narodskih reci Odgovorni vrednik lli% Janez Bleluei§. Veljajo začelo leto scer 3 fl., za pol leta 2fl. po pošti, scer 1 fl.30kr Tečaj XI. saboto 19. novembra 1853 List 98 Mavcc ali gips j Po vsem tem se vidi, da mavec posebno leta kim rastlinam dobro tekne ? kje dober kdaj m kako. g i n tega perj imaj lik »J in tebljic 3 in Iz Stôckliardtovih poljskih pridig. Že cez 80 let je mavec znan kmetovavcem očitno je tudi, da moc gipsa se posebno razodeva rasti perja, s ktero se pa tudi vecidel v obil obilniši zarod m vjerna skor po celem svetu; misliti bi se tedaj smelo, da je že popolnoma uterjeno: kje, kdaj in kako naj se rabi. Tudi obstojí mavec le iz dvéh dobro zna B) Lastnost zemlj cajo ? da perhk Vse skušnje pri mavec le tam dobro zdá, kjer je i) zem nih delov — iz apna in žveplene kisline — ktera se dobro g ? hl in sta v vodi raztopljiva in po tem rastlinam v živez služivna; po tem takem bi se spet smelo ebi 3) ha in ne plit 5 ze m misliti, da «.»«..««j j/v -— --------- 7 — tudi od te strani je njegova moč jasna kot beli dan. š Vendar ni taka. Skušnje kmetijske se niso spodnj gotovo in soglasno določile: kje in kdaj je dober, sp lo pnic gipsa v sebi. Lahke, p emlja sama po e pesek, lapora s ta ilove v t tak 3 hi h krajih mokrot ? in k guiu vu ni ^u^iaouu uuiui;i iu • nj t 111 i\u wj jv uvuvtj o p u ^ a n in učenost kemijska tudi še ni dognala: zakaj in bolj poterdila to je svet 9 Ki pa svet je težek se je moč gipsa nar ilovnat, mo kako koristi. Reci pa moramo, da so si kmeto- ker in merzel, tam le malo zdá gips, ali celô nič vavci in kemikarji pridno prizadevali gipsovo moč ali je včasih še škodljiv. Malo zda tudi na zlo spoznati in da mnogo skušinj je nakupičenih o tem, slabih, izmolženih njivah, čeravno je scer zemlj ktere pa je treba ojstro pretresti, da j se resnica prav spozná in da se kmetovavcem podajo kolikor je moč že zdaj gotove vodila: kje, kdaj in kako naj se poslužujejo velike hvale vrednega mavca. pripravno za gipsanj C) Kraj in vreme. deželah. ktere tako Spremljajte nas ? na poti tega preiskovanja, ktero dragi kmetovavci, pažljivo bomo s tem začeli ) da se prepričamo : Kaj učé kmetijske skusnje od mavca ? Gotova resnica, ktero terdijo skušnje vsih kme tovavcov, je: da gips ni gnoj za vsako njivo in za vsako rastlino, le nektere rastline, le za nektero zemljo in le za nektere kraje ob pravem času je ležé, da je zavolj bližnjih velicih gojzdov ali vodá podnebje bolj mokrotno, se zamore kmeto vavec vselej bolj na korist mavca zanašati, kakor v suhih krajih. Od tod menda tudi pride, da na Angležkem, v severni in na Českem sploh gipsa prehvaliti ne morejo, marsikterih druzih deželah pa ne tako. nastopi, ko Ameriki, v severni Nemčii v Ce mokro vreme koj po tem je dober in posebno dober. A) Kar rastline utiče, vsak umen kmeto vavec vé, da se: i) za navadno deteljo njiva gipsana bila, pomaga to gipsu hitro k moči, susa ga pa zaderžuje. To je lahko zapopasti. Moč gipsa se še le zbudí, kadar sta obstojná njegova delà — apno in žeplena kislina — v vodi, naj bo m tudi za druge detelje: nemško (lucernsko), tur ško (esparseto) prehvaliti ne more; res, na čudno vižo pospešuje mavec rast imenovanih detelj. Za deteljo Koristi posebno grahu in všemu sočivju. po dežji ali rosi raztopljena bila. Suh mavec je mertva stvar, voda jo še le oživi raztopivši in razkrojivši njena obstojná delà. Velike plohe pa niso dobre. D) Kako in kdaj gré gipsati. Za deteljo tudi ajdi. Žitom in turšici pa vecidel ne pomaga in detelji enake rastline je takrat naj bolji, ko so • v ft tf 1 • ta m « « a -mm + m m -m V . • m ^ ^^ I ^v ~ J « . ^M ^ " JM- ——. ~ m ^ I 1 . ^ ^v I m ^ I •• nic. Hvalijo ga nekteri tudi pri oljnatih sadežih spomlad i v • t • . » -V , 1 • . ° -m . . L /I » A ^ ^V M , do pavce (cole) visoke zrasle in i pri lanu, ogeršici itd.); til in tam'ga hvali tudi da že popolnoma pokrivajo s perjičem zemljo. Po kdo pri krompirju in drugem korenstvu, pa ni ta- Pre) in poznej ni tako dobro. Vendar nektere sku kih veliko. Gotove skušnje na Angležkem in Fran- snje ucé, da tudi na pozno jesen in pozimi včasih cozkem pa so učile, da na sen o ž e tih s pah o vko obsej a nih se mavec kaj dobro obnaša, manj pa zda na navadnih travnikih. tekne. Zgodaj zjutraj ali na večer Na kakošno vižo pa mavec pomaga senože- ostane na perji pravijo naj bolje gipsati, da na rosném perjiču ostane gips; drugi pa pravijo, da na tem ni nič ležeče, 5 ali ne, in pod perajo tim : ali da trava po njem bolj rase ali da se bela detelja zaplodi, ktere se res na gipsanih senožetih to misel s tem, da tudi s semenom vred se dá gips sejati. E) Kakošin naj je gips in v kolikšni več vidi, to se dosihmal za gotovo povedati ne mer i. Navadno se jemlje gips, kakoršen se iz ___________¥T A 1 lt jV il I # * i t 1 i f 4m * . 1 f more. Ameriki, sosebno v Marilandu , . .... , ovo^unu V iiuiiu u , g velikim pridom njive, kjer tobak pridelujejo. gnoje z zemlje kopa ivvpa, j da se v drobno štupo zmeljc. ^ je stupa boljdrobna, bolji je, ker se hitrejsi raztopi. Ce Žgani gips se loci od nežganega, da nima nič zdaj 9 da mi ne bi bilo treba obéh izpodbijati in tako svoje vode v sebi, kakor uni, ki v 100 funtih ima veliko nepotrebnega pisati, zato sem si v nadi, da od-20 funtov vode. Žganje je tedaj zatega voljo za kaže slavno vredništvo po znani svoji nepristranosti še 5. del močnejši zato, ker je vodo zgubil. Novih tem besedám mojim, v ti reci tudi poslednji m ne lastnost pa gips, ce je zgan bil, ne dobi tako ka koliko prostora, a tem bolj, ker je vzeîo moje imenovano vprašanje z obljubo odpisa vred v svoj list,vkte- kor apno, ktero zgano ojstro, razdeljivo postane. Ker tedaj nežgani gips ni drugačin od žganega, rem smo brali že večkrat po tri različne — nasprotne bolj kaže kmetovavcom navadni nežgani mavec ra- misli zastran ene reci, kar je vse hvale vredno, ker biti. ker ie bolii kun od žoraneera. se bravci slišavši več zvonov ložje uverujejo, kteri naj ker je bolji kup od zganega Prava mera gipsa za oral (joh) se rajta na bolje poje. Naj sodijo tedaj častiti bravci. Preklicavši natihoma analogijo iz 74. lista: poldrugi cent ali 2 centa. Kar se ga čez to mero potresa na oral, je potrata. dob kupati se kopati se • • » (Dalje sledi.) paa, izpeljuje zdaj Kupa 99 dub Ko kup g. Terstenjak čudno vse iz korena Kupo 9 Kopo in Kolpo, od ktere ni hotel Potovanje križem sveta v 74. listu nič slišati, češ da ste besedi kup ('Kauf) in A-An« >—:_______u' r n _______ kop (kôpa ) Od hrane ali kiveia mnogoverstnih Ijudstev (Dalje.) kopica namesto kùp (Haufen) enega po mena. Na to odgovarjam, da je zastarana misel, ktere zdaj nobeden drus: jezikoznauec več ne terdi. Kup, kúpiti (Kauf, kaufen) in kùp, kopičiti, kupljati » Na veliko višji stopnji človežtva stoji človek, ki P° serbski tudi kupiti (sammeln. aofhaafen) si niso vživa rastline (zeliša). Zemljojedec je sirov in terd, po moji misli in tudi po misli slavnih jezikoznancov kar nič v rodu, so tedaj popolnama različna zaznamka, če- kakor je hrana sirova in terda, ktero vziva; ljudstva cr ki živijo od rastlin, so že bolj mehke^a serca. Po- ravno so si te besede slovanské in nemske jako podobne. 1____il_____ IT' J . __ r _ 1 t__I_________ _ J.______ * 1 • •______Alt vrni*Q ÛQ m • Y\ A m rt li ^ n ^ ! kan^rlrk hrino C hn r\! nn i •• _ pa, lej krotkega Hinda v Indii; kako neznano poterpežljiva duša je! Leta in leta prede s prosto roko na malem Ali vprasam: bomo li tudi besedo rkupa (kupica) kosu tište tančíce, ki je še tanši kot pajčevna in se prodaja pod imenom „tkani veter". Kakor od Hinda véra terja, da Ie rastlinje vživa, tako terja ravno to natvora od rahlih južnih otočanov, kterim je v hrano odločila razločujete, kakor naš káp in^tóp^Háufe in Kauf) naj več tako imenovanega krušnega drevésa, V « peljavali iz staroslověnské besede vus)? bomo li nemški Schaf iz V) kupa u (Haufen, ačer šáf (ovca) iu SchafF èàf (škaf, kobelj) iz enega korena izpeljavali, zato ker ste si te besedi tako podobne , in se samo po pouđarku iu ki ra ste v tistih krajih. Čeravno je želeti serbski glagol krpiti, kaufen, od krpiti, sammeln, haufen. K misli, da sta si kup in kùp v rodu je zapeljal 9 da mi mesojedci tako krot- nemara g. Terstenjaka tudi nemški ujemek Haufen kega iu rahlega serca bili, kakor sta ravno imenovana naroda, jim kaufen. Ali ne poterjuje ne Ad e I u u g ne slavni G ri m m, vendar ne smemo zavidni biti za preveliko krotkost njih. Germanski narod polnoma zaterl, in južni otočanje se nikdar dvignili niso Anglije je Hinde po da se je izcimila beseda Kauf, kaufen iz Haufen mutato ali narobe. Verjetno je, da so ne mara besede kùp (starost. v na kako veljavnost v versti druzih narodov. Ko bi to. kupa), to je: kop kar zgodovina ocividno 9 9 kôpa, latinski P Šved. hop . spričuje, pomislila tista družba ki se je v severnih krajih Amerike pod imenom rast linojedcov (Vegetarier) ustanovljala in ki je druž benikom svojim le rastline vživati velovala, gotovo bi opustila bila tako početje. nemški Haufe (po Willeramu), zdaj Haufe(n) (mutato v kakor Stepán, Štefan) iz enega, kup 9 po nemski Kouf Ortfriedu), isl. Kaup besede , (vide AdeI.), lat. capere(Deut. R e c h Of © Grimm 1. 421.) Tudi nesrečni keltiški na- i" Kauf pa spet iz enega (drugega) korena: ali da rod Irske dežele, kteri tlačen od Angležev skor edino bi bile k%p, ko p kup 9 kupiti, klupiti, klopit le zivi od krompirja, nam ne more biti spodbadek, da bi postali le rastlinojedci. Natvora gotovo zastonj ni postavila ojstrih mesnih zob v čelust člověku, in podavši mu taki griz mu je sama mesovje; se vé, če ga ima. Večina Ijudstev je to naravno pot že tudi nasto kolpiti in po tem takem tudi Kopa, Klopa, Kolp po 90. listu tudi Cupit 9 Cupetinus, Cupet 9 Cupit in celo k e p kap in p i č k pokazala, da naj jé tudi vse iz enega korena teg si ne morem misliti Kd verjam 9 m ne branim Res 9 da se samoglas niki jako spreminjajo: ali tako poseb v pila 9 da vživajo z rastlinami vred tudi meso. Tù se z>ku ne, kakor se gosp. Terstenjaku dozde î m je- Ako bi začenja velika razlicnost hrane cloveske. Ce rastlinstvo v obilni množini želiš Ie malo tečne hrane v močcu, slad-koru, gumiju, kislínah, olju itd. člověku podaja, ktere dobiva v koreninah, zeliših, semenih in sadovih, mu nasproti živalstvo v različnih podobah daje sila veliko ži- b taka 9 bi pelj lahko tudi besede pod (mutato v * i. pet pit (pijaca), pad, p o t !i W'eg), pot (Schvveiss), To bi pa bilo in puta vse iz enega korena iz vsega vse narejati. Vsaka rec ima svoje meje Kar se tiče 99 Kupe a IZ n kup kupit a (Kauf, kau veza, ki je mnogo tečniši od hrane rastlinske. Rastlina je vsaki pot mila prijatlica člověku, zato je prav in po- fen) opominjam tukaj ua dalje, da izgovarjajo tišti Slo r> treba, da vživa tudi rastlinje; človek pa ne more in ne smé v svojem pokliču le krotka putka in tiha golobica venci, ki pravijo imenovani reki slovenski u lepo, razločno kakor u Kolp « 9 9 sak staro ku riti gubiti gubil duša izuti 9 uru 9 i pr. starosl. kupiti (kaufen) y biti. zato potřebuje bolj krepke hrane, ktero mu živalstvo ravno tako 9 ovarjajo tudi tišti Slovenci kteri govore ponuja (Dalje sledi.) Kolpa (ali kakor od reke bolj oddalj Kopa m Zgodovinski pomenki kaj? v 73. listu). Od kopiti, klupiti klopiti kolpiti namesto kupiti ni pri vsih Sloveneih sledu ne tirú 9 tako ni gotovo tudi nikoli nihče govoril drug Na odgovor gosp. Terstenjaka v 84. in 85. listu. bi bii kak kosček te analogije V se ali med narodom Ako 99 Kolpe « bil jaz v drugem pomenku od 99 Kupe slovanskim ali v starih rokopisih, dosihmal prebranih u in najti Vse to menim priča 9 da pelj ®-osp © Terste izpričevaje govoril, ne bi hotel častitih brav- njaka ne velj co v vec nadlegovati, ker sem pa šal 9 ktere izmed dvéh različnih drugič govoré levpra- misel je g. Terstenjak Iz kterega korena pa je Ko 1 pa? Iz ~kup;í ni, taje » gotova 9 kterega korena paje, kaj pomeni, tega ni tudi slavni S a f a ř i k povedal, kar priča, da kořena ni poznal, ne ondaj 1808, ne leta 1837 v „starožitnostih" (vidi Ko 1-pijane), drugači bi ga bil gotovo povedal, kakor pri dragih imenih. Zdaj ga ne vém tudi jaz ; in mislim da je po izgledu naj slavnejših jezikoznancov početniku spametneje rêci na ravnost: ne vém, ali vsaj morebiti kot kaj neverjetnega povedati, kar bi bilo treba kmalo preklicati. Vsem besedám ne bodo nikoli jezikoznanci ginila in on sam je več kot 4 mesce strašne boleeino prestati mogel po piku strupene muhe ("Comptes rendus October 1852.} Pogled v Bosno in Hercegovino na Turškem. v Število katoličanov je v Bosni in Hercegovini blizo ki prebivajo v 14.570 hisah, ako se on vsega sveta do koreoa prisli. Koliko besed je potehinilo, preden jih so zapisali, lastne imena iz takih izpeljane pa še živé; kdo bo takim koren ali pomen uganil? Taka je nemara tudi s Kol po. Přeskočivši druge mervice, naj povém tukaj le še dvoje: Slovaška beseda >5 hokyn a (prav hokynař, zensk. 112.000 duš dašnje revne koče hiše imenovati smejo. Vsi katoličani Bosne stojé, kar cerkvene zadeve utiče, pod apostoljskim vikariatom, ki je bil osnovan leta 1701, in čuje nad 49 farami. Vsi fajmoštri in kaplani so frančiškani, ki imajo v Bosni 3 samostane (kloštre), namreč v Fojnici, Kresovi in Sutinski. Pri samostanu op.: hokyne) je iz nemske: der Hoke, Hôke, Hôcker, žensk. sp.: Hôkin, Hôckerin (vide Jungman, Ber no- la k i Adelung.) Po tem takem bi morali Sygini, ako zdaj po g. Terstenjakovo sodimo, da je u Nemci biti, ne Slo vani. Y> Sygin u iZ Ali so morda „bokyn besedo „Hoke" itd. Nemci od Slovakov vzeli? Lahko, da je kedaj kteri narod ktero reko po svojem imenu kerstil; ali večjidel so menda narodi dobivali imena po rekah, gorah itd. Te misli je tudi Šafařík na več mestih. Ni bilo treba, da bi jim bile stvari imena dajale, lahko so jih dajali sami ali pa so-eodje. v Fojnici, ki je naj premožniši Bosniskih samostanov in se mu pravi „pri sv. Duhu", je 150 katol. hiš, 1 fara in 1 sola. Turki imajo tukaj 160 hiš, 2 lesene in eno zidano cerkev. 26 far spada pod ta samostan. — Drugi samostan v Sutinski „pri sv. Klari" in s cerkvijo „pri sv. Gregorju", kjer je bilo pokopališče nekdanjih bosniskih kraljev keršanske vére, je obdan s 30 hišami ka-toljških prebivavcev; pod ta samostan spada 19 far. Ena sama lesena in zapuščena turška cerkev, nek naj stařeji v Bosni, je tukaj; nekdanji bosniški kralji so tu stanovali, zato se ie imenoval ta krai ..dvor kraljevski^ Premišljujte imena: Sorič-ani, Po-Savci Murci, Po-Kolpljani Kolpa. Prek in imena: Sorica, Sava. Mura > > ------> "— j" n----------J------ Tretji samostan v Kresovi „pri sv. Katarini" je ob dan od 200 katol. hiš, tudi tukaj je šola; 4 fare spa dajo pod ta klošter. Turki imajo 30 hiš in cerkev. Poslednjic moram povedati, da ni pri Karlovcu no bene reči ce po imenu „Banija", da tedaj tudi ne more res biti, da bi bili dali „stari Banijani" (Panonci) Kupi ainonimiško poznamjljenje, češ, da ste si sestrici, kakor Terstenjak pravi. Banija se zove predmestje Zagrebškega Karlovško, zato ker je nekdaj pod bana spadalo, dokler je bilo mesto militarsko". na drugo stran Kolpe še v Katoličani v Hercegovini imajo 2 vikariata. Pervi vikariat ima samostan na „širokém bregu". Sevnica je stolnica škofa Barišič-a; v ta vikariat, ki je bil leta 1845 ločen od Bosne, spada 14 far. — Drugi vikariat Trebinje je bil osnovan leta 1843, ima 5 far in šteje 8000 katoličanov, ki stojé pod škofom D u b r o v n iš k e m (Ragusa), kteremu pa, kakor je znano, Orner-paša in veziri niso dovolili birrnati v Hercegovini. Toliko v poterjenje mojih misel. Zavoljo tega pa častiti gospod! ne mislite, da sem Vam nasprotnik v kakem drugem pomenu. Treba je, da se v važnih re- Novičar iz slavenskih krajev čéh odkritoserčno pogovonmo, in če si smo tù in tam kake navskriž-misli, ne, da bi se pisano gledali Vrazovi z a pušci ni), zavoljo tega. Cast in poštenje Vam, obsirni učenosti, hvale vredni veliki marljivosti in iskrenemu rodoljubu Va- nanašate nasledni- % Gradca 13. nov. (Iskrena reč o Stanko in še Ko je sebi zao, kako će biti drugom dobar. Nar. prisl. Ne morem se zdržati, da ne pregovorim o stvari šemu. po kterem ste nanosili kom svojim lepo reč gradiva za novo krasno poslopje, ktera me je u dnu srdca ganila. 9 al čast in poštenje bote gotovo tudi Vi tištim dali, Dvé leti je, ker nam je umerl Stanko Vraz, in kteri, spremljaje Vas na Vašem trudapoinem potu, od- prehitro zašlo svitlo solnce za ternne gore. Spomena kritoserčno spregovoré navskriž-misli v razjasnenje res- njegova bo večna, in delà njegova mu stavijo spominek, nice, da v ljubezni domovinski se ne zaidemo predeleč ki bo trpel, dokler bode slovanskega roda in da „ne quid nimis kaj. Visoki a ne izhaja na dan. J. Navratil. duh Vra zov ni nam zapustil samo po slovanstvu že __znanih del, ampak od njega je še drugih dragoce- Ozir po svetu nih reči > ktere se v temi počivajo Strupena muha v južni Afriki. W. Oawell je najdel. to muho, ktero domaći tet Govorilo se je večkrat o iz Cekvetil zmagali, ee bodo Vrazova deia razprodala, in da nobeden izda- Rusom 2000 puš in 4 topove pcbralim 1000 Rusov jatelj škode imel ne bode, ker je njegov visoki duh znan bili Tako naznanja turšk po zglas; koliko pa je na tako Rusu kakor Serbu, tako Cehu kakor Poljaku. Sta- tem resničnega se ne vé, ker vsaka stran v vojski le , da bode izdajatelj več dobička imel, kakor iznese v svoj rog trobi. To je gotovo, da zavolj dozdanjib zmag so Turki vsi na konji, in da 4. dan t. m. je bil vim tistih 50 Žalostno je, da se pri nas take rečígodijo in da slovesen shod vsih višjih duhovnov v mošeji (cerkvi) se na tak način naši veliki možje cenijo! Ze iz Ijubezni Sultan - Mahmudovi, kjer je Šejk-uI-Islam (razlagavec do Stanka i gledé na njegove velike slovstvine zasluge, korana) fetwo (p V « bi bila imela gosp. pretresovavca njogova delà više ce- t niti, ker gotovo Vra s ni misiil, da bode se mu trud podal 9 samo s 50 plaçai. Kaj si morejo misliti od nas za vecne čase prilastil ki se bo spomladi s ; veličastni priimek G h Ali molitev) predbral in s ulna na vojsko v Adrianopel Cto je m age poin i) prezgodno bi utegnilo vse drugi narodi, in naši sosedni bratje? Na vse to bi bila to biti, ker Rus še ni vse svoje armade na tisto mesto imela paziti gospoda pretresovavca, pa žali Bog! dani- spravi), kjer misli z vso silo nad Turka vdariti. Tù še sta ? Bog vé, iz kterega uzroka. Mislila sta morebiti le bo pokazalo, kdo je močneji; strašno veliko kerví gospoda, da bo vsim prav nju presoja, in vender jih se bo prelilo na vsaki strani, ker obé armadi se boju je veliko, ktere to v srdce žali, in ki so hoteli pred jete za véro, in take vojske so vselej naj strašněji. Ve svetom pokazati, da ne mislijo vsi Jugoslovani tako ? in lika zadrega se pa pripravlja za Turke, ako je naj no da se ne edinijo z njuno presojo. Delà naših perva- vejši novica resnična, da je Omer-paša unidan od s erb kov ceniti tako je zaničevanje nehvaležnost žalostna. narodnega slovstva in Hrvat. sk sk t de terjal prosti prehod turšk d e ž e 1 o mad s Celovca. Za gotovo se pripoveduje, da c. k. vorila: deželna višja sodnija za Koroško, Krajnsko mešal t O 1 u , ne m in da je na to serbska vlada odg bit v in St ajar s ko pride namest v Gradec vendarle v Ce lovec, kjer je že nekdaj bila. — „Solsk. prij.tt nazna je 1 1 o š nob dan t. m i t ker Serbija se ne b v * Cudno je verh V • tega, da Ob ponoći poprej knez serbski M «tareji nanagloma Dunaj zapustil ia nja da 1. del obširnih bukev, ki pod naslovom y> živ se čez Pešt (kam?) podal mlaj v • knez bo nek kmalo ljenje svetnikov" jih bojo izdali presvitl. knezoškof Slom- za očetom šel. Turška vlada je v Bosnii in Rumeliè šek, je že dokončan; družtvo sv. Mohora ga bo družt- 80.000 kožuhov za armado naročila. V Bugarii je že venikom , ki so plačali letnino za 1S53, kmalo poslalo sila veliko snega padlo. in zarajtalo za leto 1854. Novičar iz mnogih krajev večernici Dan ženitníne presvitlega cesarja je po Dunaj skih časnikih na 24. aprila določen. Mesca septem bra je bilo na pošte ce lega cesarstva 3 milione in 587.200 pisem oddanih; po tem 425.300 pisem več ka- Ugasnilo je solnce 35a gorami, Za njim večerní zadnji zar} V nezmerni visocíni nad meglami Odgrinja se nebés altar. Z občudenja In stermenja • Vf kor ravno ta mesec lani. Po naznanilu c. k. dnarst venega ministerstva je bilo konec mesca oktobra za 146 milionov in 313.306 íl. cesarskega papirnega dnarja naznanilu banknega Serca zdíhe dvíga do visin, V prahu moli Ga cloveškí sin. ? med ljudstvom banknot pa po vodstva za 193 milionov fl. V Peštu so te dní kupci iz Laškega, Pruskega in Saksonskega sila veliko oger skega vina nakupili. Kar se nam izperva ni ver jetno zdelo, je zdaj vendar le gotovo, namreč iz sa-mega murvinega listja brez svilnih gosenc svilo (žido) na rej a ti, kar je slavni kemikar Ca ve z za li v Lodi na Laškem znajdel. Skusnje, vpričo zanesljivih mož storjene, so po naznanilu „Terž. čas." to do dobre In glej altarja díko naj krasneji Kakó zaupno mu blišcí ! Spremili žarki njeni lek sladkeji So mem tolažnih besedí. Ti kresníca Si cvetlíca, Ktero vsadil Stvarnik je v nebo Da jasní terpečega okó. Neskušeno mladost razveseljuješ In z upom sladkih sanj dojíš 5 In vso naravo v mraku okrasuješ r S a poterdile; pridelk svile po ti znajdbi je celo po lovíco vec znesel, kakor bi je bile svilne gosence na predle. Če je svila tudi lepa, je ta znajdba sila ve liko vredna ; nemogoče ravno to ni, ker tudi iz lanú in Kdarkóli nébez pozlatíš : Tvoj i sviti Na njo zliti, Kot ocesa Božjega ozír. Jí razsevajo zgolj radost «I ? ? mír. konoplja se delà lična preja brez žival. Svet je res vsaki dan bolj umeten: neki Zeleski hodi po stropu kakor muha, namreč z glavo doli obernjeno; — v Londonu in Hamburgu je že kazal svojo umetnost ; zdaj pride Z veseljem starček v té se zamišljuje Ki vidi konec svojih dní; O tvojem blesku v raj se zamikuje r na Dunaj. m. ose neko ženo V Moravičah na Horvaškem so 1. dan t. , ki je po gojzdu suhljad nabirala in jih menda pri tem zdražila, do smerti popikale. — Do danes se še ni nič zvedilo od velikega boja med Turki in Rusi ki je gotovo ali 10. tega bii blizo Bukarešta okoli 9. mesca po tistih popisih, kteri so povedali, da se je imenovane dní strašen střel topov v Bukarest slišal. Vsak kdor je mogel, je bežal iz Bukarešta v strahu velike vojske na tem mestu. Manjši bitvě pa so bile perve dní tega mesca dau na dan in bolj srečne za Nad tábo biti koperní. Sijaj milo V tolažilo Mu v počitek miren not do dne Dokler leta tje ga preselé! In kadar potnik v ptoji domovini Namenjen pot zgrešíti ima, Mu svetis prot nebeški ocetvíni, j Ter spremljaš v věcní pokoj ga Tam srebríla Se gomila U vecernih solzah neba bó, Ko beš ti ozerla se na njó T....I-0