je gradivo obdelano v okviru naslednjih po glavij: Uvod, Cilji, značilnosti in materialni okviri razvoja v obdobju 1981 - 1985, Gospodarske dejavnosti, Družbene dejavnosti in življenjski standard, Krajevne skupnosti, Informacijsko-komuni-kacijska dejavnost, Ljudska obramba in družbena samozaščita, Regionalni razvoj in Urejanje prostora in varstvo o-kolja. IZ UVODA: Konec leta 1980 je živelo v občini Krško 28.200 prebivalcev. 43 % vsega prebivalstva je živelo v 11 pomembnejših naseljih. Število prebivalcev je bistveno poraslo le na območju mesta Krško in v njegovi neposredni okolici. Po oce- NaS GLAS 6 9 IN DOK CPJNTiiR ni znaša delež kmečkega prebivalstva le še 26%. Ob koncu minule nega obdobja je bilo v krški občini zaposlenih 10.391 prebivalcev, od česar je bila dobra tretjina žensk. V združenem delu je bilo zaposlenih 9.920 prebivalcev, samostojno osebno delo pa je opravljalo 471 prebivalcev. V združenem delu je industrija zaposlovala 6.254- prebivalcev negospodarstvu pa je združevalo delo 1.185 prebivalcev.. Če v družbenem proiz\ !a leta 1980 upoštevamo še delež, ustvarjen s samostojnim osebnim delom, je znašal delež industrije 63,1%, kmetijstva 9,1%, gradbeništva 9,1%, prometa 7,1%, trgovine 3,9%, drobnega gospodarstva 3,9% itd.. Tudi v preteklem srednjeročnem obdobju je bila najpomembnejša industrijska dejavnost proizvodnja celuloze in papirja, po razvitosti in pomembnosti pa sta ji sledili kovinskoprede-lovalna industrija in industrija gradbenega materiala. Z obratovanjem nuklearke pa bo naša občina dobila tudi vidnejšo energetsko vlogo v slovenskem prostoru. Dosežena realna rast družbenega proizvoda (8,1%) ni dosti odstopala od načrtovane (9%), previsoko pa je bilo povečanje števila zaposlenih (5,1% namesto planiranih 3%) in prenizka rast produktivnosti (3% namesto planiranih 6%). V letu 1980 je znašal družbeni proizvod na zaposlenega malo več kot 317.000 din, na prebivalca pa skoraj 117.000 din. Višina ustvarjenega dohodka na zaposlenega je znašala skoraj 279.000 din, na prebivalca pa male manj kot; 103.000 din. S temi vrednostmi se je občina Krško približala 20. mestu med 60 slovenskimi občinami. CILJI, ZNAČILNOSTI IN MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V OBDOBJU 1981 - 1985 Temeljni razvojni cilji v družbenoekonomskem razvoju občine Krško v obdobju 1981 - 1985 bodo: - izvajanje politike ekonomske stabilizacije, - nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, - krepitev vloge združenega dela, - smotrna in skladna uporaba prostora. Osnovni kazalci načrtov a n e g a gospodarskega razyoj"a občine rško v srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 so naslednji (v oklepaju republiški kazalci!): poprečna letna realna stopnja rasti v odstotkih: - družbeni proizvod: 4,2 (5,5)-. - dohodek: 4,0 (3,5) - industrijska proizvodnja 4,5 (3,6), - produktivnost dela in sredstev 1,7 (1,8), - delež produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda 40 (50), realni obseg izvoza 10 ( 8 ), NAŠ GLAS G 10 INDOK CENTER •- realni obseg uvoza ,'t v. i i, - pokritje uvoza z izvozom ICO, - sredstva za skupne potrebe 3,6(3,3), - sredstva za splošne potrebe 3.6(3*1), - osebna poraba S 6(3,1). V "osnovnih kazalcih" n zajeta Nuklearna elektrarna Krške. Ob upoštevanju le-te bo; - stopnja rasti družb r.ega proizvoda 22,7 , stopnja rasti dohodka Izvoz in uvoz 12,9 Združeno delo naše občine bo v naslednjem srednjeročnem obdobju povečevalo izvoz, tako da bo v letu 1985 dosegla vrednost izvoza 73.781.000 dolarjev, od česar bo predstavljal največji delež izvoz Tovarne celuloze in papirja "Djuro Sa-• laj" Krško (več kot 64%). S precej manjšimi deleži ji bodo sledile: Metalna - TOZD TGO Senovo, SOP Krško, lL,kra IEZE -TOZD Industrijska elektronika Kostanjevica, Pionir - TOZD To-grel Drnovo, Kovinarska Krško, Žito - TOZD Imperial itd.. Največji delež v uvozu bo prav tako imela tovarna celuloze in papirja, saj bo preskrba z lesom le v manjši količini zagotovljena iz domačih virov. Leta 1985 bo znašal njen delež v uvozu skoraj 85%, medtem ko je v letu 1980 bil še 88,7%. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI V industrijskem razvoju bo dan poudarek tehnološko zahtevnim, razvojno intenzivnim in izvozno usmerjenim dejavnostim: elektrokompleksu z elektroniko, papirni industriji, kovi-nskopredelovalni industriji ter gradbeništvu in industriji gradbenega materiala. Načrtovano je tudi pospešeno razvijanje dejavnosti, ki so do sedaj zaostajale za razvojem industrije: agroživilski kompleks, turizem in gostinstvo, trgovina, promet in zveze ter malo gospodarstvo. Industri j a in_ ener^etiKa: RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO ne bo povečal fizičnega obsega odkopa premoga (120.000 t levno). ELEKTRARNA BRESTANICA načrtuje letno zmanjševanje realnega družbenega proizvoda. DES - TOZD ELEKTRO KRŠKO oo prvenstveno poskrbeJ za elektrifikacijo gospodinjstev, ki so še brez električne energije, ter izboljševal kvalitete dobave že obstoječim odjemalcem (poskrbel bo n. pr. za dvostransko napajanje ključnih elektroenergetskih objektov) . NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO naj bi pričela obratovati leta 1982. Zaposlovala bo 382 delavcev in bo letno ustvarila z milijard družbenega proizvoda in 2 milijardi dohodka. Ob vzhodnem robu NE bo potrebno rezervirati 25 ha zemljišča zaradi verjetnosti podvojitve moči. NAŠ GLAS 6 11 INDOK CENTER TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA "DJURO SALA J" KRŠKO bo eni !< ta 1982 povečala proizvodnjo celuloze in papirja za približno 5COO ton letno (rezultat izgradnje I. faze čistilnih naprav!;. Leta 1985 bo izdelala tudi 20.000 ton polcelulo-ze na novih zmogljivostih. Z uvedbo tretje delovne izmene v TOZD TES se bo povečala proizvodnja valovite lepenke za 7000 ton, V TOZD Papirkon-fekcija bodo nabavili predelovalne in tiskarske s Vre, je in povečali proizvodnjo za več kot 100%. - Tovarna bo uvažala les iz Madžarske (dolgoročna pogodba), SSSR, Avstrije, ČSSR in Kanade. - Zmanjšali bodo porabo mazuta v korist premoga in lesnih odpadkov. -Za prostorsko širjenje tovarne je predvideno 18 ha zemljišča. Za tovarno proteinske hrane je predvidena lokacija v industrijski coni na levem bregu Save. - Poprečne letne realne stopnje rasti v odstotkih: družbeni proizvod - 8,4-, dohodek - 7,7», fizični obseg proizvodnje -' 4,6, uvoz - 9,8, izvoz - 6,1, zaposlenost - 2,2. KOVINARSKA KRŠKO načrtuje po letu 1983 investicijo v TOZD Transportne naprave Dole v pobrateni občini Litija. - Povečani izvoz bodo usmerili predvsem na vzhodnoevropsko tržišče in v nerazvite dežele. - Še naprej bodo sodelovali s firmo WIBAU. - Za prostorski razvoj bodo potrebovali 6 ha zemljišča. SOP (SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO) KRŠKO bo bistveno povečalo izvoz. -TOZD Klepar in TOZD Storitve se bosta preselili iz starega jedra mesta Krško v industrijsko cono Žadovinek. Zanji in in za razširitev TOZD Oprema bo potrebno zagotoviti 4 ha zemljišča, za TOZD IKON v Kostanjevici pa 1 ha. - Predvidena je priprava dokumentacije in opredelitev površin za lokacijo novega obrata SOP v Koprivnici. METALNA - TOZD TGO (TOVARNA GRADBENE OPREME) SENOVO predvideva prostorsko širitev na površini 1,5 ha. Osnovni proizvodni program: gradbeni žerjavi, gradbena dvigala, rezervni deli in zvarjenci. Na tuja tržišča bo usmerila več kot petino proizvodnje. NOVOLES - TOZD SIGMAT BRESTANICA: Kovinski obrat bo v letu 1981 realiziral II. fazo izgradnje proizvodnih prostorov. Obrat plastike Veliki Podlog bo nove prostore gradil v industrijski coni na levem bregu Save. ISKRA - TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA KOSTANJEVICA načrtuje bistveno povečanje izvoza. Za nadaljnji razvoj bo TOZD potrebovala 4 ha površin. IGM "SAVA" KRŠKO načrtuje: izgradnjo prostorov za razvojni center (Krško), obrata za proizvodnjo opaznih betonskih plošč, rekonstrukcijo kamnoloma Gunte, izgradnjo kovinskega obrata, ureditev enotne gramoznice in separa-cije (na levem bregu Save), izpopolnitev opreme. Za ARPO-SA (armirani poliester), kovinski obrat in "transport" so predvidene površine 2-3 ha v industrijski coni Žadovinek. NAŠ GLAS 6 _J±_______________IN DOK CENTER SGP PIONIR - TOZD TGGREL DR-NOVO načrtuje investicijska vlaganja v izgradnjo III. faze poslovnih prostorov in v opremo za transport in montažo«. Proučili bodo možnosti za uvedbo proizvodnje polmon-tažnih stanovanjskih hiš. KREMEN - DELOVNA ENOTA RAVNO bo siril peskokop v smeri proti KržišČu. Potrebno bo proučiti možnosti, "finaiisacije" oziroma izgradnje objekta v bližini peskokopa. LABOD - TOZD LIBNA KRŠKO ne predvideva bistvenih sprememb proizvodnega programa. LISCA - TOZD ŠIVALNICA SENOVO bo povečevala količinski obseg proizvodnje za 2% letno. ŽITO - TOZD IKPERIAL KRŠKO namerava bistveno povečati izvoz. Za razvoj bo potrebovala 1,5 ha površin. Obnovila bo iztroseno strojno opremo in nabavila novo proizvodno linijo. ŽITO - TOZD PEKARNA KRŠKO bo v Krškem uredila lokal za specializirano prodajo pekarskih in slaščičarskih izdelkov. Kmetijstvo in veterina: HERCATOR - AGROKOMBINAT KRŠKO predvideva med drugimi tele investicije: TOZD Sadjarstvo-poljedelstvo: adaptacija hleva v Zadovinku, izgradnja skladišč, TOZD Trgovina-servisi: izgradnja prodajalne pri novi tržnici v Krškem, razširitev prodajalne v Brestanici, izgradnja skladišča za gradbeni material, novogradnja na Senovem, izgradnja skladišč, TOZD Vinogradništvo - kleti: obnova vinogradov na Bočju (4- ha), povečanje predelovaj-nih in kletnih kapacitet, TOZD Meso Kostanjevica: Car-ma bekonov, izdelava študije za novo klavnico, TOK Kooperacija: melioracije Kalce-Naklo , gradnja hlevov, izgradnja skladišč in prostorov za veterinarsko postajo, 80 ha nasadov jablan. KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST KRŠKO načrtuje številne agrarne operacije. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA bo med drugimi nalogami, organizirala kmetijske razstave in tekmovanja in poskrbela za razmah kmečkega turizma. VETERINARSKA SLUŽBA bo razširila osemenjevalno mrežo. ČEBELARSTVO: o načrtih te nejavnosti smo pisali v 4. številki "Našega glasa".. RIBIŠTVO: Brestaniška Ln ko-stanjeviška ribiška družina nameravata povečati zmogljivosti ribnikov in zgraditi ribiška domova. LOVSTVO: Srednjeročni načrti 9 lovskih družin načrtujejo investicije v lovsko-tehnična objekte (koče, strelišča, skladišča, prezimovališča, preže itd.). Vodno gospodarstvo: OBMOČNA VODNA SKUPNOST DOLr,.jJ-SKE bo poleg obnove in vzdrževanja objektov za urejanje vodnega režima (skupno s KMETIJSKO ZEMLJIŠKO SKUPNOSTJO KRŠKO) soudeležprika v gradnji komunalnih, čistilnih in industrijskih napi* a v zs zmanjšanje NAS ,LAL 6 o IN DOK CENTER onesnaženja odpadnih voda. Gozdarstvo: Razmerja med gozdnimi in kmetijskimi površinami ne bodo bistveno izmenjana. - ima od pomembnih nalog bo zasaditev površin s hitro rastočimi drevesnimi vrstami za rotre-oe papirne industrije. Gradbeništvo: SGP PIONIR - TOZD Gl-.aL.ENI SEKTOR KRŠKO načrtujo preselitev obrata iz Žadov...,ika v novo industrijsko cono na levem bregu Save. - Tržišču bodo nudili vedno bolj industrializirano stanovanjsko gradnjo. Promet in zveze ter prome: 3a infrastruktura: Načrtovana je izgradnja potniškega terminala za železniški in avtobusni promet v Krškem. - Izdelana bo programska dokumentacija za izgradnjo novega ;nostu čez Savo pri Krškem. JESTNO PODJETJE - TOZD VZDRŽEVANJE IN REKONSTRUKCIJE KRŠKO načrtuje izgradnjo nove vzdrževalne baze. CESTNO PODJETJE - TOZD ASFALTNA BAZA IN GRAMOZNICA DRNOVO načrtuje izgradnjo nove 300-tonske asfaltne baze s sepa-racijo. POTNIŠKI PROMET: prvenstvena naloga na tem področju je ustrezna samoupravna organiziranost nosilca avtobusnega potniškega prometa v občini. TRANSPORT KRŠKO bo povečeval obseg opravljenih storitev za 2-3/č poprečno letno, saj načrtuje nakup novih vozil in opreme za tehnično vzdrževanje PTT promet: Od načrtovanih investicij navajamo : - razširitev zmogljivosti ATC Krško, Brestanica, Senovo, Kostanjevica, Raka, Veliki Podlog in Zgornja Pohanca (za KS Zdole) za 1840 krajevnih in 472 medkrajevnih priključkov, - povečanje medkrajevnih telefonskih vodov med ATC Krško ter drugimi ATC v občini in izven nje za 11^< vodov, - izgradnja novih prostorov za ATC Kostanjevica in Veliki Podlog ter za pošti Leskovec in Podbočje. Trgovina: Za odpravljanje motenj v preskrbi bodo zgrajena skladišča za stalne blagovne rezerve ter za rezerve kritičnih artiklov. - Načrtovane so še naložbe v krško tržnico, centralno skladišče za prehrambeno in drugo blago ter bencinske servise. MERCATOR - PRESKRBA KRŠKO načrtuje izgradnjo samopostrežne trgovine v Brestanici. - Delovni čas prodajaln bodo prilagodili potrošnikom. Gostinstvo in turizem: MERCATOR - TOZD HOTEL SREMlč KRŠKO bo adaptiral restavracijo "Pod Gorjanci" v Kostanjevici, zgradil depandanso hotela v Krškem, uredil gostilno v Valvasorjevi hiši v Krškem, zgradil restavracijo na Senovem ter poskrbel za pripravljalna dela za ureditev prostorov v kostanjeviš-kem "gradu". NAS GLAS 6 14 INDOK ChlNTEH Obrt: Cilji in naloge razvoja obrti so podrobno opredeljeni v SREDNJEROČNEM PLANU RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA ZA OBDOBJE 1981 - 1985, o katerem pišemo na drugem mestu. Bančništvo in zavarovalstvo: Pretežni del razpoložljivih bančnih sredstev l.o namenjen prestrukturiranju go^pekarstva. ZAVAROVALNA SKUPNOST TuIGLAV - OBMOČNA SKUPNOST KRŠKO (za vse tri posavske občine J bo z razpoložljivimi sredstvi v obliki kreditov pomagala krepiti gospodarska, razvoj občine. DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN ŽIVLJENJSKI STAN DAR., V razvoju družbenih dejavnosti bodo imeli prednost: otroško varstvo, zdravstvo in izobraževanje . Otroško varstvo: Otroške dodatke bo prejemalo več kot 5000 upravičencev. -Ze letos bosta začeli delovati vzgojnovarstvena enota v Podbočju ter oddelka vrtca in male šole v Velikem Podlogu. - Ker prispevna stopnja ne zagotavlja sredstev za nove naložbe v vzgojnovarstvene objekte, bo potrebno poiskati druge oblike združevanja sredstev. Že v letu 1981 se kažejo potrebe po razširitvi vzgojnovarstvenih zmogljivosti, saj je varstva potrebnih še skoraj 200 otrok. Vzp-.oja in izobraževanje: V tem srednjeročnem obdobju ne bodo na novo razvijane celodnevne osnovne šole. - Investicija v kostanjeviško osnovno šolo še ni zaključena, v teku pa je tudi gradnja osnovne šole v Podbočju. - Posebna pozornost bo posvečena usmerjenemu izobraževanju. Za morebitno gradnjo novih prostorov Šolskega centra Krško je potrebno rezervirati prostor med Kovinarsko Krško in prostorom za bodoči rekreacijski center. Kultura: Obnova kostan staniškega gr meri odvisna turne skupnos pa bodo večja Kulturne skup ji . - Občinsk nost bo priče zvoj Dolenjsk festivala in stanjevici. jeviškega in bre-adu bo v veliki od sredstev Kulti Slovenije, ta , če bo delež nosti Krško več-a kulturna skup-la podpirati ra-ega kulturnega Forma vive v Ko- Telesna kultura: Telesnokulturna skupnost Krško ne načrtuje novih investicij . Socialno skrbstvo: V delavnico za delo pod posebnimi pogoji v Leskovču bo do leta 1985 vključenih približno 50 oseb. - Skupnost socialnega skrbstva bo poleg drugih pomembnih nalog zagotavljala tudi sredstva za izboljšanje življenjskih razmer Romov. Zdravstveno varstvo: hed prednostnimi nalogami j«-.: zanimiv variantni predlog (glede na zmožnost financi'0 ¦ nja združenega dela): zmanjševanje razlik med pravicami NAŠ GLAS 6____________ _JLS________________1ND0K CENTER delavcev in kmetov ? \r>¦-d1<.ujrixosti z večjo ali manjšo aktivnostjo. Koordinator vseh oblik ljubiteljske dejavnosti je Zveza kulturnih organizacij Krško. Pogoji za delj že obstajajo v vseh večjih krajevnih skupnostih in v obdobju 1981 - 85 so predvidena sredstva za posodobitev kulturnin dvoran na Zdolah, Velikem Po-dlogu, Podbočju, Velikem Trnu, Dolenji vasi, Senušah in v Brestanici. Se posebno bo skupnost podpirala ureditev tistih kulturnih dvoran, kjer se oživlja ljubiteljska kultura in kjer bodo krajani nudili pomoč s prostovoljnim delom ali v materialu. Kar zadeva gledališko, glasbeno in filmsko dejavnost, pa je poudarek na tem, da je treba omogočiti organizirane obiske, srečanja z literati in glasbeniki. Zato bo potrebno izdelati normative in standarde ter merila za financiranje teh programov. V tem obdobju naj bi posamezni. nosilci kulturne dejavnosti :_ /o j dohodek v večji meri pridobivali z neposredno svobodno menjavo dela. Na ta način se NAS GLAS 6 22 INDOK CENTER bo po mnenju predl-v f V ¦• -pa-diva uveljavljal ustreznejši vsebinski in materialni interes delavcev za izvedbo Kulturnih programov kot eden od virov za oblikovanje sredstev v svobodni menjavi dela in se bodo v večji meri opredeljevali tudi prispevki občanov z vstopninami. Te so namreč pomemben sestavni del družbenoekonomskih odnosov na področju kulture. LITV? Člani zbora izvajalcev bodo na svoji seji 2.4.81 sprejeli tudi SKLEPA o izvolitvi: - VIDE CESNJEVAR - FRITZ za predsednico zbora izvajalcev Kulturne skupnosti Krško, - ŽIVKA ŠEBKA za delegata v svet Valvasorjeve knjižnice in čitalnice Krško OKZKS: Iz programa V ČETRTEK, 26. MARCA 1^81, BO OB 15.$0 V Sj^JNI DVORANI "A" SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO 29. - PROGRAMSKO VOLILNA - SEJA OK ZKS 0 evidentiranih kandidatih, ki jih bodo predvidoma izvolili na tej seji, smo pisali v prejšnji številki, zato danes nekaj o xaOGRAMU DELA ZA LETO 1981: V obdobju priprav na 9- kongres ZK Slovenije in 12. kongres ZK Jugoslavije bo potrebno v vseh sredinah temeljito oceniti, kako so komunisti občine Krško uresničevali široko zastavljene naloge, sprejete na 8. kongresu ZKS in 11. kongresu ZKJ, s posebnim poudarkom na krepitvi družbenoekonomskega položaja klovnih ljudi ter prizadevanju za uresničitev pobude tovariša Tita o razvijanju kolektivnega dela, krepitvi odgovornosti in nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnih odnosov na najširši osnovi. Nadaljnje uresničevanje zakona o združenem delu v vseh družbenih sredinah, priprave ter izvedba volilnih konferenc v o-snovnih organizacijah ZK, priprave na 5. kongres samotiprav-ijalcev in na skupščinske volitve bodo v naslednjem obdobju najvažnejše naloge, ki se jim bodo morali krški komunisti posvetiti. Uresničevanje zakona o združenem delu, vsebinsko dograjevanje družbenoekonomskih odnosov in izvajanje ukrepov gospodarske stabilizacije so stalne naloge, pri uresničevanju katerih bo potrebna stalna mobilizacijska aktivnost vseh komunistov v okviru občinske organizacije ZKS. Dohodkovni odnosi, nagrajevanje po rezultatih dela, svobodna menjava dela in nadaljnji razvoj ter utrjevanje delegatskega sistema so le nekatera od področij, do katerih se bodo morali krški komunisti določno opredeliti in s politično akcijo streti odpore in odpraviti težnje za le formalne spremembe.