Letnik X,
22* steviikfu
Ip^85 Fesüiinesma številka stane 12 v.
Mari kor s dne 18, marca 1918
IstroMna listu: —
Celo ieto . . K12*—
i%i leta
6 —
€etrt leta , .
Mesečno. . . B B2G
tettai Avstrije : —— Celo leto . . n 15'— Ftasatnesne številke i§ vinariev. -
STRAŽA

In ser ali ali oznanil»
se računajo po 18 od čredne petitvrste: večkratnih oznanilih ’
— popust.
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo«
Uredništvo in «pravnlSžvo Maribor Maroška utica. S. — Telefon St. 113.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.]
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. nre dopoldne.
„Reichspost“ In Jugoslu-
▼ani.
Pri dunajski „Reichsposti“ imajo pisca, ki bi za vsako ceno rad zasejal razdor med 'Jugoslovani. On se spominja zlatih Časov, ko so se zlasti Slovenci klali med seboj. Zato z velikim pridom prebira ljubljansko „Resn ico“ in potem začne z	ob reko-'
vanjem.
Zagrebški sestanek mu je dal nove snovi, da (Skrbi za nas. Tam se je pripravljalo koncentracijo vseh naših političnih strank zlasti z ozirom na tako razarane politične razmere v Banovini. Iskalo se je torej, kaj nas vse druži, da moremo delovati skupaj. Take vezi so se hvala Bogu našle in povdlarile v komunikeju. Ni se izdala nobena nova deklaracija, ne program, ni se preklicalo stare deklaracije ali kakega programa, le ugotovilo se je, v kojih točkah smo j vsi složni.	j
Te točke so:	jedinstvenost naroda Slovencev, j
Hrva,tov in Srbov in zahteva po lastni državnosti na j podlagi ideje samoodločke narodov. Na tej recimo: : „platformi“ se nahajajo vse hrvatske stranke in zlasti tudi socijalisti v Banovini.	j
Sedaj pa pride diabolus v „Reichsposti“ in o- j Čita: V deklaraciji pa imate tudi še habsburško žez- ? lo! Res je, in, kar „Reichspost“ pozablja, deklaraci- j ja se poživlja tudi na hrvatsko državno pravo. Ne j eno ne drugo ni s tem ovrženo ali preklicano. Že j rajni dr. Krek je v izvrstnem članku v „Hrvatski Dr- J lavi“, ki, mimogrede povedano, ni glasilo Jugoslov. \ kluba, dinastično klavzulo razložil kot apel na dina- j stijo, naj ona vzame v roke naše zedinjenje.
Dinastija je visok in važen faktor za sebe. Narod je j zopet drug faktor za sebe. Mi se naslanjamo na la | strio moč in zahtevamo svojo državnost, tu nastanejo j taktične razlike: eni menijo, da je za naše narodno*; ujedinjenje dobro, Če se vedno ob enem povdarja di- j nastijo, drugi pa menijo, da to ni potrebno, ker je že v- deklaraciji izraženo.	j
Tako, oziroma podobno, je tudi s hrvatskim da? j žavnirn pravom:	ono ni izključeno z našim progra- j
mom, ki je širši, a mu tudi ne nasprotuje. Nekateri j smatrajo, da kaže, da se ga vedno povdarja v vsaki | izjavi, drugi mislijo, dia to ni potrebno. — Ce Ste gra- j idi koncentracija,, to bo morda razumel celo „Reichs-
postin“ somišljenik, se išče skupne točke programa, gleae taktike se običajno ne povdlarja tega, kar ne smatrajo vsi za enakopotrebno.
Naš program je in ostane isti, a s kom se vežemo za uresničenje onega, kar nam je skupno, v tem oziru ne bomo vpraševali pri „Reichsposti“ za (Dovoljenje. Pisarjenje „Reichsposte“ je preračunjeno za strašliivoe. Cim vidi. da se nihče ne zmeni za njeno jadikovanje, brž bo nzhala. Zato priporočamo, da naj vsakdo ta najgrši dunajski list, ki pod krinko katoličanstva hoče v žlici vode utopiti naš narod, vrže z zaničevanjem vj£Ot.
Kako mariborsko državno pravdoištvo seti denunci j ante,
I n t e r p e 1 a c i j a poslancev dr. Korošca, Pišeka in tovarišev na justičnega ministra:
Leta 1914 so Slovence po Spodnjem Štajerskem kar v množicah zapirali. Obdolžili so jih različnih zločinov, ki so po vojaškem kazenskem zakoniku Kažnjive s smrtjo. V vseh slučajih so se izkazale ovadbe kot prostaško obrekovanje. Vsi so pričakovali, da bodo sedaj državna pravdnistva in orožniki z enako vnemo preiskovali, če ni to zločin po § 209 drž. zak Tu so pa oblasti odpovedale. Razgrnile so plašč protekcije nad nesramnimi lopovi in s tem težko kršile svojo uradno dolžnost.
Kakor že v eni prejšnjih interpolaci* omenjeno, e odbor nemških nacionalcev v Slov. Bistrici sestavil ovadbo proti ondotnemu odvetniku dr Florijanu Kukovcu radi nekega baje veleizdaja’stcega oklica in jo dal podpisati nekemu Simjonu Rahle, ki je bil radi nekega procesa jezpn na odvetnika, in izročil oblasti. Ovadba je bila seveda brez vsave podlage, kar se je takoj izkazalo. Sum zločina obrekovanja :e bil na dlani. Vendar je državno pravdni št vo v Mariboru izjavilo, da za to ni nobenega-vzroka. , Ce bi zadevo preiskalo, bi prišla na (lan vsa iiemškonacio-nalna klika v Slov. Bistrici, ki se je skrivala za Rahletom.
Drug slučaj: Proti župniku v Poljčan ali Alojziju Cilenšek so pristaši nemškega Volksrata vložili ovadbo, da je župnik leta 1912 v cerkvi zbiral za
LISTKU.
O nevtralcih
V sedanji veliki svetovni borbi je težko govoriti o nevtralcih. In če se tudi nekatere države in narodi držijo orožne nevtralnosti, je vendar njih javno mnenje angažirano na eni ali drugi strani. Faktične simpatije vseh nevtralcev so izključno na eni strani. .
Ce se stvar nepristranski promotri, je opravičen zaključek, da je v tej veliki borbi idei in interesov nemogoče biti dosledno pasiven nevtralen motri-lec. Isteresi kulturnih narodov so talco prepleteni, da ni naroda, kateri bi se mogel ograditi s kitajskim zidom in reči: jaz se ne interesiram za druge narede, jaz sem nevtralen! Ideje pa, koje danes zastopajo boreče se skupine, so tako občne, svetske narave, da zadevajo v dušo in življenje vseh, brezizjemno vseh narodov naše zemeljske krogle; zmaga, ali poraz ni odvisen'samo od konstelacije in razvoja borečih se skupin, nego od vseh narodov sveta.
Nevtralnost nekaterih evropskih držav torej ni odvisna od njih idejnega ali interesnega nezainlore-sirania, temveč od drugih vzrokov, ki onemogočil jej o njih aktivno sodelovanje.
S p a n s k a je, kot latinska dežela, po svoji o-gromni večini na strani četverosporazuma. A dežela ni ne politično in ne socijalno dovolj urejena, da bi se aktivno udeležila vojne in da bi pristopila na stran svojih soplemen jakov. Zadnje volitve, t. j. vse stranke in strančice, dokazujejo neorganizacijo in neurejenost javnega življenja v Španski. Baš iz tega razloga sodi velik del španskih politikov, da bi direktna in aktivna udeležba Španije pri sedanji vojni razdiralno delovala na dieželo. Iz istih razlogov zopet drugi priporočajo intervencijo (soudeležbo pri vojiiij, in vidijo v aktivnem sodelovanju v svetovni borbi energični lek proti pasivnosti in • indolenci svojih soroja Kov. V daljšem razvoju sedanje vojne ni izključeno, da se intervencijonisti uveljavijo.
N i-z o z e m s k a je z dušo in teloni, na str a; entente. Nedavno so nemški listi pisali, da se v Amsterdamu in v Haagu počuti človek kot v Parizu; A Holandiji je iz Strategien ih ozirov nemogoče stopiti v vojno z Nemčijo. Nizozemska je nižina, ki je izpostavljena- vpadu nemških čet.
Iz istih razlogov je tudi izključeno sodelovanje Danske. Sicer pa je na Danskem vse proti Nemčiji, ker nihče ne more preboleti grabeža da 'stega Holsteina. A maščevalna; vojna- je za tako malo zemljo, s takimi strategičnimi mejami, nemogoča.
Tudi Norveška- je na, strani e te te. A njene simpatije so le teoretske narave, ker ji je nemo-
srbško armado, da je z nekaterimi prijatelji koval zaroto proti državi in da je dne 27. in 28. junija 1914 ves dan iia kolodvoru ščuval odhajajoče rezervnike, da ne smejo streljati na Srbe. S a,mo poseli i umljivo se je v|se to v preiskavi izkazalo kot drzna laž. Vkljub temu so se orožniki iz Pragarskega, posebno iz drugih interpelacij slabo znani Presker, trudili, orožni-štvo v Poljčanah pregovoriti, naj aretira župnika, A. ko je bila preiskava ustavljena, so vsi pričakovali, da bo državno pravdništvo nastopilo proti obrekovalcem. Zaman, denuncijanti so v tej državi imuni; § 209 za državno pravdništvo v Mariboru ni, če gre za to, da se secavi Jugoslovane na vislice. Zločin § 209 še danes ni zastarel.
Vprašamo c. kr. justičnega ministra:
Ali je voljan dati vsem c. kr. državnim pravd-nikom ukaz, da brerobzirno nastopijo proti vsem denuncijantom, ki so hoteli spraviti neljube osebe v zapor, da preiščejo, kdo se je skrival za njimi in da nesramne lopove, ki so največ pripomogli do velikan skih nasprotstev med narodi, ostro kaznujejo? Ali je pripravljen nastopiti proti državnim pravdnikom in orožnikom, ki so proti nedolžnim Jugojslovanom postopali s pretirano vnemo, proti denuncijantom pa ne, ker so bili istega mišljenja, in jih spraviti z našega ozemlja.
Dunaj, 10. marca 1918.
Podpisi.
Poslanec Demšar o duhof-
v v? %
semi
Od Jugoslovanskega kluba je govoril dne 13. t,
m.	k vprašanju o zvišanju kongrue poslanec Demšar. Njegov govor je lepo javno priznanje naši duhovščini za njeno požrtvovalno delo v korist našega ljudstva med vojno in v korist dlržave.
Malo je narodov, kjer bi vladala med ljudstvom in duhovščino tako tesna zveza kot pri nas. Poslane'" je v začetku svojega govora, opozoril na dejstvo, 'dr zasluga za vzdržanje v sedanji vojni ne gre samo le vojaštvu na fronti. Vzdržati so nam pomagali tudi junaki v zaledju za plugom in pri izvrševanju nebro-ja del, ki so omogočila armadi in prebivalstvu prehrano. V zaledju sta si stekla med to vojno posebne
goče, radi svoje geografiske lege, da bi v slučaju napovedi vojne občutno škodovala Nemčiji.
Isti razlogi veljajo tud za Švedsjko, koja sigurno ne gleda z dobrim očesom na izkrcan je nemških Čet na Alandske otoke in njih direktno posredovanje v posle Finske.
O Švicarski je težko govoriti. Tu so tri desetine Romanov paralizirane od ostalih sedem desetin Nemcev, ki pa tudi ne zasledujejo s simpatičnim očesom militariČne politike Pruske. A tradicia*-na švicarska nevtralnost — ideja radi same ideje — jih veže na mir.
Sedanja vojna se nikakor ne bo končala še ta ko brzo. Optimisti pravjjo, da čez tri ali štiri leta* V tem času pa še utegnemo doživeti novih iznenaienj in novih vojnih napovedi. Ko so Japan, Kitaj, Brazilija in Argentinija napovedali vojno, se je to srnah a-io samo takorekoč za teoretsko vojno napoved. Danes se pa že zbirajo v Sibiriji Japonci in Kitajci, a Argentinija in Brazilija organizirata nove armade.
Interesi narodov so tako ozko zvezani riniy z drugim, dia je verjetno, da se hoče ves svet zaplest v sedanjo krvavo borbo. Današnji nevtralci hočehs biti jutri prvi borci. Izmenjati hočejo one, ki so se že utrudili v boju — kakor pravi narodna pesem
Gotovo je, da se sedanji veliki dvoboj ne bode končal s kompromisom.
„Hrvatska Država.“
5L

»«sluge uditeli in duhovnik. Z« materijalno zboljša« -j* učiteljskega položaja je zbornica že povzdignite »vttj glas in dovolila draginjsko podporo za leto 1917, ■a leto ISIS se mean* storiti isto v najkrajšem času v polni meri. Država pa mora izkazati svojo hvaležnost tuđi duhovMini in se zavedati, 'da pod neznosno draginjo trpi tudi duhovnik.
Jugoslovani smo zvesti sinovi katoliške cerkve, ke* samo pod varstvom neodvisnosti more cerkev veliti svojo idealno nalogo. Kot demokratičen narod pa bomo nastopili vedno za pravice svoje duhovščine. Maša duhovščina pohaja po ogromni večini iz revnih slojev naroda — k tem spada tudi naš kmetski stan — in se svojega pokolenja tudi ne sramuje. Obratno: Ona živi vedno z veseljem v najtesnejšem stiku z ljudstvom in z njim je takorekoč zrastla. Ponosni smo nanjo. V najtežjih časih je bila ljudstvu zaščitnicain nositeljica kulture ; tudi za gmotni položaj našega ljudstva si je pridobila duhovščina nevenljivih zaslug. (Odobravanje.)
2	ljudstvom je. šla duhovščina v sreči in v trpljenju. Med to vojno zlasti v trpljenju. Pomislimo le samo, kaj je pretrpela naša duhovščina na Koroškem in Štajerskem v zadnjih treh letih! Opljuvane, suvane in ozmerjane so gonili duhovnike v ječo lakaj ? Ker šo bili zvesti svojemu narodu, ki je med to vojno izmed vseh avstrijskih narodov krvavel rta* trnje. (Tako je!) 'Župnik Maierholer je bil na Ironti tri leta kot prostak in je bil odlikovan; župnik Fabiani od Sv. Lucije je padel, izvršujoč svojo dolžnost.
Z ljudstvom, je delila naša duhovščina tudi trpljenje zaledja. Tu ne govorim o dušebrižnem delu; a koliko je povzročila vojna duhovščini dela vsled pisanja matrik in tabel pri izplačevanju podpor! Duhovniki so sestavljali ljudem prošnje za dopuste, za oproščenje vojaščine, za podporo. Poznam župniku, id je napisal med to vojno nad 1000 prošenj brezplačno. Se papir in kuverto je moral navadno sam dati.
Duhovniki so bili člani raznih komisij. Ako je prišlo nastanjenje vojaštva, so morali posredovati du-novniki kot edini inteligenti, ki so razumeli jezik vojaštva, Pri tem se je zgodilo večkrat, dia so padli v nemilost uri vojaštvu ali ljudstvu.
Kljub majhnim dohodkom je vojna uprava prihajala k duhovščini vedno z raznimi prošnjami za — prispevke. Vsak mesec dobiva duhovščina pošiljatve od Rdečega križa s prošnjo, da se sprejmejo in plačajo;1 prispevati morajo duhovniki za slepe vojake, za vdove in sirote, za vojaške in invalidne domove, sicer veljajo za nepatriotične. Odkod naj vzame ubog duhovnik za to denar?
Posebno poglavje pa bi lahko pričeli s trpljenjem duhovnika bližje fronte. Kaj so ti gospodje, prav tako kot tudi civilni prebivalci, prestali, si more pa predstavljati samo tisti, H jo videl stvari od blizu. Omenjam le eri slučaj! Župniku Hribarju v Zalenno-gu je bila oprava 'deloma pokradena, deloma uničena, odnesli so mu krmo in živila; to mu je bila odškodnina za delo v prid državi.
Država mora pokazati, da to delo duhovščine upošteva. Gleda naj, da bo upravljala bolje posestva vedskega zaklada in ne bo ji treba skrbeti, kje da bo dobila, denar. Jugoslovanski klub stoji na stališču: Enaka pravica za vse! Zato bo glasoval za predlogo. (Odobravanje.)
Državni zbor.
Na dnevnem redu petkove seje (dne 15,. marca) je bila kot prva točka zakonska predloga glede uredbe novcev iz zlata in srebra kronske veljave. Drž. zbornica je v drugem in tretjem branju sprejela zakonsko predlogo.
Vršila se je nato razprava o zakonski predlogi glede ustanove ministrstva, za ljudsko zdravje. K zadevi se je oglasilo več govornikov, med njimi tudi minister dr. Horbaczewski, ki je preciziral in označb nalogo in delokrog novega ministrstva. Zbornica je v drugem in tretjem branju sprejela, zakonski načrt, nakar se je vršila razprava o predlogi, da seu-stavijo rekvizicije in evakuiranja, da se zabrani nedovoljeni izvoz živil iz Galicije ter da se dovolijo predujem! za vojne dajatve in vojne poškodbe v Bu-Kovini. Tudi te zakonske predloge je zbornica sprejela. Vršila se je nato razprava o zakonski predlogi glede draginjskih doklad za Ijudskošolska in meščansko učiteljstvo. Finančni minister je izvajal, da z o-zirom na državne finance 'država, ne more k draginj-fkim dokladam prispevati več kakor s i50 odstotki. Poslaneo Jaro je predlagal, da prispeva 'država k di aginjskim dokladam ne 50, ampak 70%, 30% bi pa naj prispevale dežele. Poslanec dr. Ravnihar je izdajal, da je učiteljstvo na Kranjskem tako slabo pla-” kakor v nobeni drugi avstrijska 'deželi ter je
S »H A g A.	■" ,
zahteval tozadevne odpomoči. Tudi je izrazil pomislek, če bi vlada poverila 'draginjske doklade za učiteljstvo kranjskemu deželnemu zboru, kateri je, kar se tiče zlorabe avtonomije, naravnost nedosegljiv. Vršilo se je nato glasovanje o predlogu posl. 'Jarca. Pri tem glasovanju se je zopet pokazalo, da dr. Seid-ler nima nobene trdne .in zanesljive večine, kajti za predlog poslanca Jarca je glasovalo 121, proti pa 55 poslancev. Ker se je pa pri štetju glasov vrinila neka pomota, se je Še enkrat vršilo in sicer poimensko glasovanje o tem predlogu, pri katerem je za predlog glasovalo 113, proti pa 79 poslancev. Za predlog so glasovali slovanski poslanci, krščanski sociale], in nekateri nemški nacionalci, proti pa nemški nacionalni in nemški socialni demokrati. Izid glasovanja je napravil v zbornici velik utis.
Ker je s petkovo sejo zaključeno predvelikono-čno zasedanje, je zbornični predsednik naznanil, da bo prihodnja seja sklicana pismenim potom.
Jugoslovanska deklaracija,
Jugoslovanskemu kluba , sq p oslale še izjave za' d-e k 1 ar a c i j o: Koroške žene in dekleta župnije S t e b e n pri Bekštajnu .(294 podpisov), bbčinski odbor v Kot u, okraj Konjice, občinski odbor St. L o v r e n c pod Prožinom, 236 slovenskih žen in deklet, mož in fantov občine M o -r a v C i, župnije Mala Nedelja pri Ljutomeru, 160 fen in deklet občine Podvinci, občinski odbor občine Paka ter 45 posebej podpisanih občanov, 102 moža, Žen, mladeničev in deklet župnije Melvice v Ziljski dolini na Koroškem, 230 mož, žen, mladeničev in deklet župnije B r d o pri Smohoru na K o-r o Š k e m, večina občinskih odbornikov z županom Jurijem Strauss na čelu občine Hodiše, na Karo Š k e m, 287 žen in deklet iz občine H o 'd i š e na Koroškem, 71 žen in deklet iz Ö toka (Marija Wörth) na Koroškem, 200 Slovenk v okolici Celja, 137 žen in deklet ter 89 mož in fantov krajev Brezje in Dogoš pri Mariboru, Katoliško izobraževalno društvo v Slov. Bistrici, 32 deklet Dekliške Zveze pri Sv. Ani na Krembergu, žene in dekleta iz slovenjebistriške župnije in sicer: Ritoznoj-Šmicberg 125 podpisov, Gornja Bistrica 103. Novavas 85, Sentovec-Dovina 91 in Klopce 5,% skupaj 461 podpisov, Kmetsko bralno društvo pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. 575 žen in dekle od Cd: Pavla pri Preboldu, 335 Slovenk petrovske (pri Celju) občine, 171 žen m 3z8 dekiet Župnije S v. Juri j ob Taboru, slovenski odborniki občine o-koliea O e 1 j e, odbor trške občine P o d s r e d a občinski odbor občine Ciglence pri Mariboru. Kmetijsko bralno, društvb v Gornji Radgoni, občinski zaštop Š r a t ovc i - M e i e s podpisom občinskega predstojnika in 4 odbornikov, žene in dekleta mesta. Radgona in trga Gornja Radgona 213 podpisov, občine Police 98 podpisov, občine Crešnjevci 162 podpisov, občine Ščavnica 85 podpisov, občine Hrastje-Mota 109 podpisov, občine Zeti nei 100 podpisov, občine Dedonjci 75 podpisov, skupaj 837 podpisov, 220 mož, fantov, žena in deklet predmestne župnije Š l. R u p r e t pri Vel i k o v c u na Koroškem.
-	_ . 5
Hindenburg in Lndeidorff
o tojnl in mirila	;
^	'	; "j)' ;	C-
List „Kölnische Volkszeitung • priobčuje dva govora Hindenburga in Ludendorffa v nekem majhnem krogu v nemškem glavnem stanu. Glede vzhoda je ~ c kel Hindenburg: Obmejne države visijo same zase v zraku in se jih mora priklopiti k močnim in dobro urejenim državam. Ta država je geografiČno Nemčija. Z deli, kateri so se odcepili od Rusije, smo morali skleniti mir in ne moremo čakati na to, da bi se vjsi ti deli zopet strnili v kako veliko državo,
Ludendorff pa je rekel: Veseli bi bili, če bi se nam ne trebalo več brigati za Rusijo, Vse trditve o kakih drugih načrtih so nesmiselne, Zadržanje nekaterih delov ruske vojne mornarice v Vzhodnem morju še sicer zahteva nekaj pozornosti. Na zapadu mi sedaj nadkriljujemo sovražnike, glede moštva, vojnega gradiva, letal, plina; vse, s čimer on računa, je pri nas pripravljeno na najmočnejši način. Naj nas sovražnik le napade, nam je prav in če noče miru, naj pa ima boj. Ta borba bo seveda, v tej svetovni vojni najsilnejša. Z božjo pomočjo si bomo priborili časten mir, nemški m ir, n o pa kak me h e k mir.
Lenin za mir, da se pripravlja za novo vojno.
Petrograjski poročevalec poroča dne 16. marcu v „Daily Mail“ sledeče:
Lenin je izjavil, 'da je najpoprej mir neobhod-no potreben. Ko bo vseruski sovjet, tako meni poročevalec, odobril sklenjeni mir, se bo z ozirom na to zgodilo, da je mir potreben zaradi tega, da se zbere nova armada za novo vojno- O tem je samo en glas, da je najnujnejša potreba,, da se bramba držav® zelo temeljito prasnov!. Za to 'Je paj treba, da st naj-
48:. mmm WM..
"****'*'™*-***J,~J *****" "r****J*c	im ‘—In H+ttÈ miHfmmniiniimi m l in r r»i» »n'HÉÉfii —	•
peprèj odstrani m pota Ste*« armada, d» «i» «Am« nova, prostovoljna armada, v kateri 'bo maÀ ibkM, »akaj se bojuje ter da se organizira prevažanji M «-skrba z živili. Sedaj se vrši demobilizacija sta*» armade in nastala je popolna zmešnjava v žetoaaitteee, prometa.
D kakem poljedelskem življenju je opazit* malo, ker ni najbolj priprostega poljedelskega orodji*. Kar je vidnega na začetkih nove rdeče arm aito, »»previja dober utis. Zelo neugodno upliyajo poročila o nemškem prodiranju v Ukrajino, ker s tem gì n e ve upanje na dovoz žita iz Ukrajine za Veliko Rusijo. 'Ot bi se obistinila bojazen o prodiranju Japonoev v Sibirijo, bi se k pomanjkanju kruha še tudi pridružil® pomanjkanje mesa in takrat bi bila narodna katastrofa. ne samo neizogibna, ampak tudi neozdravljiva.
Pritisk na Nizozemsko.
Angleški poslanik v Haagu je baje zahteval v imenu četverospor ažurna in Zedinjenih držav od .'Holandije, da mu bo predala ves svoj vojni in trgovski brodovni materija! s pristanišči vred. Nizozemska vlada je dobila rok za odgovor osmih dni. Ce tekom tega roka holandska, vlada ne bo ugodila tej zahtevi; hoče četveroporazum rekvirirat nizozemska ladjevje. Kot protiuslugo bo dobila Holandija žito z« kruh.
Spomenica kneza Lichnowskega An-gliji in Nemčiji,
Bivši nemški poslanik v Londonu knez Litih n o-wsky je izdal neko spomenico, naslovljeno:	„Moja
londonska misija 1912—1914.“ V tej spomenici dokazuje knez Lichnowsky, da Anglija nikakor ni začela proti Nemčiji vojne vadi trgovske nevošljivosti. Značaj Angležev ne pozna nikake zahrbtnosti, pravi knez Lichnowsky. Angleški kralj Jurij sicer ni niti posebno izobražen, niti znamenit, toda. nedolžen mož, odkritega značaja in zdravega razuma. Sir Ed. 'Grey-a opisuje Lichnowsky kot socialista v najplemenitejšem smislu te besede in kot prijatelja miru. Hvali njegovo preprostost in odkritost, ki ne pozna spletk in lan ži. Ö ASquithu pravi, da je vesel lahkožive©, Mima rad ženske, posebno lepe in mlade:	sicer je ravna-
te ko prepričan prijatelj miru kakor njegov prijatelj Grey in bil je ves obupan vsled tragičnih dogodkov koncem julija 1914. Dne %, avgusta 1914 je bil Asquith ves obupan in tekle so mu solze po licih, ko je videl, 'da je vojna neizogibna. Tudi Greyjevega kabinetnega šefa, gospoda Tyrw;ella, označa knez Lichnowsky kot zagovornika sporazuma z Nemčijo in prijatelja Nemcev. Celo Churchilla hvali knez Lichnowsky.'
Nasprotno pa, se knez Lichnowsky o. nemških ' državnikih ne izraža posebno lajskavo. Ostro kritiku-je tudi politiko grofa Berchtolda napram Balkanu.
Ta spomenica je vzbudila mnogo razburjenja v Nemčiji in vlada misli postopanje kneza lichnowskega v glavnem odseku rajhstaga najostreje obsoditi.
Pristranost javnih funkcionarjev na Koroškem. Poslanec 'dr, Korošec in tovariši so vložili na domobranskega in justičnega ministra naslednjo interpelacijo: Ko je tajni -ukaz c. kr. deželne vlada na Koroškem pozval orožnike, naj pristašem jugoslovanske 'deklaracije z dne 30. maja 1917 delajo vse mogoče težave, je šel renegat orožnik Jakob Koch iz Do-brlevàsì, slabo znan že izza preganjanja leta 1914, seveda is posebno vnemo na delo. Pri tem mu je pomagal znani denuncijant trgovec Paar iz Globasnice, priv andr ani individium, ki smatra za svoj ođ Südmarke plačani poklic, da, škodi domačinom. Biv« šega tajnika Franceta. Čebulj je z obiskovanjem s-pravil ob službo in v dolgotrajen zapor. Kljub temu, da se je izkazala popolna nedolžnost Čebulja, se obrekovalcu ni ničesar zgodilo, marveč je ostal informator oblasti. Znano je, da je marca 1915 javno — pred pričama Linhart in Vreček — psoval 17. pešp:, da njegovi vojaki mečejo orožje proč in se udajajo; seveda se hujskaču ni ničesar zgodilo, čeprav bi V slučaju, Če bi se kak Slovenec tako izrazil o kakem nemškem polku, smatrali to kot zločin po § 65 a drž. zak. in bi proti njemu postopali po prekem sodu. Jv Koch, Id bi kot orožnik v slovenskem kraju moral nastopati taktno, demonstrativno občuje s tem splošno osovraženim denuncijantom. Orožnik Koch se ja javno izrazil, da je Globasnica „sljovensko gnezdo“, prebivalce bi se moralo vse poslati na fronto! Ob p» sedi na varnem. 'Ali more tak orožnik Še ostati v tem kraju ? V njegovem delovanju podpira Kocha nek gotov Alojzij Dreo, renegat iz Spodnje Štajerske, kateri pri c; kr. okrajnem sodišču Igra kot funkcijonar državnega pravdništva glavno vlogo. 'Občinski tajnik Wutte mu je v javni seji občinskega sveta očital laž, in ga pozval, naj ga -toži radi razžaljen ja časti, 8»
i«m ilei!) vesk\ Funfccijonar državnega pravdnišiv» **t»c|r *i vložil zasebne tožb*, vendar Se danes o-iprarlja častno mesto v varstvo „pravice.6 Vprašamo «. kr. ministra za deželno hrambo in pravosodnega, ministra: Kako moreta trpeti take razmere? Duna)* I marea 1918. — Podpisi.
Fjfistoansk» sodbe okrajnega glavarstva |\ \ e-fclšfcovb» na Koroškem. Interpelacija poslanca dr. Korošca in tovarišev na notranjega ministra: Renegat j ir nemški nacionalen gostilničar Lesjnak v Velikov- | on, ki je prikril 14 stotov žita, je bil obsojen na 20 ;j K globe. Slovenski kmetje, ki niso oddali predpisanih j ) 50—60 kg- žita, m bili brez nadaljnih poizvedb obso- .1 jeni na 100 ko 200 K globe. Renegat trgovec Čebul j v Velikovcu je prikril 6 stotov ovsa. Kazen : 20 K. j Slovenec župan Kraiger iz 'Globasnice je na brežine-] sni dan, ko v Velikovcu ni bilo ničesar dobiti, jedei 1 nekoliko mesa,, ki ga je prinesel od doma. Kazen : 30 j
K.	Vprašamo e. kr. ministra notranjih zadev:	Ali j
razume ta jezik svojih podložnih ?.. Ali razume, zakaj j ljudstvo nobenemu c, kr. uradniku na Koroškem več j ne zaupa? Ali misli, da Slovenci ne Čutijo, zakaj se j t njimi drugače postopa kot z renegati ? Dunaj, 'dne j
12.	marca 1918. — Podpisi.
Mestni in trški župani romajo na Dunaj. Danes ali jutri bodo baje župani slo venskoštajerskih mest in trgov romali na Dnnaj, da tam izložijo svoje srčne bolesti radi bližajoče se ustanovitve Jngosla vije. Tako Se je govorilo včeraj po Mariboru. Kje pa so ostali nemškntarski kmetski župani? Ornik, Schmiderer, Jabornik in drogi »fajn< gospodje so pustili svoje nemškutarske prijatelje, katerim so obljubo?ali imenitno potpvsnje na Dunaj, na cedila. Cela dva meséca so se tem ljudem cedile sline po finih cigarah in drugih dobrodelnih ptujskih dobrotah, a sedaj so jih »štajerčevi« očaki izločili iz tistih srečnih, ki bodo šli gledat, koliko je na Dunaju ura.	.	,	,	_
Sestanek v Zadru. Hrvatski listi poročajo, da se bo ob Veliki noči vršil v Zadru sestanek dalmatinskih poslancev. Sestanka se udeleži tudi predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec.
Kako postopajo Prusi s Poljaki. Poljski vikar Vasik v Sievirzu pri Varšavi je bil od pruske oblasti obsojen na 2 leti ječe, ker ni takoj oddal ci-nastih piščalk pri cerkvenih orglah.
Wolf dobil zaušnice. Znani nemško-radikalni poslanec Wolf je dne 18. marca v državni zbornici pošteno izkupil. Nemški listi so zamolčali, da je Wolf dqbil krepko zaušnico, katero mu je pre skrbel češki poslanec Rydlo, ko je Wolf po svoji vsenemški navadi grdo zmerjal Čehe. Poleg zau šaice je dobil še tudi nekaj poštenih bre in je zletel po stopnicah, kakor snop slame, Wolf je bil ves bled in prepaden.
Preradovlčeva proslava v Zagrebu izostane, ker je hrvatska vlada na pritisk madžarske vlade črtala večino slavnostnega programa, tako da bi od vsega ne ostalo skoro nič. Slavnostni odbor j» radi-tega v znak protesta odpovedal slavnost. Čudno za razmere na Hrvaškem, da se ne sme proslaviti niti avstrijskega generala. Madžari pa so dosegli ravno nasprotno. Jugoslovanska misel se je s tem nasilnim nastopom Madžarov še bolj oživela.
Katoličanstvo v Angliji. Bo poroSilh angleških listov se vršijo od pričetka vojne v Angliji številni prestopi Angležev iz anglikanske v katoliško cerkev. Prišel, !e nedavne k i?e;s tninsterskenni nadškofu in kardinalu Bourne mlad mož, Id je kratko izjavil: „Jutri moram na francosko fronto; ker bodem padel, želim, da se me takoj sprejme v katoliško cerkev." Za.pouk v katoliški veri ni bilo več Časa. Ker je pa bil mlad mož zadostno poučen v glavnih verskih resnicah katoliške vere. se je ustreglo njegovi prošnji. Tri dni pozneje je res padel na bojišču. Pogostokrat: se vršijo prestopi tudi na fronti in sicer tìk pred smrtjo. Ko je izbruhnila vojna, se je nahajalo v angleški armadi samo 15 in v mornarici samo,
4	katoliški duhovniki, ki so oskrbovali dušno pastirstvo. Ko so morali odposlati čete v Francijo, se je izkazalo, da je to Število veliko premajhno. Lord Kitchener je imel za tozadevne prošnje kardinala Bourne gluha ušesa. Kardinal Bourne se je s tozadevno prošnjo obrnil do Asquitha in danes opravlja v angleški armadi 455, v vojni mornarici pa 31 katoliških duhovnikov dušno pastirstvo, torej ena četrtina vseh vojnih kuratov Anglije.
Tedenske novice.
Cesarica Zita in novorojeni princ se počutita, kakor pravijo zdravniški izvidi, stalno dobro.
(lOIetnica. Vič. g. Jo 4 p' Zidanšek, duhovni sve tovalec, ravnatelj kn.-Šk. deškega semenišča, profesor bogoslovja in imejitelj c. in kr. vojne-jubilejne spominske kolajne, je slavil dne 4, marca, svoj 60 rojstni dan ter nastopil te dni 80. tečaj kot profesor. Še na mnogo leta !
50 let doktor. V Novicerkvi prjf Celju je dne
12.	marca slavil tamošnji dekan, kanonik, bivši drž. poslanec., in pekdanji urednik „Slov, Gospodarja® dr.
l.avpslav Gregorec ÖOletnico doktorstva. Dr. Gregorec je bil dne 12. marca 1868 promoviran v Gradca za doktorja oogoslovja. Jubilant je «Bil in zdrav na duhu in telesu. Čestitamo!
Osebne vesti. Vadmški učitelj g. Stanko Malin je dobil naslov c. kr. profesorja. — Suplent na tukajšnji državni gimnaziji, g dr. Pavel Strmšek je napravil na graški uni ver d profesorski izpit
Koroške vesti. Na župnijo Näborjet je bil pre ] zenliran in je nanjo zopet resigniral vlč. g župnik j Franc Holec iz Grebi o ja Grebiojčanje bodo veseli,
I pa svojega dobrega gospoda ne bodo izgubili. —
; Namesto vlč. g. dr. Rajnerja, ki je bil vpoklican i v vojaško službo, je bil za dvornega kaplana ime I novan vlč. g. Andrej Rohracher, kaplan v Spi talu.
Imenovanje v šolski službi na Koroškem. Vad
niški učitelj g. Anton Kovačič v Celovcu je bil imenovan za glavnega učitelja na c kr. učiteljišču v Celovcu
„štajerc“ glasilo c. kr. žandarmerije. Iz Poljčan se nam piš« : Ptujski igžojivt kijukec : prihaja-v naši», faro/k orna j v 16 iztisih, med temi je več ta roč nikov tukajšnje nemškutarske klike, ki ga r arOča in vriva svojim poslom. Seveda ga tudi dobiva slavim žandarmerija kot »freiexemplar- — in kot svoje pficijozuo glasilo. Kmeije ga ne marajo — ker vedo, da se ne kaže v njega niti klobase zaviti ---.de s~ neH okužila.
Nad 100.000 Slovencev bo ustreljenih! Iz Ptuja se nam piše: Zakaj pa? — Nekaj strašnega so storili — Kdaj neki ? — V zadnjih tednih. — Na kateri fronti je to bilo? — Pa ne na fronti! Tam se borijo Slovenci kot levi. Zločin je bil domai (Storjen,- dome v zaledju. — Mh! Zdaj vem. Citai som'-T>2. Štev. .„Slovenca" z dne 4. marca, kako zverinsko so delali s tem gospodom in z drugimi rodoljubi. To se je godilo leta 1914 na mnogih krajih ;> vendar to niso več Slovenci, to so odpadniki, izdajalci svojega naroda, podivjani nemškutarji, veleizdajalci. Pa toliko bo u-streljenih ? — Kaj še ! Ne mislim teh renegatov, ki so kot razbojniki planili na mirne državljane. Na smrt so obsojeni tisti, ki so zdaj pisali . . . — Rusom? Tem pišejo zdaj Nemci. —- Prusi res pisarijo Rusom o svoji mirovni ljubezni, Slovenci so pa, pisali In sicer na fronti s svojo krvjo, doma pa s peresom, da hočejo biti zvesti svetlemu cesarju Karlu I., toda prosti vsake dosedajne sramotne vsenemške- komande.“ — Hudi rja, Če se tisto streljanje ne suče okoli Jugoslavije! — Seveda! Samo radi tistega podpisa bomo ustreljeni. — Kdo je tako odločil? — Odločeno Še ni, povedal je to Ornigov prijatelj in sosed, tisti trgovec 'Slavič, da, bo vsakdo ustreljen, ki se 'podpiše za tisto deklaracijo ali Jugoslavijo. — Oho, Sla-viČ ali Slavitsch, kakor on hoče, je pozabil na Oven in Ljutomer, kjer je doma znal le slovenski. In zdaj hoče biti velenemec, ki želi smrt svojim domačinom in rojakom? Želi morebiti s tako prošnjo romati na Dunaj pred cesarja? In kdo mu bo prošnjo spisal? Saj Slavitsch ne znà pravilne nemščine. In če bi bili Slovenci postreljeni, kaj potem? V nemškutarskih trgovinah in nemškutarskih želodcih bi pajki dremali na svojih mrežastih blazinah.
Z iaJrje agitirajo. Iz Svečine nam poročajo : Za zborovanje tujcev-lutroveev-Švabov v St. liju je agitiral slatinski župan Paskolo od hiše do hiše s tem, da je pravil, da hočejo Slovenci pod Srbe, da v siineaju ustanovitve Jugoslavije ne bo nihče anel prodajati vina, sadja ali drugih pridelkov v nemški del dežele itd. Žal, da je ravno v svečinski župniji, ki se je nekdaj odlikovala po svojih katoliškomišle-čih ženah in možeh, nasedlo celo večje Število- poštenih gospodinj, ki so šle za lutrovskimi apostoli poslušat lutrišjevangelij na shodu lutrovcev v St. liju. Tujci so vas zvabili na shod. tujci so vas vodili na zborovanje, tujci-drugoveroi so vam pridigovali tuj evangelij.
Avstrijske upravne umetnosti. Več kot štiri mesece je. odkar smo predrli med Tolminom in Kobaridom. Silno veliko plena se je dobilo, seveda ne od nas. marveč od veliko bolj premetenih in boljše organiziranih Nemcev. Mi dobrodušni Avstrijci smo se zadovoljili j »onaj več s praznimi c 'iizervnimi škatli ami in drugo brezvredno železnino. \ tolminskem okraju je skoro vse porušeno, kraji uničeni, prebivalci brez strehe in pripomočkov. Te dni pa so poslali žandarmerijo, da pri vsem prebivalstvu pogleda za eraričnim blagom. Stvar je nakratko ta: Nad mesec dni so ležale laške odeje in vojaške obleke v blatu zapuščenih laških strelskih jarkov. Vračajoči se begunci (domačini) so si po potrebi nabrali takih o-dej, se ž njimi ogrnili, jih porabili za .. -oja .siromašna ležišča, kratkomaJo poslužili se jih v dobro, pametne namene. In zdaj se je ubogim ljudem spet vse vzelo, ženam in otrokom so se pobrale odeje z ležišč in kjer je kdo kako preljuknano okno zamašil s kako cunjo, se je ta potrebni pripomoček samoobsebi umevno tudi odvzel — zakaj sveži veter, ki veje zdaj po Avstriji, morajo vendar ti ljudje tudi občutiti! Toliko so pa vendar prizanesli, da niso, do nagega slekli ljudi, M so si iz laške odeje napravili nekako oblačilo; sumi se pa, da bodo ljudi pozneje tudi slekli, ker bi bplj ugajalo podobi splošne bede, ko bi ljudje
nagi hodifi okrog. Vrhtega bodo prsbiv-atetvt) N tudi sodhijsko «asleclovali, zakaj — lastiti si stvari, je - taitvina.	„Mir.*
Zveza jugoslovanskih žeteznitetrjev akHeuje saje osrednjega odbora na 24. marec ob 9. uri zjutraj, v Narodni dom v Mariboru. Dnevni red ustmeno. Prosimo tovariše odbornike, da se seje zanesljivo u-deležijo, ker se imajo napraviti važni sklepi za pri-hodnjost. Dobrodošli so tudi tovariši neodborniki! Popoldan ob treh istega dne je redni občni zbor mariborske podružnice. — Predsednik.
Popravek. V članku o nemškem zborovanju v Št liju je tiskarski škrat potvoril ime nemškega nadučitelja. Ime bi se moralo glasiti Gordon — in n« Gerdun,
Draginjska doklada za učitelje. V petkovi seji državnega zbora je bil sprejet zakon, ki dovoljuje vladi, d)a nakaže onim deželam, ki bodo ’dovolile učiteljem v tem zakonu določene draginjske doklad», 70% prispevek v kritje vseh stroškov. Prvotni predlog se je glasil na 50%, a na predlog poslanca Jarca se je državni prispevek povišal na 70%. Draginjske doklade so razdeljene v pet razredov, a vsak razred na Štiri stopinje in sicer sledeče: V I. razred spadajo učitelji-samei, oziroma vdovci brez otrok.
V	2. razred oženjeni učitelji brez otrok, oziroma vdovci. z enim otrokom. V 3. razred oženjeni učitelji %
2 otrokoma, oziroma vdovci s 3 otroci. V J. razred oženjeni s 3 ali 4 otroci, oziroma, vdovci s 4 do 5 o-troci. V 5. razred oženjeni učitelji z več kot 4 otroci, oziroma vdovci z več kot 5’ otroci. Stopnje so sledeče: r. do vštevši 10 let celotne službene dobe, TL do vštevši 16 let, III. do vštevši 23 let in IV. do v-števši 40 službenih let. Draginjska doklada znaša v
I.	razredu in I. stopini 972 X na le-, v I! stopnji 1272 K, v III. stopnji 1548 K., v 17.nji 1752 K.
V	2. razredu I. 1440 K. II. 1752 K. TIL 2016 K, IV. 2472 K. V 3. razredu I. 1968 K. II. 2280 K, III. 2544 K, IV. 3000 K, v IV. razredu I. 2496 Ku II. 2808 K,
III.	3072 K, IV. 3528 K, v V. razredu I. 3024 K, II. 3336 K, III. 3600 K, IV. 4056 K. Podobne, nekolik» višje postavke veljajo za meščanske učitelje. Oženjene učiteljice dobivajo draginj sko podporo po I. razr. Učiteljski substitution pomožni učitelji ter ono učiteljsko osobje', ki služi za remuneracije, naj dobi doklado 548 K. Vpokojeni učitelji, ki so služili do 13 let» naj dobijo draginjsko doklado 578 K, če je presegala službena doba 15 let, pa 720 K Učiteljske vdove dobijo 468 K, oziroma 576 K, če je služil njinov pokojni soprog več kot 15 let. Učiteljskim sirotam, ki; do-
. biyajo.^konkrètùalno pokojnino, je izplačati 500 K, o-niin pa, za katere se plačuje vzgojevalni prispevek, priliče 300 K. Bivšim učiteljem, njihovim vdovam in sirotam, ki uživajo miloščino, pritiče 300 K, Zakon naj velja od 1. januarja 1918. Te določbe so Mio. v državni zbornici soglasno sprejete. Glede vprašanja prispevka države pa so še pojavila ostra n aspro tst-va. Finančni minister je izjavil, da država ne more prispevati več kakor '50% in ako bi zbornica sprejela 70%, bi vlada zakona ne predložila cesarju v por trjenje. Zato bo zakon bržkone spremenila gosposka zbornica v smislu vladnih zahtev in potem pride cela stvar po Veliki noči še enkrat pred poslansko /-bornico.
Begunski otroei na Štajersko in Kranjsko. „0-srednji odbor za. vrnitev beguncev m obnovo Primor rja“ na Dunaju, I,, Bankgasse 2, je priobčil meseca decembra poziv rodoljubnim hišam po Štajerskem in Kranjskem, naj bi sprejel^ begunske otroke pod svoti streho. Oglasilo se je takoj čez 400 hiš. a izvršitev teh lepih namenov je poslala mogoča — Še le sedaj! Predvsem omenimo, da je decembra kar zavrelo med begunci; domov! domov! Menili so, da kar odpotujejo z otroci, živino in blagom vred A tako srečnih bo razmeroma le malo. Večina ostane še v begunstvu. Pokazalo pa se je končno popolnoma jasno, da se bodo mogli, vračati v skupini B in C le odrasli ljudje, ki bodo doma delali, otroci pa ne, ker bi jim bili edinole v napotje in v veliko oviro. Vrhu tega je v onih krajih povsod zelo nevarno za otroke, ki bi brez nadzorstva letali okoli. Več njih je bilo že ubitih vsled ročnih granat, rf so se razpočiie, ker so se otroci z njimi igrali. Torej otroci ne še domov! A nastale so pa bile še Torneine ovire, ki so bile končno rešene z ministrskim odlokom dne 20. lebr. 1918, Osrednji odbor je mogel torej nadaljevati svoje delovanje Šele proti koncu februarja. Zdaj zbira le take otroke, katerih starši se vrnejo domov, oni pa se ne bi mogli in tudi ne bi smeli vrniti. Nekaj večnh takih transportov otrok bo predloženih ministrstvu v izvršitev še ta teden. Naznanjamo to rodoljubom na Štajerskem in Kranjskem z nujno prošnjo, da sprejmejo našo bedno begunsko deco z 'isto iskrenostjo in radostjo, kakor bi bili to storili v času prvega navdušenja za to dobro in lepo stva •.
Begunci, pozor! Dne 11. aprila i !. poteče rok, ki ga določa novi zakon z dne 31. decembra 191,7. D Z. št. 15 za 1918 za vlaganje prošeni bodisi za redno begunsko podporo od dneva 21. julija 1917 naprej po 2 K na osebo in dan, bodisi za naknadno podporo v smislu § 9 tistega zakona do najvišjega z-neska 500 K na osebo. Po 11. aprilu bi mogli begunci doseči redno podporo vedno le od dneva priglasitve dalje, ter izgubijo podporo za, ves čas od 21. jul. 1917 do dneva priglasitve. Kar se tiče naknadne begunske podpore po § 9, postaja to vprašanje Čedalj» bolj zamotano. Tudi v slovenskih, listih je bil priobčen poziv Osrednjemu odboru na. D«naju, naj bi K*
.®3r
Tli’
®;.
*et ■
S*:--
to'K
m- ;
O;
■ar
i/».
m
.
fr
cadevo pojasnil. Sporočamo rojakom, (la se je Osre- ; Inji odbor z vso vnemo lotil tega vprašanja in sili j na to, da bo čim prej ugodno rešeno. Ni izključeno, ; da bo treba vse to urediti s popravkom § 9 v držav- ; nem zboru samem. Vsi begunci pa naj brez odloga : vlagajo prošnje na svoje domače okrajno glavarstvo -po okrajnem glavarstvu sedanjega bivališča. — Pri ■ tej priliki naj še povemo beguncem veselo vest, da je j izdalo notranje ministrstvo- nove odredbe o vračanju • beguncev in sicer : Za povratek' v skupino À zadoš- ; čajo izkaznice, izdane od okrajnih glavarstev sedanjega bivališča, odpade torej zamudno pošilja je teh legitimacij goriškim okrajnim glavarstvom. Dalje je naročeno, da morajo biti begunci, ki se vrnejo iz taborišč, preskrbljeni z živežem za 30 dni in z obleko. Begunci smero vzeti seboj tudi ves živež, ki se nahaja znaj v njihovih rokah. Urad za ljudsko prehrano želi celo, da bi begunci nesli seboj kolikor le 'mogočo veliko živeža. Odločno se pa obsoja originalno postopanje novomeškega okrajnega glavarstva, ki je zah- : tevalo od beguncev povrnitev določene množine žita j itd. na račun pre'ete aprovi zaci je. — Vse tozadevne j odredbe so že odšle na deželne vlade in brzojavno < nekaterim glavarstvom.
Na znanje. Nadaljevanje podlistka »Peter Pre : rađović« pride v petkovi »Straži « — Radi težkeč v tiskarni bo izšel ta teden »Slov. Gospodar« samo na 4. straneh, petkova »Straža« pa zopet na osmih.
Ctosp&iiar&ks merlo*.
i
Kmetijska zadruga v Račah je imela dne 17. j
marca občni zbor. Predsedoval je načelnik državni f poslanec Pišek. Zadruga je imela 1. 19117 1,254.873 K | blagovnega in % milijona K denarnega prometa. De- | ležnikov je bilo 174. Čistega dobička je bilo nad 27 ì tisoč K. Spremenila so se pravila, tako da razteza : sedaj zadruga svoj delokrog na ves Spodnji Stajer, j in bo postala neka, a centrala za našo kmetijsko or- j ganizacijo Slov. Stajerja. Spremenila so se tudi pra- i vila in prikrojila modernim zahtevam kmetijstva. Na j zborovanju so govorili poslanec Pišek, - j. :k>Xo \ o cijj a i Ducman in urednik Žebot.
Manj sladkorja, iz Dunaja poročajo, da name tavajo meseca junija ali julija zopet skrajšati rnno lino sladkorja, Nasadi sladkorne pese so se baje ako zmanjšali, da je to skrajšanje potrebno. Za koliko manj sladkorja bo prišlo na osebo, še ni j ioločeno.
Kdo odira? Neki kmet je zaklal kravo in je rožo, težko 42 kg, moral prodati za 97 K 50 vin Ob enem pa je kupil 1 kg podplatov, za kar je moral plačati — 127 K. Brez komentarja!
Najvišje cene za usnje. Na Dunaju se vršijo posvetovanja za določitev najvišjih cen za take rste usnja, za katere še dosedaj ni bilo določenih najvišjih cen
Razne novice.
Zaupanje umirajočega vojaka. Francoski pisar ielj Maurice Barro pripoveduje, kakor je poročala dunajska „Sonntagszeitung“, naslednjo zanimivo e vizo- j do iz bojev na Flanderskem :	V nekem temnem goz- j
du so našli vojaka; Viljem Baumer mu je bilo ime. j Bil je hudo ranjen in ie prebil v gozdu pet dni brez ? vsake jedi in pijače. Ko so ga našli in odvedli v la- i žaret, je umrl vsled opešanja in ran. Pri njem so na- j šli zapisnik, ki je v njem umrli' vojak s tresočo roko j zapisal sledeče zadnje besede, iz katerih je razvidno, j da so bile njegove misli ob bližajoči se smrti obrnje- j ne le na Boga in nebeško domovino:	„Ker je volja i
božja, da um rje m, zato naj velja njemu zadnji poz- j drav. Francoska krogla, ki me je zadela, ko sem šel j na patruljo, me je ranila v kolenu tako, da se nisem j mogel več ganiti z mesta,. Pet dni sem tukaj v mrač- ? nem gozdu. Lakota me bo umorila. Večkrat sem pro- j sil Boga pomoči. Nisem je našel, toda kljub temu o- • stanem zvest svojemu Bogu in ne tožim, ker so moje j ure končane. Kmalu bom v svoji pravi domovini. Na f svidenje gori v nebesih!“
Proučevanje otroškega mišljenja o vojni. Na mnogih krajih so učitelji začeli nabirati otroške na- j zore o vojni. K temu dobro pripournja list „Napre- j đak“: „Kolikor tudi cenimo dobre strani takega pos- i la, bi ga vendar ne priporočali našemu učiteljstvu, j ker ima tudi svojo slabo stran. Pomniti je treba, da ; otroci o vojni in o vojnih dogodkih nimajo svoje ia- ■ stne sodbe, pač pa da mislijo ter govore, kakor sliši-jo od starejših, zlasti od roditeljev, sorodnikov in sosedov. Tako bi prišel učitelj, izprašujoč otroke za njihovo mnenje, lahko v nepriliko, ki bi mu zadavala skrbi, pri tem pa ne bi dosegel smotra, ki ga je \s- ; kal, da sliši, kaj otroci sapni, brez vsake sugestije, ; mislijo o vojevanju in kajko dojmi to njihov razum in ; srce.“
Od kdaj rabijo ljudje robce? Že v starih ča- j sih so poznali nekake robce. Že stari Grki in Rim- : Ijani so nosili v levi roki zgrajen kos platna, s katerim so si. stirali pot z obraza, a za znaženje nosa niso imeli nič posebnega, dasi je bila že takrat navada, da je človek pazil tudi na snažnost nosu. Največ je storil za razširjenje robca 1 za snaženje nosu
t:sti mož, ki je razkril Ameriko, namreč Krištof Kolumb. Poznali so robce tudi že pred njim v Evropi; a samo posebno odlični in bogati ljudje so se vseko-vali v robce, vsi drugi so si drugače pomagali. Krištof Kolumb je razkril AOeriko, nas je seznanil s tobakom in krompirjem in je povzročil, da so tudi že najširši krogi začeli rabiti robce. Tobak so v Evropi najprej rabili za zdravljenje, zlasti proti glavobolu.. Francoski kralj Karol IY. fe imel tak glavobol, da je včasih norel. Njegova mati Katarina de Medici mu je priporočala, naj njuha tobak. Tudi na seji ministrskega sveta dne 29, maja 1574 je kralj njuhal tobak in sicer ga je toliko ponjuhal, da je naslednji dan umrl. Vzlic temu se je niuhanje silno razširilo, in seveda so morali vsi njubalci rabiti robce. Tako se je v' najširših krogih udomačila raba robcev za, snaženje nosu.
Dopisi.
Maribor. Od 20. 24. marca bodo pri falski elektrarni zaprli dravski vodotok. Vodo uporabijo pri elektrarni. Ker je sedaj Drava že itak mala, bo te dni na nekaterih mestih mogoče priti po suhem čez reko. Flosarji morajo ustaviti plovbo po Dravi,
Kamnica pri Maribora Naša Kmetska hranilnica in posojilnica ima ca cvetno nedeljo, dne 24, marca po rani službi božji v prostorih Vogri-čeve gostilne svoj letošnji občni zbor. Pridite v obilnem številu !
I in smrt vseh treh vej Jugoslovanov. Obširneje I poročamo prihodnjič.
Izmed resolucij navajamo za danes samo ! prvi dve :
1.	Na narodnem taboru v Žalcu zbran5 I tisoči Slovencev in Slovenk izrekamo popolno
zaupanje Jugoslovanskemu klubu in njegovemu načelniku dr. A. Korošcu zagotavljajoč ga, da ima v sveti borbi za jugoslovansko ujedinjenje za seboj ves narod.
2.	Radostno pozdravljamo v svoji sredi ; zastopnike hrvaškega, srbskega dela našega nail roda, izrekamo svoje prepričanje, da je življenje i tega naroda zagotovljeno le v ujedinjenju Slo-j vencev, Hrvatov in Srbov v lastni državi. Pc-; zdravljamo vzorno, z jugoslovansko deklaracijo : 30. maja 1917 začeto delo Jugoslovanskega j kluba, odločno povdarjamo samoodločbo naroda J S. H. S,, ki hoče na svojem narodnem ozemlju l tvoriti samostojno državo.
Zahtevamo, da se takoj pričnejo poga-; janja za splošen mir, ki more biti trajen in f pravičen le na podlagi ideje narodne samod-ločbe.	—r.
1
Poljčane, Zapušča nas tukajšnji postajenačelnik Stopar Mož — čeravno, slov« nskega pokoljenja, je zaklet sovražnik vsega, kar je slovensko. Radi svo
jega vsenemškega miš jenja je v prvi vrsti prišel i tudi kot postajenačelnik v Célie. Srečen r,rt! ;
Nezbiše pri Sv. Emi. Dosedanji župan i rauc ’ Gobec je odložil županstvo vsled starosti in bolezni, j Skozi 15 let je bil skrben in nad vse pošten predstojnik, ki je s svojim tajnikom Antolincem skozi vsa leta uradoval v splošno zadovoljnost. Izvoljen je vim županom prejšnji občinski svetovalec g. Mate Strašek, znan kot vrl narodnjak. Dne 4. suŠca t. 1 e pa g. Gobecu umrla edina liči Pepca Gobec v starasti 24 let. Bila je pridna, vedno poštena in očetu e-dina pomoč. Sveti ji večna luč! Sinova sta pa pri vojakih.
Velenje. Dne 24. t. m. popoldan se pri nas vr-i v Društvenem domu shod, katerega priredi poslanec dr. Verstovšek. Cela gornja Šaleška colina mora ; e udeležiti shoda v tem velezanimivem, toliko žciast- j »ero času.
Celje. Dne 10. t. m. je imelo tukajšnje obrtno društvo svoj letni občni zbor. V odbor so bili izvoljeli sami pristni Nemci kot Berna, Korošec, Pelko, Kolarič, Koser, Ceha Jiha in 'S try ek ter Hrvat Peri-šič. Govori se, da se bo ta odbor izrekel za češko o-ziroma za jugoslovansko deklaracijo. — Dne 12. t. m. .ie umrla gospa Josipina Hasenbühel, soproga tukajšnjega višjega davčnega upravitelja. Blagi pokojnici svetila večna luč! — Tukajšnji trgovjec Franc König se je poročil z gosp. Floro Poland. — Dne 7. aprila se bo vršil v našem mestu protishod proti jugoslovanski deklaraciji, na katerem bo govoril mariborski odvetnik dr. Mravljak.
Trbovlje. Umrla je dne 14. marca v visoki starosti po sprejemu svetotajstev za umirajoče gospa Rozalija Plavšak, posestnica in gostilničarka. Bodi vrli narodlni ženi ohranjen blag spomin. Pogreb se je vršil dne 16. t. m. popoldne.
Narodni tabor v Žalcu.
Pričakovali smo, da bo manifestacija za ugoslovansko' misel v Žalcu nekaj izvenrednega. Da pa bo ta pravi ljudski tabor tako veliča: stno uspel, tega nismo pričakovali. Nad 6000 navdušenih Slovencev in Slovenk se je zbralo brez posebne agitacije, iz čistega jugoslovanskega navdušenja, ter sledilo z n» popisnim navdušenjem govorniško dovršenim izvajanjem najodličnejših govornikov Jugoslovanskega kluba, njegovega predsednika dr. Ant. Korošca ; in ljubljanskega poslanca dr. Ravniharja. Vsaka beseda je izvala vihar odobravanja In uspeh tega krasnega dne je bila slovessa prisega tisoČgla¥6 množice, da je ni ule, ki bi mogla omajati brezpogojno zahtevo deklaracije naših poslancev po samostojni jugoslov. državi. Zastopan je bil tudi jugoslovanski narod avstrijsko-srbsk-ga in hrvatskega imena po poslancih dr. Budisavljeviču in dr. Peršiču, ko sta z navdušenimi besedami obnovila zvestobo na življenje
Najnovejša poročila.
Novo ministrstvo v Rumuniji.
Ministrstvo Avarescu je odstopilo in sicer, kakor pravijo bakareški listi, »iz notranjepolitičnih ozirov«. Javna tajnost pa je, da bo težko dobiti v Rumuniji ministrstvo, ki bi soglašalo z mirovnimi pogoji, kakor jih diktira Nemčija. — Kralj je pozval Marghilomana, naj sestavi novo ministrstvo. Marghiloman pa si je izprosil čas za pomislek in je odpotoval v Bukarešto, da se posvetuje z zastopniki Avstrije in Nemčije.
Pritisk na Nizozemsko
Iz Amsterdama poročajo, da se je dne 16. t.
m.	sestat nizezenki svet k posebai seji, da se posvetuje o vprašanju pogajanj z četverosporazum.
Angleške ladje, ki so zasidrane v nizozemskih pristaniščih, so dobile povelje, da so pripravljene.
Četverosporazum hoče 1 milijon ton nizozemske ladijske prostornine, ki se bo zasegla v slučaju, da je Nizozemci ne bodo izročili prostovoljno, za prevažanje živil.
Nizozemska izjava.
Korespondenčni urad v nizozemskem zunanjem ministrstvu izjavlja, da četverosporazum ni stavil Nizozemski roka samo do 15. marca za odgovor. temveč zahteva, naj se Nizozemska do 18. marca odloči, ali je pripravljena dati ententi na razpolago del svojega brodovja. Kot protioslugo pa bi dobila Nizozemska 100000 ton pšenice.
Tudi Švedska izroči svoje ladje ente uti
List »Socialdemokraten« poroča, da bo Švedska poleg dosedaj ententi na razpolago danih 100.000 fon ladjevja, odstopila še 800.000 ton. Za to uslugo dobi Švedska 1 milijon ton raznih potrebščin, med temi 250.C00 ton žita.
Nevtralce organizirajo.
Entcnta organizira, kakor poročajo švicarski listi, proti Nemčiji ne samo Nizozemsko, ampak tudi Dansko, Švedsko in Špansko. Tajni četvero-sporazamovi agenti so razpredli svoje rnreže tudi v Švici.

Križev pat za vojni čas je nedavno izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Vsebina je mi!a, res v srce segajoča, nanašajoča se na razna razmere, ki so nastale vsled vojske ter silno toiažljiva za trpeče domače vojskujočih ae vojakov. Pridejane so molitve za mir, kakor tudi prošnje za žive :n pobožnost za duše rajnih naših vojakov. Knjižica stane s poštnino vred 80 vinarjev in se naroča v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Jo jako priporočamo !
Izdajatelj ia založnik; .Koneoretj „Strafe.. •
Odgovorni aaeiiiikh Vekoslav Stupam
Stisk bakarne as* rttril« s Marib&ssa