Slovenska pediatrija 2024 | 145 Pregledni znanstveni članek / Review article Izvleček Zgodnje bolnišnično zdravljenje bolnega novorojenčka pomeni za starše stresni dogodek. Ob tem pogosto obču- tijo izgubo in žalujejo za pričakovanim zdravim otrokom ali izgubljenimi trenutki nosečnosti pri prezgodnjem rojstvu. Zagotavljanje celostne podpore staršem je pomembno ne le z vidika njihovega duševnega zdravja, temveč tudi zaradi morebitnih posledic stresnega doživljanja staršev na njihov odnos z novorojenčkom in na poznejši otrokov razvoj. V pri- spevku so predstavljene trenutne klinične smernice, name- njene podpori staršem. Da bi zagotovili celostno podporo, je pomembno sodelovanje celotnega tima strokovnjakov, ki jim nudijo potrebne informacije, jih spodbujajo k vključevanju v skrb za novorojenčka ter zagotavljajo individualno psihoso- cialno podporo ter vodijo podporne skupine, ki so namenje- ne razbremenjevanju in podpori staršem pri prilagajanju na spremenjene družinske okoliščine. Ključne besede: bolni novorojenčki, psihosocialna podpora, kengurujčkanje, na družino usmerjena obravnava. Abstract Admission to the neonatal care unit is a distressing experi- ence for parents. They often feel a sense of loss and mourn for the expected healthy child or the lost moments of pregnancy in the case of a premature birth. Supporting parents of a sick newborn is critical not only for their own mental health, but also due to potential implications for their relationship with their infant and subsequent child development. This review draws from current published clinical guidelines developed to support parents of a sick newborn. A holistic approach is recommended, including various professional profiles with an emphasis on educating parents and encouraging them to participate in the care of the newborn. Emphasis should also be on the importance of individual psychosocial support and support groups in alleviating stress and helping parents adjust to life with a sick child. Key words: sick newborn, psychosocial support, kangaroo care, family centered care. Podpora staršem bolnega novorojenčka Supporting parents of a sick newborn Sanja Zupančič, Albina Gubanc, Jana Kodrič Slovenska pediatrija 3/2024.indd 145 05/10/2024 14:04 146 | Slovenska pediatrija 2024; 31(3) Uvod Prehod v starševstvo je prijeten, hkrati pa tudi stresen proces, saj zahteva številne prilagoditve in v življenje staršev prinaša veliko sprememb. Pričakovanja o tem, kakšno naj bi bilo starševstvo, pogosto niso skladna z resničnostjo. Zato lahko starši občutijo neuspeh in razočaranje. Poleg telesnih in praktičnih sprememb ustvarja starševstvo tudi številne psiho- loške izzive (1). Prilagajanje in sprejema- nje novih vlog je še toliko bolj zahtevno, kadar se rodi bolan otrok, ki potrebu- je zgodnje zdravljenje v bolnišnici (1, 2). Ob tem starši pogosto doživljajo občut- ke izgube in žalovanja, ki so povezani z izgubo pričakovanega zdravega otroka ali izgubljenimi trenutki nosečnosti, zlas- ti kadar se otrok rodi prezgodaj. Njihova glavna skrb je navadno povezana s pre- živetjem otroka ter z vplivom bolezen- skega stanja na njegov nadaljnji razvoj. Že majhna sprememba v zdravstvenem stanju lahko pri starših sproži veliko sti- sko, občutke nemoči in tesnobe (2). V primerih daljšega zdravljenja ali tvegane nosečnosti pogosteje poročajo o občut- kih depresivnosti (3). Zato je staršem ob bolnišničnem zdravljenju novorojenčka pomembno nuditi celostno podporo, ki zahteva sodelovanje različnih poklic- nih profilov in vključuje tako opolnomo- čenje staršev, pomoč ter spodbudo pri aktivnem vključevanju v skrb za novoro- jenčka, kot tudi individualno in skupinsko podporo strokovnjakov za razbremenje- vanje in podporo pri prilagajanju družine na življenje z bolnim otrokom (4). Sprejem bolnega novorojenčka v bolnišnico Sprejem novorojenčka na bolnišnič- ni oddelek pri starših pogosto vzbudi občutke negotovosti, nemoči, krivde in odgovornosti za njegovo stanje, še posebej, kadar je mama ob tem ločena od otroka (npr. ob sprejemu otroka na oddelek, ko še ni odpuščena iz porod- nišnice). V tem prehodnem obdobju mama svojega otroka ne more negovati in hraniti, kar lahko vodi v dvome o svoji materinski vlogi. Zato je pomembno, da staršem omogočimo možnost skupne- ga bivanja z otrokom in spodbudimo nji- hovo vključevanje v skrb za otroka (5). Bolnemu novorojenčku prisotnost star- šev pomaga pri soočanju s stresom, ki ga doživi ob bolnišničnem zdravljenju ter mu pomaga zagotavljati ustrezne čutne dražljaje in človeški stik (6). Kot poro- čajo, so zgodnje izkušnje pomembne za razvoj možganov. Prisotnost staršev ter kakovost vzpostavljenega odnosa z otrokom pa je povezana tudi z ugodnej- šimi nevrološkimi in vedenjskimi izidi pri otroku (6, 7). Pri novorojenčkih, ki jih starši pogosteje obiskujejo, jih pestujejo in se vključujejo v skrb zanje, so namreč kratkoročni in dolgoročni razvojni izidi ugodnejši (8). Poleg pozitivnega vpliva prisotno- sti mame na otroka, sobivanje z otro- kom omogoči staršem, da krepijo svoj občutek starševstva ter se dejavno vključujejo v nego (4). Spodbuja njihov občutek koristnosti, izboljša njihovo povezanost z otrokom ter jim omogo- ča učenje prepoznavanja in odzivanja na otrokove potrebe (6). Kljub temu pa nekatere mame ob sobivanju z otrokom doživijo stisko ter občutke strahu, nego- tovosti in izgube nadzora ob nastanitvi v neznanem okolju, ločitvi od partnerja in družine (6, 8). Občutke negotovosti in nezmožnosti skrbi za novorojenčka veli- kokrat okrepijo tudi doživljanje popo- rodnih bolečin, pomanjkanje spanja, soočanje s spremembo navad, kar vodi do telesne in čustvene izčrpanosti. Mame potrebujejo čas, da se prilagodi- jo na razmere ter na način dela na oddel- ku, zato je pomembno, da jih osebje pri tem spodbuja in podpre (9, 10). Potrebe novorojenčka ob zdravljenju v bolnišnici Sodobni pristopi v zdravstveni negi postavljajo bolnika v središče dogaja- nja. Eden tovrstnih pristopov je obrav- nava novorojenčka po načelih CIRON, tj. celostne individualizirane razvojne obravnave novorojenčka (angl. develo- pmental care). Gre za celostni pristop, prilagojen individualnim potrebam novorojenčka, z namenom nuditi opti- malno podporo njegovemu razvoju. Temelji na poznavanju otrokovih razvoj- nih značilnosti in vedenjskih odzivov. S takšno obravnavo lahko prepoznamo, kdaj, zakaj in kako okolje neugodno vpliva na novorojenčka ter načrtujemo in izvajamo ukrepe, ki so otroku v pod- poro, s tem pa mu zagotavljamo dovolj energije za rast in razvoj (11). Zunanje okolje prilagodimo novorojenč- ku z nadzorovanjem zvočnih in vidnih dražljajev, dotika ter s preprečevanjem bolečine in ustreznim nadzorom bole- činskih dražljajev. Povečano število dražljajev (npr. hrup) je namreč za novo- rojenčka stresni dogodek. Glasni in ostri glasovi lahko povzročijo fiziološke spre- membe, kot so hitrejši utrip srca, pospe- šeno dihanje, padec nasičenosti krvi s kisikom ter dvig krvnega tlaka (12). Skrbimo za nameščanje novorojenčka v fiziološke položaje ter ščitimo otroko- vo spanje. Delo mora biti organizirano na način, da so posamezni diagnostično -terapevtski postopki prilagojeni otroko- vim zmožnostim, ravni energije ter ciklu spanja in budnosti. V neposredni okoli- ci otroka vzdržujemo medlo svetlobo in preprečujemo, da bi padala neposredno na otrokov obraz. Na takšen način spod- budimo otroka k pogostejšemu odpira- nju oči, daljšim obdobjem budnosti ter spodbujamo fiziološko gibanje (11, 12). Prizadevamo si zagotavljati mirno okolje, v katerem otroka ne izpostavljamo nepo- trebnemu stresu. Stremimo k čimprejš- njemu vključevanju staršev, saj vemo, da otrok prepozna mamin glas in vonj, kar nanj deluje pomirjajoče ter utrjuje njuno medsebojno povezanost (11, 13). Potrebe staršev ob bolnišničnem zdravljenju novorojenčka V raziskavah o potrebah staršev ob bol- nišničnem zdravljenju novorojenčka starši kot temeljno potrebo navajajo Slovenska pediatrija 3/2024.indd 146 05/10/2024 14:04 Slovenska pediatrija 2024 | 147 potrebo po poučenosti o zdravstvenem stanju otroka ter njihovi vlogi pri skrbi za otroka na bolnišničnem oddelku (14). Pomembno je, da zdravstveni delavci informacije predajajo na miren, spoštljiv in dosleden način. Starši si želijo biti sli- šani ter imeti možnost soodločanja o zdravju svojega otroka (14). Prav tako starši v raziskavah poudarjajo pomen empatičnega, skrbnega ter podporne- ga odnosa osebja z njihovim otrokom in njimi. Čeprav gre za ključne potrebe, ki bi jih zdravstveno osebje moralo zago- tavljati, pa temu pogosto ni tako, pred- vsem zaradi preobremenjenosti osebja (15). Starši si želijo tudi praktične pod- pore, predvsem pomoč pri vključeva- nju v nego in skrb za otroka ter učenja specialnih veščin. Slednje se je izkaza- lo kot koristno predvsem ob pripravi na odhod v domače okolje (14). Starši omenjajo tudi potrebo po sodelovanju z zdravstvenim osebjem po odpustu iz bolnišnice (npr. možnost telefonskih posvetov), ki služi pomoči pri nadaljnji samostojni skrbi za otroka (15). Raziskava o potrebah staršev novo- rojenčkov, ki so bili zdravljeni na Kli- ničnem oddelku za neonatologijo Pediatrične klinike v letu 2023, je potr- dila te ugotovitve. Starši so si najbolj želeli stika z novorojenčkom, možnos- ti posveta ob pomembnih spremem- bah zdravstvenega stanja, konkretnih in iskrenih informacij o stanju otroka vsaj enkrat dnevno, zagotovil, da otrok prejema najboljšo možno oskrbo ter občutka, da je osebju mar za njihove- ga otroka in da osebje z njim lepo rav- na. Pomembna jim je bila tudi čustvena podpora kot oblika razbremenitve (16). Psihosocialna podpora staršem Starši otrok, ki zahtevajo posebno nego ali so rojeni prej, kot je bilo pričakovano, pogosto opisujejo občutke odtujenosti ali ambivalentnosti ob rojstvu otroka (17). Ob veselju pogosto občutijo tudi žalost zaradi prezgodnjega rojstva ali poporodnih zapletov. Ob soočanju z bolnišničnim zdravljenjem novorojenč- ka potrebujejo predvsem pomoč pri obvladovanju stresne izkušnje, razu- mevanje njihovih čustev in podporo pri sprejemanju nastalih okoliščin (18, 19). Ker starši svojo stisko izražajo na raz- lične načine in se z njo tudi različno spoprijemajo, mora biti delo z njimi prilagojeno njihovim individualnim potrebam (15). Poleg uporabe prese- jalnih pripomočkov za zgodnje pre- poznavanje težav v duševnem zdravju staršev, se priporoča individualizirana in/ali skupinska psihosocialna ali psi- hiatrična obravnava tistih, ki potrebu- jejo dodatno podporo (4). Pri nudenju pomoči je pomembno vzpostaviti topel, empatičen in sprejemajoč odnos, ki je spoštljiv tudi do prepričanj star- šev ter ohranja realno stopnjo upanja v izboljšanje otrokovega zdravja (16). Pomembna je tudi na družino usmer- jena obravnava, ki postavlja potrebe in vrednote družine v središče zdravstvene oskrbe. Spodbuja aktivno vlogo staršev, vzpostavljanje čustvene vezi s telesnim stikom z otrokom in poudarja pomen zagotavljanja psihosocialne podpore celotni družini. Dobro počutje družine in krepitev družinskih čustvenih vezi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročni razvoj otroka (4). Skrb za duševno zdrav- je staršev lahko podpremo s poučeva- njem staršev ali z različnimi gradivi (o opazovanju razvoja in vedenja novoro- jenčka, veščinah spoprijemanja s stre- som ob prehodu v starševstvo, pomenu odnosa z otrokom ipd.), ki krepijo njihov občutek samoučinkovitosti ter zmanj- šujejo občutke tesnobe. Priporočljivo je, da psihosocialna podpora vključuje tudi poučevanje zdravstvenega osebja o potrebah staršev in načinih zagotavlja- nja podpore, saj pri delu sodelujejo s starši, se srečujejo z njihovimi stiskami ter jih morajo znati prepoznati (4). Psihosocialna podpora staršem na Kliničnem oddelku za neonatologijo Pediatrične klinike Za nudenje psihosocialne podpo- re staršem bolnih novorojenčkov na Kliničnem oddelku za neonatologi- jo Pediatrične klinike potekajo redna tedenska skupinska srečanja, namenje- na podpori staršem v obdobju sooča- nja z otrokovo boleznijo in prilagajanja nanjo. V skupini poleg psihologinje sodeluje tudi diplomirana medicin- ska sestra z dodatnimi znanji. Skupina temelji na vedenjsko-kognitivni terapi- ji, namenjena pa je razbremenitvi star- šev v obdobju akutne čustvene stiske, podpori pri spoprijemanju z otrokovo boleznijo, prilagajanju na življenje z bolnim otrokom, poučevanju o priča- kovanih čustvenih odzivih ter načinih samopomoči. Srečanja so tudi prilož- nost za medsebojno spoznavanje star- šev, izmenjavo izkušenj in informacij ter za pogovor o doživljanju otroko- vega zdravljenja, načinih soočanja s čustvenimi stiskami in o nudenju med- sebojne podpore. Starši, ki doživljajo večje stiske ali imajo izrazitejše težave pri prilagajanju, pa imajo tudi možnost individualne psihološke obravnave, ki je namenjena oceni njihovega trenu- tnega psihosocialnega funkcionira- nja in potreb (npr. ocena morebitnih duševnih težav ali motenj, potrebe po intenzivnejšem psihološki obravnavi ali psihiatričnem zdravljenju) in zago- tavljanju psihosocialne podpore, kadar podpora okolja in skupinska srečanja ne zadostujejo. Pomen vključevanja staršev v skrb za otroka Tesnoba in občutki žalosti staršev se pogosto zmanjšajo z aktivno vključitvi- jo v nego in skrb za otroka (9). Občutek odtujenosti starši navadno zmanjšuje- jo s seznanjanjem z zdravstvenim sta- njem otroka, s prisotnostjo ob njem ter z vključevanjem v nego (hranjenje, menjavo plenic, kopanje) in prevzema- njem preprostih zdravstvenih postop- kov, kot sta merjenje temperature in tehtanje otroka (20–22). Aktivno ude- ležbo staršev spodbujamo z zagotavlja- njem informacij o novorojenčkovem zdravstvenem stanju, poteku zdravlje- Slovenska pediatrija 3/2024.indd 147 05/10/2024 14:04 148 | Slovenska pediatrija 2024; 31(3) nja in nege ter o njegovih razvojnih pot- rebah; seznanjamo jih o starševskih pravicah in odgovornostih med bolniš- ničnim zdravljenjem. Pomembno je, da se informacije posredujejo na staršem razumljiv način, da jih večkrat ponovi- mo, saj stres, ki ga starši doživljajo, lah- ko vpliva na sposobnost pomnjenja in razumevanja informacij (16, 23, 24). Kengurujčkanje Novorojenčke ob sprejemu v bolni- šnico oskrbujejo v tehnično prilago- jenem okolju (inkubator ali ogrevana posteljica), kjer ima zdravstveno ose- bje možnost opazovanja in nenehne- ga spremljanja življenjskih funkcij. Da bi ob tem ohranjali in spodbujali pove- zanost med starši in njihovim novoro- jenčkom, pa poleg vključitve v nego staršem ponudimo tudi možnost ken- gurujčkanja (25, 26). Kengurujčkanje je dolgotrajen in neposreden stik kože novorojenčka s kožo mame ali oče- ta. Izvaja se z namestitvijo slečenega otroka na golo kožo enega od staršev, največkrat na prsi ali trebuh. Telesni stik omogoča, da novorojenček občuti toploto in ritmične dihalne gibe enega od staršev, kar posnema občutek var- nosti in topline, ki ga je imel v mater- nici (25). Ugodno deluje na telesno in duševno počutje staršev in otroka. Ob telesnem stiku se dvigne raven hormo- na oksitocina, ki pozitivno vpliva na povezovanje mame in otroka, poleg tega tudi spodbuja laktacijo (26). Na novorojenčka kengurujčkanje deluje pomirjevalno, umirja njegovo dihanje in srčni utrip, izboljšuje kakovost spa- nja ter pomaga pri uravnavanju telesne temperature. Dokazali so, da pozitivno vpliva na samozavest mame (26). Teh- niko so prvotno razvili za nego pre- zgodaj rojenih otrok, vendar je zaradi številnih pozitivnih učinkov postala prav tako priljubljena med donošeni- mi novorojenčki, spodbujamo pa jo tudi po odpustu iz bolnišnice (25). Opazovanje novorojenčkovega vedenja Rojstvo je za novorojenčka pomemben izziv, saj se mora prilagoditi na zunaj- maternično okolje. Ob tem se srečuje z zunanjimi dražljaji, kot so zvok, svetlo- ba, vonj in dotik. Zmožnost prilagodi- tve novemu okolju novorojenček izraža z vedenjem, ki predstavlja preplet tele- snih, gibalnih in socialnih odzivov ter zmožnost uravnavanja stanj čuječnos- ti (27). Novorojenčkovo vedenje ocenjujemo z vedenjskimi lestvicami, kot sta Bra- zeltonovi ocenjevalni lestvici vedenja (angl. Newborn Behavioral Observati- on, NBO in angl. Neonatal Behavioral Assesment Scale, NBAS) (28). Ustrezno usposobljen izvajalec skupaj s star- ši opazuje otrokove odzive, spoznava njegove zmožnosti obvladovanja okolja in temperament ter načrtuje potrebno podporo z oblikovanjem primernega okolja, prilagojenega novorojenčkov- im zmožnostim in potrebam (28). Starši, ki so prisotni ob opazovanju otrokovega vedenja, poročajo o pove- čanem samozaupanju v lastne sposob- nosti, da bodo znali razumeti otroka in skrbeti zanj. Postanejo bolj dojem- ljivi za otrokove potrebe, jih bolje pre- poznavajo, ob tem lažje ukrepajo in spremljajo učinke svojih ukrepov s pomočjo prepoznavanja vedenjskih vzorcev (28). Opazovanje z lestvicama NBO ali NBAS se zato posebej priporo- ča, kadar imajo starši težave pri spre- jemanju svojega otroka, pri starših z obporodno depresijo, pri mamah naj- stnicah, pri prezgodaj rojenih otrocih in otrocih z genetskimi, nevrološki- mi ali drugimi motnjami in boleznimi (29). Raziskave kažejo, da mame po opazovanju novorojenčkovega vede- nja s pomočjo omenjenih lestvic pre- živijo več časa z otrokom, tako da se z njim igrajo ali pogovarjajo. Tudi očetje se po opravljenem opazovanju in spo- znavanju otrokovega vedenja hitreje vključijo v nego (30). Ocena hranjenja Hranjenje je celovito živčno-gibal- no dogajanje, ki zahteva usklajevanje sesanja, požiranja in dihanja (31). Koli- čina hrane, ki jo otrok popije, ni edi- no merilo uspešnosti hranjenja, saj je pomembno tudi pravilno gibanje struktur v ustih, žrelu, grlu in požiral- niku med prehranskim sesanjem. Mot- nja hranjenja je pri nedonošenčkih in bolnih novorojenčkih pogosta težava, ki pomembno vpliva na trajanje biva- nja novorojenčka v bolnišnici in s tem tudi na kakovost oblikovanja novona- stalih družinskih vlog. Starši ob koli- činsko nezadostnem hranjenju ali nepravilnih vzorcih hranjenja pogosto občutijo strah, negotovost in občut- ke nemoči (31). Hranjenje je namreč ena od osnovnih nalog starševstva, ki ne le, da zadovoljuje otrokove teles- ne potrebe, ampak tudi krepi čustve- no vez med starši in otrokom (31). Pri oceni hranjenja ter opredelitvi težav s hranjenjem si na oddelku pomagamo z lestvico NOMAS (angl. Neonatal Oral Motor Assesment Scale) (32). Po opra- vljeni oceni lahko staršem svetujemo in jih poučimo o primernih tehnikah in prijemih, ki pomagajo otroku usvojiti varno in učinkovito hranjenje (31). Zdravstvenovzgojno delo Zdravstvenovzgojno delo s starši pote- ka ves čas njihovega bivanja v bolnišni- ci. Temelji predvsem na vzpostavitvi zaupnega odnosa s starši, s katerim želimo zmanjševati strah ob bolnišnič- nem zdravljenju njihovega novorojenč- ka, predvsem pa spodbuditi motivacijo za pridobivanje novih spretnosti in veščin, ki pomagajo pri krepitvi njego- vega zdravja. Pri tem je potrebna potr- pežljivost ter večkratno ponavljanje informacij, saj si starši v stresni situaciji informacije težje zapomnijo (33). Pripo- ročljiva je tudi raba pisnega gradiva v obliki brošur ali knjižic, ki ga starši lah- ko preberejo takrat, ko so za to priprav- ljeni (publikacije so staršem vedno na voljo tudi na spletni strani Prvi koraki). Slovenska pediatrija 3/2024.indd 148 05/10/2024 14:04 Slovenska pediatrija 2024 | 149 Delo je prilagojeno potrebam posame- znih staršev. Starši na podlagi pridob- ljenega znanja pridobijo samozaupanje in se lažje spoprijemajo z nastalo situ- acijo (22). Zaključek Prihod otroka na svet navadno pove- zujemo z občutki veselja, ljubezni in ponosa, vendar lahko pri starših hkrati sproži tudi občutke strahu, negotovos- ti in stresa, ki vzbudijo skrb in vpraša- nja o tem, ali bodo dovolj dobri starši. Stiske staršev lahko ovirajo prilagaja- nje na novo življenjsko vlogo, vodijo v spremembe v samopodobi in življenj- skih vrednotah, predvsem pa v občutke pomanjkanja podpore. Kadar je novo- rojenček bolan, so te skrbi izrazitejše, saj otrok pogosto tudi po odpustu iz bolnišnice potrebuje posebno nego, ki pomeni za starše dodatno skrb in odgovornost. Na Kliničnem oddelku za neonatolo- gijo si prizadevamo celostno podpira- ti starše pri spoprijemanju z otrokovo boleznijo ter spodbujati dejavno vklju- čevanje v nego, prilagojeno otrokovim potrebam. Starši imajo možnost prido- bivati nove spretnosti in veščine, ki jim pomagajo pri krepitvi občutkov učinko- vitosti ter zmanjšujejo občutke tesno- be, odtujenosti in strahu ob zgodnjem bolnišničnem zdravljenju otroka. Tis- tim, ki ob tem potrebujejo dodatno podporo, nudimo individualno in sku- pinsko psihološko pomoč. Literatura 1. Erdem Y. Anxiety levels of mothers whose infants have been cared for in unit level-I of a neonatal inten- sive care unit in Turkey. J Clin Nurs 2010; 19(11–12): 1738–47. 2. Huenink E, Porterfield S. Parent Support Programs and Coping Mechanisms in NICU Parents. Advances in Neonatal Care 2017; 17(2): E10–8. 3. Yurdakul Z, Akman I, Kuşçu MK, Karabekiroglu A, Yaylalı G, Demir F, idr. Maternal Psychological Problems Associated with Neonatal Intensive Care Admission. Int J Pediatr 2009; 2009: 1–7. 4. Treyvaud K, Spittle A, Anderson PJ, O’Brien K. A multilayered approach is needed in the NICU to sup- port parents after the preterm birth of their infant. Early Hum Dev 2019; 139: 104838. 5. Flacking R, Ewald U, Nyqvist KH, Starrin B. Trustful bonds: A key to “becoming a mother” and to reciprocal breastfeeding. Stories of mothers of very preterm infants at a neonatal unit. Soc Sci Med 2006; 62(1): 70–80. 6. Pineda R, Bender J, Hall B, Shabosky L, Annecca A, Smith J. Parent participation in the neonatal intensive care unit: Predictors and relationships to neurobehav- ior and developmental outcomes. Early Hum Dev 2018; 117: 32–8. 7. Fox SE, Levitt P, Nelson III CA. How the Timing and Quality of Early Experiences Influence the Development of Brain Architecture. Child Dev 2010; 81(1): 28–40. 8. Lester BM, Salisbury AL, Hawes K, Dansereau LM, Bigsby R, Laptook A, idr. 18-Month Follow-Up of Infants Cared for in a Single-Family Room Neonatal Intensive Care Unit. J Pediatr 2016; 177: 84–9. 9. Heinemann A, Hellström-Westas L, Hedberg Nyqvist K. Factors affecting parents’ presence with their extremely preterm infants in a neonatal intensive care room. Acta Paediatr 2013; 102(7): 695–702. 10. Gavey J. Parental perceptions of neonatal care. Journal of Neonatal Nursing 2007; 13(5): 199–206. 11. VandenBerg KA. Individualized developmental care for high risk newborns in the NICU: A practice guideline. Early Hum Dev 2007; 83(7): 433–42. 12. Avery GB. Neonatology: pathophysiology & man- agement of the newborn. Philadelphia: Lippincott Wil- liams & Wilkins; 1999. 13. Kodrič J. Razvojno-psihološke značilnosti novoro- jenčka. Vedenjski vzorci novorojenčka v luči zgodnjega razvoja. Mednarodni simpozij – Zbornik predavanj. Lju- bljana: Pediatrična klinika 2008; 41–51. 14. Adama EA, Adua E, Bayes S, Mörelius E. Support needs of parents in neonatal intensive care unit: An integrative review. J Clin Nurs 2022; 31(5–6): 532–47. 15. Lorié ES, Wreesmann W jan W, van Veenendaal NR, van Kempen AAMW, Labrie NHM. Parents’ needs and perceived gaps in communication with healthcare pro- fessionals in the neonatal (intensive) care unit: A quali- tative interview study. Patient Educ Couns 2021; 104(7): 1518–25. 16. Petrovec ŽM, Fekonja U, Kodrič J. Potrebe staršev novorojenčkov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje na neonatalnem oddelku (magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani; 2023. 17. Govindaswamy P, Laing S, Waters D, Walker K, Spence K, Badawi N. Needs and stressors of parents of term and near-term infants in the NICU: A systematic review with best practice guidelines. Early Hum Dev 2019; 139: 104839. 18. Jackson K, Ternestedt B, Schollin J. From aliena- tion to familiarity: experiences of mothers and fathers of preterm infants. J Adv Nurs 2003; 43(2): 120–9. 19. Toral-López I, Fernández-Alcántara M, González-Carrión P, Cruz-Quintana F, Rivas-Campos A, Pérez-Marfil N. Needs Perceived by Parents of Preterm Infants: Integrating Care Into the Early Discharge Pro- cess. J Pediatr Nurs 2016; 31(2): E99–108. 20. Callery P. Mothers of infants in neonatal nurseries had challenges in establishing feelings of being a good mother. Evid Based Nurs 2002; 5(3): 91–91. 21. Pucer N, Kodrič J, Gubanc A, Panjan Paro D, Pan- jan DP. Prepoznavanje mam s poporodno depresi- jo in pomen ocenjevanja vedenja novorojenčka za spodbujanje njihovega odnosa s starši na enoti intenzivne nege novorojenčkov. Psihološka obzor- ja 2014. Dosegljivo na: https://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC-CRIYMJ8Z 22. Als H. A Synactive Model of Neonatal Behavioral Organization: Phys Occup Ther Pediatr 1986; 6(3–4): 3–53. 23. Mok E, Leung SF. Nurses as providers of support for mothers of premature infants. J Clin Nurs 2006; 15(6): 726–34. 24. Hall EO. Danish parents’ experiences when their new born or critically ill small child is transferred to the PICU – a qualitative study. Nurs Crit Care 2005; 10(2): 90–7. 25. Chan GJ, Valsangkar B, Kajeepeta S, Boundy EO, Wall S. What is kangaroo mother care? Systematic review of the literature. J Glob Health 2016; 6(1). 26. Cristóbal Cañadas D, Bonillo Perales A, Galera Martínez R, Casado-Belmonte M del P, Parrón Carreño T. Effects of Kangaroo Mother Care in the NICU on the Physiological Stress Parameters of Premature Infants: A Meta-Analysis of RCTs. Int J Environ Res Public Health 2022; 19(1): 583. 27. Paro Panjan D. Novorojenček in družina-pomen razumevanja novorojenčkovega vedenja. Mednarod- ni simpozij - Zbornik predavanj. Ljubljana: Pediatrična klinika 2010: 6-15. 28. Brazelton TB. Otrok: čustveni in vedenjski razvoj vašega otroka. Mladinska knjiga; 1999. 29. Brazelton TB, Nugent JK. Neonatal behavioral assessment scale. Cambridge University Press; 1995. 30. Gubanc A. Ocenjevanje novorojenčkovega veden- ja po Brazeltonovi lestvici. Slov Pediatr 2011; 18: 61-66. 31. Lekan M. Prepoznava motenj hranjenja pri novoro- jenčku. Slov Pediatr 2010; 17: 52–58. 32. Braun MA, Palmer MM. A Pilot Study of Oral-Motor Dysfunction in “At-Risk” Infants. Phys Occup Ther Pedi- atr 1985; 5(4): 13–26. 33. Tatomir A. The impact of stress and glucocorti- coids on memory. Clujul Medical 2014; 87(1): 3–6. Sanja Zupančič, mag. psih. Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Albina Gubanc, dipl. m. s. Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija doc. dr. Jana Kodrič, univ. dipl. psih., spec. klin. psih. (kontaktna oseba / contact person) Služba za otroško psihiatrijo Pediatrična klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija e-naslov: jana.kodric@kclj.si prispelo / received: 16. 5. 2024 sprejeto / accepted: 20. 6. 2024 Zupančič S, Gubanc A, Kodrič J. Podpora staršem bol- nega novorojenčka. Slov Pediatr 2024; 31(3): 145−149. https://doi.org/10.38031/slovpediatr-2024-3-07. Slovenska pediatrija 3/2024.indd 149 05/10/2024 14:04