LETO XXXIV, — Številka 25	24. junija 1982 Cena 5.—šil. (Z din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Kritična mladina?		Slavnostna prireditev ob
stran 2		70-letnici
		
Zaključna prireditev v Št. Rupertu		mešanega zbora „Danica“
stran 3		v nedeljo, 27. junija 1982, ob 14.30 v kulturnem domu „Danica“ v Št. Primožu
Lovro Kramer umrl		
stran 4		SODELUJEJO:
Selška ohcet stran 6		Mešani zbor „Danica“, mlajši mladinski zbor „Danica“, moški zbor „Vinko Poljanec" iz Škocijana, moški zbor „Trta“ iz Žitare vasi, mešani zbor KUD »Svoboda" iz Šoštanja, moški zbor KUD ..Skladateljev Ipavcev" iz Šentjurja, pevski zbor SPS ..Svoboda" iz Zreč. Vsi prisrčno vabljeni!
Občni zbor SAK stran 8		
V sredo prejšnjega tedna je sprejel novi predsednik Republiške konference Socialistične zveze de-■ovnega ljudstva Slovenije na nje-nem sedežu v Ljubljani delegacijo osrednjih organizacij koroških Slovencev. Delegacijo sta vodila predsednik dr. Matevž Grilc za Narodni svet koroških Slovencev in predsednik dipl. inž. Feliks VVieser za yezo slovenskih organizacij na
koroškem.
Redni stiki med Narodnim sve-lom in republiškimi in družbenimi Predstavniškimi telesi Slovenije so °ili vzpostavljeni že v Tischlerjevi dobi. Tako so se v zadnjem deset-,etju med Slovenijo in slovensko Narodno skupnostjo na Koroškem 'ahko razvili odnosi, ki so pozitiv-n° vplivali na celotno dogajanje v ZVezi z manjšinskim vprašanjem na Koroškem.
Da se bo prizadeval za kontinui-®to takih stikov in odnosov, je no-V' Predsednik RK SZDL Franc Še-lnc izrecno poudaril. Prizadevanja °roških Slovencev za izpolnitev
2 obiska v Ljubljani
Narodnostnih pravic na podlagi a|ena 7 Avstrijske državne pogod-6e bodo tudi v naprej uživala pol-n° Podporo domovine matičnega Naroda in vseh subjektivnih sil ružbe v Sloveniji, je bilo rečeno. Predsednik dr. Grilc je označil zadnje obdobje kot pozitivno fazo Manjšine kot celote in se zahvalil za vso podporo s strani SZDL in ■ovenije in ob tem izrekel poseb-N° zahvalo prejšnjemu predsedniku SZDL Mitji Ribičiču, ki se je na ®m sprejemu poslovil od predstav-|kov koroških Slovencev. Kakor 'koli prej je v času Ribičičevega Predsednikovanja koroško manj-'nsko vprašanje postalo vsejugo-ovan8ko vprašanje, se je v Jugo-av'j' stanje informiranosti in pogosti glede slovenske narodne kupnosti na Koroškem bistveno zboljšalo
Za Slovence na obeh sraneh me-® i® neoporečeno dejstvo, da je v aNjšina na Koroškem del slovanskega naroda. V obstoju in raz-j0ju ogrožena manjšina — takšno če taH®če NSKS - si torej upravi-n° Pričakuje podpore in pomoči
države matičnega naroda, ob ^ N1 Pa ima seveda tudi manjšina znost, da prispeva z vsemi svo-lJT" s'lami k življenju in razvoju celega naroda.
ružbeno in gospodarsko r®pljena manjšina, to mora biti
Deželni šolski svet, ki mu predseduje wogner, je ponovno zavrnil vlogo, kjer je Pila napisana v slovenščini
Slovenščina na Koroškem prepovedana
Deželni šolski svet za Koroško je s pismom od 15. junija 1982 spet zavrnil vlogo slovenskih osrednjih organizacij, ker je bila napisana v slovenščini. V vlogi sta osrednji organizaciji posredovali stališče k odredbi zveznega ministrstva za pouk in umetnost o učnem načrtu za splošno izobraževalne višje šole. To je letos že drugi primer, da najvišja šolska oblast v deželi vloge Slovencev vsebinsko sploh ne obravnava, ampak jo zavrne zaradi jezika, v katerem je napisana, sklicujoč se na določila odredbe Zvezne vlade z dne 31. maja 1977 o določitvi sodišč, upravnih oblasti in drugih uradov, pred katerimi je slovenski jezik dodatno k nemškemu jeziku kot uradni jezik dopuščen.
Kot znano, temelji ta odredba na Zakonu o narodnih skupinah iz leta 1976. Tako je okrog predpisov in ukrepov, ki v nasprotstvu s členom 7 Avstrijske državne pogodbe uporabo slovenščine pred uradi močno omejujejo, spet lepo sklenjen.
Kakor meseca marca, ko sta osrednji organizaciji glede podobne zavrnitve vloge v zadevi nadaljevanja abiturientskega tečaja na Trgovski akademiji v Celovcu pro-
testirali pri pristojnih oblasteh, tudi tokrat slovenske organizacije ne morejo sprejeti utemeljitve deželnega šolskega sveta.
Prav deželni šolski svet, ki ima v okviru manjšinskega šolskega od-
LANDESSCHULRAT FUR KARNTEN
«110 KLAGFNFURT z PARAOF.ISERGASSF 12 Z POS^ACH «7 Z FERNRGF «1141- DGRCHWAHL
STSEKiSS “«£frlu"
treffend Lehrplan der AHS, Be-£.“■
'vtzvr.rr. ■,.
Zentralverband slovenlscher Organisatlon ln KRrnten

Ihre ln slovenlscher Sprache abgefaBte, j
t. Nr. 307/1977, nlcht entsprlcht, vos Landes-:Ur KBrnten nlcht ln Behandlung genoneen verden. inen frelgestellt, elne den Bestlmmungen der Verordnung entsprechende Eingabe elnzubrlngen.
delka na skrbi dvojezično šolstvo na Koroškem, sam te dvojezičnosti, oz. slovenskega jezika ne prizna in se ob tem lahko še sklicuje na zakone! Mar to ni kričeča krivica, diskriminacija slovenskega jezika?
interes tudi matice. Kakor je pokazal pogovor ob sprejemu v Ljubljani, so družbeni in državni dejavniki v Sloveniji pripravljeni, da usmerjajo politične korake po tej logiki. Tako je vsaj razumeti pripombe zastopnikov SZDL — med njimi je bil tudi predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja Danilo Turk — na informativni prikaz, ki so ga dali predstavniki naših osrednjih organizacij o aktualnem zaskrbljivem položaju naše narodne skupnosti na Koroškem.
V Sloveniji trdijo, da dobri sosedski odnosi .med Avstrijo in Jugoslavijo za nikogar ne smejo biti alibi za nerešeno manjšinsko vprašanje in da se ne strinjajo z zadržanjem Avstrije, ki da odstopa od atmosfere, katera je bila ustvarjena z obiskom avstrijskega državnega predsednika letos vigredi v Jugoslaviji in navajajo kot primer odpoved pogovorov kanclerja Krei-
skega s predstavniki koroških Slovencev.
Za nas na Koroškem seveda tudi za naprej velja, da se moramo predvsem sami prizadevati za izboljšanje življenjskih pogojev narodne skupnosti in iskati zaveznike pri dobro mislečem delu večinskega naroda, najsi je izhodišče v deželi in državi še tako neugodno.
Da bomo končno uspeli le z delom na podlagi samopomoči in enotnosti, je tudi jasno. Nočemo in ne moremo pa se odpovedati pomoči, ki jo je dolžna dati država matičnega naroda. Dobro sodelovanje z njenimi dejavniki je in bo naprej v interesu Slovencev na Koroškem in celotnega slovenskega naroda, navsezadnje pa tudi v prid dobrega sosedstva med Koroško in Slovenijo, oz. med Avstrijo in Jugoslavijo.	Franc Wedenig,
poslovodeči tajnik NSKS
Ravno te dni je deželni glavar Wagner inozemskim novinarjem tolmačil svoje poglede na manjšinsko vprašanje. Take rešitve vprašanja, ki bi zadovoljila obe narodni skupnosti v deželi, po njegovem mnenju ni možna, je menda dejal. Politika pa da lahko samo poskuša zagotoviti dobro sožitje s tem, da ustvari primeren okvir.
Koroški deželni politiki skupaj s politiki na zvezni ravni so imeli že dosti časa, da izdelajo primeren okvir. Vsekakor so izdelali poseben okvir: na podlagi pakta med SPČ, ČVP in FPČ — ki meri proti manjšini — so sklenili Zakon o narodnih skupinah in k temu še izvedbene odredbe. Ta okvir vendar
že stoji, a hudo pesti manjšino — našo narodno skupnost. Slovenski jezik naj bi izginil iz javnosti, toleriran naj bi bil samo še v obrobnih krajih in v zasebnih razmerjih.
Bo deželni glavar okvir, ki ga je sam bistveno sooblikoval, vrgel proč, ker za sožitje nikakor ni primeren?
Deželni glavar naj torej vrže proč okvir, ki ga je sicer sam bistveno sooblikoval, a za sožitje nikakor ni primeren. Če je pripravljen poskrbeti za primeren okvir, more to samo tako dokazati. Toda najnovejši primer v zvezi z deželnim šolskim svetom, kateremu predseduje deželni glavar sam, pač ne daje veliko upanja. Žal.
Slika, ki jo tu objavljamo, je velikega zgodovinskega pomena. Ponazarjuje namreč, kako so uradi in druge ustanove po-nemčevali najprej imena naših vasi, krajev in ledin. Hkrati pa je sledilo tudi odtujevanje našega človeka svoji identiteti, svojemu narodu. Unterpugrad-Pograd pri Klopinjskem jezeru, nosi danes velenemško ime Un-terburg. Ker nemški „Unter“ in slovenski „Pugrad“ po mnenju nekih veljakov nista smela biti združena v eni sami oznaki, so enostavno zbrisali „Pugrad“, to je prvotno in avtohtono ime — ter ga nadomestili z nemško be-
sedo „burg“. V škocijanski občini to ni edini primer. Saj so še pred leti pisali nemško ime vasi Selo kot Selach. Pa se je nenadoma pojavila tabla, na kateri piše Seelach. Kot bi to imelo kaj opravka z jezerom, ki je tam! Ne verjamemo, da so to napravili iz turističnih razlogov, ampak za tem opažamo strašno sistematiko:	namreč	povsod,
kjer je le nekako mogoče, zbrisati in izpodriniti prvotna in še danes veljavna slovenska imena in slovenske nazive. Bodimo budni in ne dopustimo takšnega barbarskega in nekulturnega Dostooania.
Prijavile otroke k dvojezičnemu pouku!
TEDNIKOV KOMENTAR
Piše
Janko Kulmesch
Koroška dijaška zveza (KDZ) ima jutri, petek, svoj redni občni zbor. Je to občni zbor mladinske oz. dijaške organizacije, ki je za našo narodno skupnost pomembna. Pomembna ni samo zaradi števila članov — trenutno je v njej vključenih približno 200 dijakinj in dijakov —, iz vrst KDZ prihajajo tudi številni kulturno-politični delavci, ki igrajo danes v narod-
rovnem gibanju. Sploh je treba pozdraviti željo naših dijakov, iskati vsestransko sodelovanje z dijaki-pripadniki večinskega naroda. In še nekaj: 4. julija bo na Blatu otvoritev prostorov Krajevnega združenja KDZ-Pliberk, ki je bilo pred kratkim ustanovljeno. Dokaz za to, da išče KDZ tudi sodelovanje s podeželsko mladino.
Znano je, da se skuša mladi-
Kritična mladina ?
nem življenju vodilno vlogo. Npr. sedanji predsednik NSKS, dr. Matevž Grilc, predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov, Filip Warasch in predsednik KEL, Karel Smolle. Tudi dr. Zdravko Inzko, avstrijski ataše za tisk in kulturo v Beogradu, je bil kot dijak velik aktivist KDZ. Naštel sem samo nekaj imen, število sedanjih pomembnih kulturno-političnih delavcev, ki so se svojčas udejstvovali v KDZ, je na vsak način višje.
Tudi sedaj se udejstvujejo v KDZ dijakinje in dijaki, ki so pripravljeni sooblikovati oz. vplivati na delovanje v prid naši narodni skupnosti. Dobro se še spominjamo kolodvorskih akcij. Nismo pozabili, da so morali dijaki mdr. požreti marsikatero psovko, ker so želeli kupiti vozovnico v slovenščini. Dobro se zavedamo, kako važno delo opravljata skupini „Oder mladje“ ter predvsem „ Lutke mladjeIsto velja za sodelovanje raznih članov KDZ v mi-
na zavzemati za kritičen odnos do družbe. Kar je prav. Kritična mladina nikoli ne more biti družbi v škodo. Tudi ne naši slovenski družbi na Koroškem. Tisti, ki tega nočejo razumeti, ki skušajo z raznimi metodami in sredstvi kontrolirati mladino, škodujejo potrebam družbe. Ravno zato pa je upravičeno vprašanje, če se KDZ tega dovolj zaveda. Gotovo ne. Imela bi nekaj možnosti, da sooblikuje oz. vpliva na delo tako imenovanih etabliranih organizacij. V predsedstvu NSKS sedi npr. zastopnik KDZ, vendar ni prisoten. Ali: NT je uvedel rubriko „KDZ — Mladina za mladinodijaki naj bi jo sami oblikovali. Na žalost niso poslali prispevkov...
Kritična mladina, ki razvija nove načrte in jih skuša dosledno uresničevati? Vse premalo se o njej sliši. Škoda. „ Mladina je bodočnost", pravijo naši ljudje. Kakšna bo bodočnost, to je predvsem odvisno tudi od mladine same!
„Sinoda iz leta 1972 ostaja kot podlaga tudi za moje delovanje v koroški Cerkvi: sprava in sodelovanje sta načeli, ki bosta vodile tudi moje delovanje. Poln zaupanja sem, da se bo Cerkev na Koroškem nadalje trudila za mirno sožitje med Nemci in Slovenci.“ Škof Kapellari je potem opozoril na odnose obeh sosednih škofij, ki so včasih tesnejši, potem zopet bolj rahli, vedno pa se je verno slovensko ljudstvo zatekalo k Materi Božji pri Gospe Sveti. „Zato so slovenski romarji tudi sedaj, ko bo stolnica v Gospe Sveti obnovljena, vedno dobrodošli.“ To je dejal krški škof dr. Kapellari zadnji četrtek v Ljubljani ob priliki obiska ljubljanske škofije. Ponovil je pri posvečenju dano obljubo, da bo škof vseh Korošcev. „Moja dušno-pastirska skrb velja slovenskim vernikom prav tako kot nem-škogovorečim škofljanom," je potrdil dr. Kapellari v slovenščini.
Krški škof ni obiskal samo ljubljanske škofije, kamor ga je povabil nadškof dr. Alojzij Šuštar, temveč tudi mariborsko in videmsko, kjer je bil gost škofa dr. Franceta Krambergerja in nadškofa dr. Alfreda Battistija.
V Mariboru je škof Kapellari opozoril na stične točke med celovško in mariborsko škofijo. Te točke segajo daleč v zgodovino: tako je nastala mariborska škofija iz lavantinske s sedežem v Št. Andražu. Nato je spomnil škof na vez, ki še danes obstaja: „Škof Anton Martin Slomšek je skupno z mojim prednikom škofom Vieryjem ustvaril ustanovo, ki še danes posreduje vero in krščansko kulturo slovenskemu narodu: Mohorjevo družbo z vso svojo razvejano dejavnostjo. Kot krški škof sem po statutih njen protektor in imam za svojo imenitno dolžnost, ohranjati Mohorjevo družbo in pospeševati njeno delovanje."
Poziv no osrednjo protestno manifestacijo slovenske mladine
CELOVEC, 7. julija 1982, ob 13.30 pred deželno vlado
VELIKOVEC:
Slovenski mladinski zbori ne smejo nastopati
ŽITARA VAS:
Dvojezičnost na šoli nezaželena
CELOVEC/KOLODVOR:
„Kamtner sprich deutsch!"
ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE:
Konzentrationslager fiir Slovvenen? (napisna parola nemških nacionalistov)
DEŽELNI GLAVAR U/AGNER:
..VOLKSGRUPPENPROBLEM IN KARNTEN GELOST!"
To so le zadnji primeri protimanjšinskega vzdušja na Koroškem, kjer se pojmuje vsakršno zavzemanje za ustavno zagotovljene pravice manjšin kot provokacija. To je predstava nekaterih koroških politikov o „koroškem miru" — o miru z manjšino, ki naj molči. Slovenska mladina je zelo ogorčena in bo k temu zavzela stališče.
Pozivamo demokratično mladino na Koroškem, da nas podpira. Udeležite se manifestacije!
K manifestaciji pozivajo: KDZ, ZSM, Klub slovenskih študentov Celovec, Gradec, Dunaj, Društvo prijateljev Kladiva.
Ljubljanski nadškof je izrazil upanje, da bo med celovško in ljubljansko škofijo prišlo do vedno večjega sodelovanja in povabil dr. Kapellarija na daljši obisk v Ljubljano in v Slovenijo.
Izrael: Libanon
Po desetih dnevih srditih bojev so Izraelci zaključili svojo vojaško akcijo, ki so ji dali geslo „ M ir v Galileji". S tem geslom so hoteli izraziti svojo voljo, da dokončno osvobodijo svoje galilejsko prebivalstvo more napadov Palestincev, ki so se vgnezdili v južnem Libanonu. Odločeni, da dokončno strejo in uničijo vse palestinske postojanke, so svojo akcijo ponesli vse do libanonskega glavnega mesta Bejruta. Uspelo jim je strniti obroč okrog tega mesta, zasesti mednarodno letališče in presekati avtocesto Beirut-Damask. Še več! Vzpostavili so stik s krščanskimi maro-nitskimi četami, ki so odločno tako proti Palestincem kot Sircem in vidijo v Izraelcih svoje naravne zaveznike.
Značilno je, da so vse arabske države Palestince pustile na cedilu. Tudi Sirija, ki je prve dni izgubila skoro sto letal in je kaj hitro pristala na premirje z Izraelci. Pa tudi Sovjetska zveza, ki je znala dati le nekaj bobnečih izjav v korist Sirije in vodje Palestincev Arafata, drugače pa se previdno drži v ozadju.
Izraelci bodo sedaj s položaja sile skušali uveljaviti svoje zahteve, ki so predvsem v tem, da Libanon izžene Pa-lestince in se spet organizira kot samostojna država. Kam naj gredo Palestinci, pa prepušča arabskim državam-Te pa so se jih dosledno branile, saj vidijo v njih grožnjo za svojo državno ureditev. In vendar, dokler se vprašanje Palestincev zadovoljivo ne reši, ne bo miru na Bližnjem vzhodu, pa tudi svetovni mir bo trajno ogrožen.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev".
Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), urednika: Janko Kulmesch in Franc VVakounig; Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: 0 42 22/72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
=5
_________________________________Stebri Mohorjeve družbe v Celovcu
Izvlečki iz predavanja dr. Valentina Inzka na simpoziju Mohorjeve družbe
V zadnji številki smo obširno poročali o simpoziju, ki ga je priredila Mohorjeva družba ob 130-letnem jubileju v Slomškovem domu v Celovcu. Na simpoziju je govoril dr. Valentin Inzko o Celovcu kot središču slovenske kulture in literature v sredi 19. stoletja in o vodilnih možeh te za slovenski narod tako zaslužne ustanove. Iz njegovega predavanja objavljamo izvlečke iz tistega obdobja naše zgodovine, ko so polagali Slomšek, Einspieler in Janežič temelje Mohorjevi družbi. Na teh temeljih sloni tudi še danes njeno delovanje.
Slovenci se zavedamo, kaj nam je dala Mohorjeva družba kot cerkvena in vsenarodna kulturna ustanova v času 130-letnega delovanja. Njena ustanovitev in občudovanja vredni razvoj sta tesno povezana z delom rodoljubov, ki so se čutili v polni meri odgovorne za usodo sloven-
skega naroda, za njegov verski, kulturni in duhovni razvoj. Kajti le narod, ki je duhovno bogat, ima bodočnost, tam pa, kjer je narodnostno ogrožen, ga bo varovala njegova duhovna moč.
Idejo za ustanovitev društva za širjenje dobrih in poceni knjig je vnesel zelo zgodaj v slovenski kulturni prostor Anton Martin Slomšek. Če naj na kratko ocenim ob 130-letnem jubileju Mohorjeve družbe prispevek Antona Martina Slomška za ustanovitev in njen razvoj, bi dejal: Slomšek je bil prežet od ljubezni do Boga in slovenskega naroda. Hotel je na čim učinkovitejši način posredovati Slovencem versko in narodno zavest. Da bi mogel zajeti pri tem ves slovenski kulturni prostor, si je zamislil ustanovo, ki bi s široko mrežo poverjenikov dosegla z dobro slovensko knjigo sleherno vas in družino na Slovenskem. Misli, ki jih je širil A. M. Slomšek kot spiritual celovškega bogoslovja, kot duhovnik in škof, je prevzemal narod kot dragoceno dediščino in jo skušal uresničevati v vsakdanjem življenju. Slovenski človek na Koroškem povezuje Mohorjevo družbo tudi še danes s svetniško osebnostjo škofa Antona Martina Slomška. Kot priprošnik pri Bogu velja za zavetnika Mohorjeve v vseh njenih zadevah. Kot je Slomškovo ime neloč-
ljivo povezano s slovenskim preporodom v prvi polovici in v sredi 19. stoletja, takoje neločljivo povezano s celotnim krščanskim in narodnim pokretom, ki ga uveljavljajo verske in krščansko usmerjene organizacije in ustanove med koroškimi Slovenci.
Slomškovo v Blatogradu spregovorjeno misel: „Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike," si je osvojila Mohorjeva družba kot smer svojega delovanja. V to misel je strnjena vsa ideologija Mohorjeve.
Med stebre Mohorjeve družbe uvrščamo Slovenci tudi Andreja Einspielerja. Njegov pomen je za Mohorjevo družbo v tem, da je uresničil skupno z Antonom Janežičem Slomškovo idejo „o ustanovitvi društva za izdajanje dobrih slovenskih knjig". Andrej Einspieler je bil prvi predsednik Mohorjeve in njen blagajnik do smrti. To se pravi, da ni imel odločilne besede le pri njeni usmeritvi, temveč mu je vsakokratni odbor Mohorjeve družbe zaupal tudi skrb za njen gospodarski lazvoj.
Andrej Einspieler je stal med leti 1848 do 1888 v ospredju narodnega dela med Slovenci na Koroškem. V tem času je bilo možno po prvih krizah, ki so pretresale ob začetku Mohorjevo družbo, utrditi njen položaj na znotraj in zunaj. Kot kulturnik je
vzbujal zanimanje za Mohorjevo v svojih v slovenskem jeziku pisanih glasilih, Šolski in Duhovni prijatelj, Slovenec in Mir, bil pa je tudi med ustanovitelji Janežičeve Slovenske Bčele, ki je vabila Slovence, naj postanejo člani Mohorjeve družbe. Med slovenskimi politiki, ki je pomagal utirati slovenskemu jeziku pot v javnost, je bil Andrej Einspieler dolgo časa ena vodilnih osebnosti. Zavzemal se je za uveljavitev slovenskega jezika med starši in učitelji, v šolah in uradih. Bil je odločen zagovornik slovenskih kulturnih in političnih interesov.
Dr. Joško Tischler je vedno poudarjal, da mora politična organizacija ščititi tudi kulturne in verske organizacije in jim biti pri njihovem delu v oporo. Politično delo Andreja Einspielerja je nedvomno pomagalo utrjevati tudi položaj Mohorjeve družbe. Z naraščanjem zanimanja za narodno delo, za narodove pravice, za usodo slovenskega jezika in naroda, je postajal slovenski človek vedno bolj buden tudi za razvoj družbenih vprašanj v državi in v svetu. Ta pojav je moral nujno imeti za posledico dvig kvalitete knjižnega daru Mohorjeve.
Tretji steber Mohorjeve je bil ob ustanovitvi in njenem nadaljnjem razvoju Anton Janežič. Z navdušenjem se je oprijel Slomškove za-
misli in podvzel z Einspielerjem vse, da publicistično pripravi tla za ustanovitev in delovanje Mohorjeve. Kot izdajatelj leposlovnih glasil je vzdrževal pismene stike s števil' nimi slovenskimi pisatelji in jih pd' tegnil kot sodelavce Mohorjeve oziroma svojih literarnih glasil. Ne-precenljive vrednosti za razvoj in razmah Mohorjeve družbe je bilO; da je imela že takoj ob ustanovitvi tako dobrega poznavalca slovenskega jezika in literature, kot je bi1 to Janežič. Izredna kvaliteta njeg°; vega literarnega lista Slovensk1 glasnik je obrnila oči slovenske kulturne javnosti na Celovec, kjer je močno podpiral Janežič Levsti' kove pionirske težnje po večjem upoštevanju slovstvene kritike. Ko* duša Mohorjeve družbe pa \e skrbel, da sta bila zlasti Koledarin Slovenske večernice založena z do-brimi rokopisi.
Ob Janežičevi smrti I. 1869 j6 štela Mohorjeva družba že okd1 14.000 udov, ki so dobili letno vsaj* po sedem knjig. Blizu 100.00° Družbenih knjig je romalo to let0 med slovensko ljudstvo. Ne čud1' mo se torej, da govori slovensk3 zgodovina v zvezi s kulturno in u3' rodno dejavnostjo koroških Slovem cev v petdesetih in šestdesetih |e' tih o Celovcu kot središču slovem ske kulture in literature.
Zaključna prireditev strokovne šole za ženske poklice v Št. Petru
Vrednote
znanja Sn kulture
dvornega svetnika dr. Valentina Inzka, predsednika K KZ Lovra Kašlja, župnika Andreja Kariclja in vso duhovščino, predsednika NSKS dr. Matevža Grilca, višjega vladnega svetnika dr. Pavla Apov-nika, ravnatelja Zvezne gimnazije za Slovence dr. Reginalda Vospernika s soprogo, podpredsednika NSKS Karla Smolleta, scenografa Sašo Kump, akademskega kiparja prof. Franceta Goršeta, šolske sestre iz drugih hiš s Koroške, zastopnice šolskih sester iz Trsta in Slovenije ter bivše gojenke in njih starše.
Dekliški pevski zbor pod vodstvom prof. J. Ropitza
podčrtal pomen te šole, posebno še zaradi dvojezičnosti. Poudaril je, da je treba prisoditi strokovni šoli tudi pravo mesto v poklicnem izobraževanju deklet. Mladi ljudje, ki razpolagajo z dodatnim znanjem, v našem primeru torej z znanjem drugega deželnega jezika, imajo v času, ko se bori vsa Avstrija proti brezposelnosti, več poklicnih izgledov. Številni primeri ugodnih delovnih mest absolventk strokovne šole in zaposlitve dvojezično vzgojene in šolane mladine iz-
Gojenke so predstavile igro o sv. Frančišku
Prireditev je otvoril dekliški pevski zbor pod vodstvom prof. Jožeta Ropitza s pesmijo Milke Hartmanove „Še cvetijo rože". Nato pa je sledil kratek glasbeni del, ki so ga oblikovale Marjana Polzer na citrah, Monika Marketz na klavirju, Annemarie Matti na harmoniki in skupina deklet pod vodstvom kaplana Janeza Tratarja na kitarah.
Navzoče goste je nagovoril prof. Janko Zerzer, ki je tudi povezoval program. V svojem nagovoru je
pričujejo, da to niso prazne domneve, temveč, da so ta dejstva danes bolj aktualna kot kdajkoli.
Letošnja zaključna prireditev je bila posvečena 800-letnici rojstva Frančiška Asiškega. Prof. Janko Zerzer je na kratko utemeljil, zakaj se ravno zavod šolskih sester spominja tega dogodka. Znano je, da je sv. Frančišek zbiral okoli sebe tako imenovane „manjše brate", ki so živeli po pravilih uboštva, in so tako v teku stoletij storili mnogo
dobrega za versko življenje. Pozneje pa je Frančišek ustanovil drugi red — red za žene —, ki je dobil ime po soustanoviteljici Klarisinji. Posebno pa se je zavzemal sv. Frančišek za karitativno delo med ljudstvom. V Eggenbergu pri Gradcu je nastala kongregacija šolskih sester Tretjega reda, iz katere se je na podbudo škofa Slomška razvila samostojna provinca in k tej redovski skupnosti spadajo tudi naše šolske sestre. Torej imajo dosti vzroka, da obhajajo častitljivi rojstni dan svojega duhovnega očeta. Polega tega pa seveda pomeni življenje in delovanje sv. Frančiška Asiškega danes za nas vse izreden zgled, posebno še za tiste, ki si želijo več bližine do narave in do sočloveka. Vendar je v zadnjem času na žalost opaziti, da danes velike osebnosti Frančiška nočejo več poznati in da njegovemu delovanju ljudje ne pripisujejo več tiste važnosti, ki bi bila ustrezna.
Za zaključno prireditev je napisal dr. Mirko Mahnič igro o „Frančišku na podlagi knjige Caretta. Presenečeni smo doživeli, kako doživeto so gojenke podajale vloge pri igri na odru, katero je režisiral mag. Peter Sticker. Scenograf je bil Saša Kump, glasbeni del pa je komponiral in naštudiral prof. Jože Ropitz.
Prav gotovo pa je veliko število obiskovalcev zgovorno priznanje šolskim sestram za ves njihov trud v prid dekletom, obenem pa tudi izraz želje, da bi s tem delom nadaljevale.
Vodstvu šole in vsem sodelavkam in sodelavcem izrekamo priznanje in prisrčno zahvalo za ves trud.
Ob tradicionalni zaključni prireditvi strokovne šole za ženske poklice v Št. Petru smo se letos znova prepričali, kakšen plod je rodila umetniška izobrazba gojenk te šole. Vrednote, ki jih šolske sestre posredujejo gojenkam — vrednote znanja in vrednote kulture —, smo videli kar trikrat pri kulturni prireditvi in pri razstavi ročnih del in kuharskih izdelkov; občudovali smo trud in delo tako šolskih sester kakor tudi gojenk. Trikrat so gostje napolnili dvorano do zadnjega sedeža. Enkrat v soboto — in to, kljub slabemu vre-rnenu — dvakrat pa v nedeljo.
_p/se Heidi Stingler
.. Vabilu pa se niso odzvali le star-si in svojci gojenk, ampak smo rTled obiskovalci te prireditve in razstave srečali tudi celo vrsto
častnih gostov, med njimi podpredsednika deželnega šolskega sveta, prof. Lindnerja, škofijskega kanclerja, mons. Mihaela Krištofa, dekana mons. dr. Janka Horn-bocka, župana Johana GreBla s soprogo, strokovnega nadzornika,
Razstava ročnih del: gojenke so pokazale, kaj znajo
Kot smo poročali v prejšnji številki Našega tednika, se je zadnji četrtek končala ustna matura na Slovenski gimnaziji. 9 maturantih 8. A razreda smo že pisali, iz 8. B razreda (razredničarka mag. Ivanka Kampuš) Pa je prispelo 23 deklet in fantov do pismene mature. Pri ustnih izpitih je nastopilo skupno 52 maturantov, od njih je srečno prispelo v pristanišče gimnazijske zrelosti 48. Trije bodo opravili izpit v enem predmetu jeseni, eden pa bo maturiral februarja/marca 1983.
V 8. B razredu so zaključili gimnazijsko pot z odličnim usPehom Marija Feinig, Sonja Kolich, Fini Kovvatsch, Anton Kumer, Franc Mandelc in Miha Vrbinc. Dobro so opravili matu-r° Igor Schellander, Marija Stin-9ler in Boris Sturm. (O odličnjakih 8. A razreda smo poročali v zadnji številki.) Maturi, ki je bila jubilejna — saj je že 25 let od te9a, odkar je začela z delom Slovenska gimnazija —, je predsedoval dv. sv. dr. Valentin Inz-ko.
Z zaključkom šolskega leta 1981/82 je zapustilo Slovensko gimnazijo 709 absolventk in absolventov. Prehodni Tischlerjev Pokal so letos prejeli kar trije maturanti s samimi prav dobrimi ocenami: Martina Arneitz, Anton Kumer in Miha Vrbinc.
Po zaključeni ustni maturi sta zadnji petek povabila NSKS in ZSO maturante na poseben sprejem v hotel Korotan v Sekiri. Predsednik dr. Grilc je maturantom iskreno čestital ter jih hkrati opozoril, da naj skrbijo za obstoj in razvoj slovenske
narodne skupnosti. Dr. Grilc: „Danes smo ogroženi. Sicer lahko delate povsod za naš narod, vendar potrebno je, da se po študiju vrnete v domače kraje!" Predsednik NSKS je opozoril tudi na to, da maturanti lahko obiščejo abiturientski tečaj. Maturantje so prejeli od dr. Grilca brezplačni abonma NT za eno leto. Dr. Grilc: „Ta abonma naj je simbol Vaše povezave s slovensko narodno skupnostjo. Pričakujem, da boste vedno brali naš časopis." Tudi predsednik ZSO, dipl. inž. Feliks VVieser je maturantom čestital ter jim položil na srce, da po maturi ne pozabijo delovati za našo narodno skupnost.
Zelo vzpodbudne so bile besede dipl. trg. Janka Uranka, ki je spregovoril v imenu Združe-
nja staršev. Dobesedno je dejal: ..Posredovati Vam ne moremo nič drugega kot — kakor pravi Friedrich Heer — ..ljubezen do tega, da smo drugačni" v naši domovini Koroški, kjer živimo skupaj z nemškimi sodeželani — ter — „naš samorastniški
ponos in dvignjeno glavo" z vernim pogledom v bodočnost.
To dediščino smo želeli star-
ši, da privede v Vas Slovenska gimnazija do polne rasti. Zavedajte se, ne klečeplazenje, ne popuščanje, morda celo izdajstvo svoje lastne drugačne bitno-sti Vas ne privede do uspeha in zadovoljstva. Pridobivajte si še naprej znanja, delajte trdo, a
ohranite si zvestobo do naših izročil, kar tako značilno pove Erich Kastner: „Vernunft muli
jeder selbst ervverben und nur die Dummheit pflanzt sich gra-tis fort".
V jubilejnem letu zapuščate našo gimnazijo in ob enem ob 40-letnici pregnanstva in upora koroških Slovencev. Tem Vašim prednikom naj služi Vaše znanje in Vaš intelekt, ki ne sme biti le modni lišp, s katerim se ponašate. Vaš intelekt naj tudi ne bo paradno, marveč delovno mesto.
Negujte skrbno rast zaupanja med Vami in našim ljudstvom; naj to zaupanje raste res vztrajno, kajti naučiti ali od kazati se ga ne da! Bodite strpni demokrati, varujte se predvsem med nami obrekovanja in žaljivih besed, kajti izgovorjena beseda se nikdar več ne vrne, enako kot minulo življenje in zamujen čas. Zato še enkrat negujte rast zaupanja med našim ljudstvom, pustimo Bogu kar je božjega in domovini ter narodu kar je njihovega.
Spoštujte soseda in ljubite pravico! Naj zaključim z besedami prezidenta Kennedy-ja v njegovem inauguracijskem govoru — ki jih apliciram na Vas in nas: „Ne sprašujte, kaj bo ta narod lahko storil za Vas, vprašajte raje, kaj lahko Vi zanj storite!"
Upamo, da maturantke in maturanti teh besed ne bodo pozabili ...
Predsednik NSKS, dr. Matevž Grilc, čestita maturantom
„Negujte rast zaupanja11
KONCERT
Prireditelj: Moški pevski zbor „Kralj Matjaž" v Libučah Kraj: Schvvarzlnova dvorana v Pliberku
Čas: sobota, 26. 6., ob 20.30 uri Nastopajo: Suški oktet domači ansambel in moški pevski zbor „Kralj Matjaž"
MLADINSKO POTOVANJE V
SOVJETSKO ZVEZO
Leningrad — Moskva — Kiev
Od 4. 7. do 11. 7. 1982
Starost: do 32 let
Prijave: Prof. A. Malle, tel. 24 73 35
Cena: 5650.—
Športno društvo DSG-Sele vabi na SELSKO ŽEGNANJE v nedeljo, 4. julija 1982 (v šotoru) Pričetek ob 14. uri s kulturnim programom.
Sodelujejo:	Akademska folklorna
skupina „France Marolt" iz Ljubljane Obirski ženski oktet „Trio Oraže" iz Borovelj Mešani zbor iz Sel Moški zbor iz Sel
Ob 17. uri se začne ples. Igra mednarodno znani ansambel „LOJZETA SLAKA"
NADALJEVANJE ŽEGNANJA v ponedeljek, 5. julija 1982, ob 20.uri
Igra „DUO SEASONS" iz Gradca
KULTURNA PRIREDITEV Prireditelj: SPD ..Edinost" Škofiče Kraj: gostilna pri „OŽELNU“ (Ander-wald) na Suhi pri Škofičah Čas: sobota, 3. 7. 1982, ob 20.30 uri Sodelujejo: Domači mešani pevski zbor, Trio ..Korotan" s pevci SPD „Danica“ iz Št. Vida v Podjuni, Otroška skupina iz Škofič.
SPD „Zarja“ v Železni Kapli vabi na
ponovitev igre
MLADOST PRED SODIŠČEM
v petek, 2. julija, ob 20.30 v Farni dvorani v Železni Kapli.
Domači igralci se vam bodo še enkrat predstavili.
VOŽNJA V TAIZE
Prireditelj: Katoliška mladina v Celovcu
Čas: od 18. do 26. julija 1982 Prijava: najkasneje do 30. junija 1982
Cena: 1500.— šil.
Proga: postaje po Koroški na Lienz
—	Južna Tirolska — Innsbruck — Predarlska — Liechtenstein — Švica — Maria Einsiedeln (prenočišče)
—	Macon — Cluny — Taize (kjer ostanemo 6 dni) nazaj se peljemo na Chamonix — skozi Mont Blanc-predor — Aosta — Milano — Lig-nano — Trbiž — Beljak in domov (ne pozabi na veljaven potni list)
Slovenski klub NAUTIC „Korotan“ prireja med 11. In 18. 7. 1982 svoj tradicionalni
JADRALNI TEDEN ob Jadranu.
Ker je število udeležencev omejeno, se prijavite čim hitreje. Kot prijava velja vplačilo 500.— šil. na konto Slovenska športna zveza, Posojilnica Celovec št. 2911. Interesenti se lahko javijo tudi telefonsko pri mag. Urank, tel.: 0 42 22/34 56 45 v dopoldanskih urah.
Cena tečaja bo znašala približno 2000.— šil., prenočitev na jadrnicah.
KRESNI VEČER
Prireditelj: SPD „Vinko Poljanec" v Škocijanu
Kraj: pri Piceju, pd. Tedlnu v Zgornjih Žamanjah
Čas: sobota, 26. 6. 1982, ob 21. uri Sodelujejo: moški zbori SPD „Edinost" iz Pliberka, SPD „Trta“ iz Ži-tare vasi in SPD „Vinko Poljanec" iz Škocijana
KRESOVANJE
Prireditelj: SPD „Radiše“ na Ftadi-šah
Kraj: pri Raživu v Zgornjih Rutah Čas: sobota, 26. 6. 1982, ob 21. uri Sodelujejo: pevske skupine SPD „Radiše“
Za telesno dobrobit bo poskrbljeno!
Holbiče: slovo od Janšejevega očeta
Minuli petek je v 86. letu starosti za vedno zatisnil svoje oči Lovro Kramer, pd. Janšej iz Holbič.
Ogromna množica, med drugim podpredsednik NSKS, Fridi Sabot-nik, je pospremila rajnega na njegovi zadnji poti.
Pokojni Janšej je bil priljubljen in priznan človek, ki se je vedno postavil na stran slabotnejšega.
Bil je zaveden in ponosen pripadnik slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ravno zaradi tega je moral leta 1942 v izseljeništvo. Ko se je vrnil iz izseljeništva, je bil član povračilne komisije in je na sodišču številnim sotrpinom priboril vrnitev njihovega zaplenjenega imetja.
t
ZAHVALA
vsem, ki so spremili našega dragega očeta, deda in pradeda Lovra Kramerja, pd. Janšeja v Holbičah na njegovi zadnji poti v nedeljo, 20. junija 1982, na pokopališče v Škofiče in mu s tem izkazali svoje sočustvovanje s številno udeležbo.
Posebna zahvala velja duhovščini in govornikom za besede tolažbe, pevcem obeh zborov za pesmi žalostinke ob odprtem grobu ter darovalcem cvetja in vencev.
Holbiče, 22. junija 1982.	Janšejevi
Kotmara vas
Sožitje obeh narodov na Koroškem ima svoje temelje v življenju na vasi, v odnosih med sosedom in sosedom. Z veseljem ugotavljamo, da se zadnje čase vrstijo skupni slovensko-nemški koncerti in kulturni nastopi. Eden takih je bil pred kratkim v Kleblach-Lindu v Zgornji dravski dolini. Vsaj tako važni pa so taki skupni nastopi tam, kjer živita oba naroda drug ob drugem.
Prejšnjo soboto, bil je 19. junij, je kotmirški nemški mešani pevski zbor „Singkreis Kottmannsdorf" priredil tako imenovani poletni večer. Zaradi slabega vremena prireditev ni mogla biti na prostem; bila je v ljudski šoli. Poleg pevcev in pevk mešanega nemškega zbora (vodi ga Horst Moser) sta prireditev sooblikovala tudi moški zbor „Wanderbuam“ (Fridi Perkonig) in pevski zbor SPD „Gorjanci“, ki ga vodi Stanko VVrulich. Prireditev je lepo potekla, za vse tiste, ki so se je udeležili, je bila dokaz, da je kaj takega možno, predvsem pa potrebno.
Prireditve se je udeležilo tudi več članov občinskega zastopstva. Posamezne točke je povezoval Hugo Gotzhaber.
Radiše
Nad sto otrok je preteklo nedeljo popoldan nastopilo na četrtem „ Po kaži, kaj znaš", ki sta ga tokrat organizirala Slovenska prosvetna zveza in pa SPD „Radiše“. Dosedaj so bile te priljubljene in zelo pestre prireditve v Št. Primožu, Pliberku in na Brnci. Po pozdravu predsednika Ludvika Ogrisa — med poslušalci je bila vrsta odličnih gostov — so oder „zasedli“ otroci. S svojimi starši so prišli domala iz vseh vasi in krajev Spodnjega Roža in Gur ter iz Celovca in njegove okolice. Mladi nastopajoči so zapeli, zaigrali, zabrenkali, nate-
Glasbena šola Bilčovs vabi na ZAKLJUČNI NASTOP učenk in učencev Glasbene šole v Bilčovsu
v soboto, 26. 6. 1982, ob 19. uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
govali so mehove, deklamirali in pripravili majhne igralne vložke — skratka, pokazali so, kaj znajo, kaj so se naučili sami, kaj jim je že dala Glasbena šola in česar so jih naučili starši. Posebno prisrčen je bil nastop vrtca „Naš otrok" iz Celovca. Dobro pripravljena prireditev je potekala v prijetnem in sproščenem vzdušju, za otroke in starše, pa tudi za prireditelje je gotovo bila veliko doživetje in zadoščenje. Pohvalo je treba izreči vsem. Med posameznimi točkami sta povezovala Sonja Ban in Nužej VVieser, otrokom pa sta Lenčka VVeiss in Leni Lampichler predajali lectova srca in knjige.
Pliberk
Minulo soboto je vabil Mešani pevski zbor „Podjuna" iz Pliberka na „poletno noč". Prijatelji zbora in številni gosti od blizu in daleč so se ob glasbi dua SEASONS odlično zabavali. Zbor je prodajal tudi srečke, ki so jih ljudje radi kupovali, saj so čakali na zmagovalce lepi dobitki. Šele proti jutru so se zadnji plesalci in seveda tudi neplesalci vračali, nekateri bolj in nekateri manj težko na svoje domove.
Janšej je bil dolga leta predsednik SPD „Edinost" Škofiče, nad 40 let je bil občinski odbornik, bil je med tistimi, ki so obnovili škofiško hranilnico in posojilnico, kateri je prav tako dolga leta predsedoval. Vsa leta je bil član in pevec domačega zbora, kakor tudi pevec cerkvenega zbora. Dolga leta je bil pokojni tudi predsednik Zveze slovenskih izseljencev.
Za ves njegov trud in delo se je pokojnemu ob odprtem grobu zahvalil predsednik SPS „Edinost“, zastopnik EL Škofiče ter domače hranilnice in posojilnice, Herman Jager. Za Zvezo slovenskih izseljencev je spregovoril predsednik Jože Partl, v imenu ZSO se je zahvalil predsednik dipl. inž. Feliks VVieser. Župan Martin Burger se je poslovil od rajnega tudi v slovenskem jeziku, za holbiško požarno brambo pa je spregovoril Albin Perdacher, Silvester Gabalier pa v imenu Kmečke zbornice. Janšej je bil namreč nekaj let zastopnik slovenskih kmetov v Kmečki zbornici.
Pogrebne obrede sta opravila Martin Hotimitz, župnik v Logi vasi ter šentiljski župnik Lovro Petričič, zapela pa sta domači mešani zbor „Edinost“ ter zbor SPD „Rož“ iz Št. Jakoba.
Pokojni je imel, kot se je pokazalo na pogrebu, mnogo prijateljev, ker je bil odkrit in vzoren. Zaradi tega so ga spoštovali tudi nemški sosedje.
Njegovo delo nam bo ostalo v trajnem spominu. Naše iskreno sožalje pa velja hčerki Reziki z družino.
Tinje
32-letni Jakob VVuster, učitelj z Breznice pri Podrožci, razstavlja svoja dela v galeriji Doma v Tinjah. Razstava je bila otvorjena zadnji petek, 18. junija, in jo lahko občudujete do 18. julija. VVuster, ki poučuje na glavni šoli v Št. Jakobu v Rožu, je svoja dela že večkrat razstavljal: prvič leta 1979 v Mali galeriji v Domu umetnikov v Celovcu. Udeležil se je mdr. tudi natečaja Evropskega sveta na temo „Zatiranje“ ter pri 16. Umetnostni nagradi štajerskega mesta Kčflach. Leta 1980 je prejel 2. nagrado pri slikarskem natečaju v „Le Bistro" v Ribnici. Poleg tega se udejstvuje še literarno: trenutno piše roman „brez naslova".
Literarni natečaj
Nepričakovan odmev na razpis literarne nagrade ob priliki 80-letnice naše pesnice Milke Hartmanove in 130-letnici Mohorjeve družbe v Celovcu narekuje organizatorjem nove prijeme. Mohorjeva založba prosi vse udeležence natečaja tem potom za potrpljenje, ker mora žirija predelati skoraj 40 literarnih besedil večinoma širšega obsega. Ko „bomo tako daleč", se bomo spet oglasili!
Kmetijsko-gospodinjska strokovna šola v Št. Rupertu pri Velikovcu
prisrčno vabi na
zaključno prireditev in ogled šolskih izdelkov 1982
Ogled razstave:
v soboto, dne 26. 6., od 14. ure naprej v nedeljo, dne 27. 6., do 18. ure
Kulturna prireditev:
v soboto, dne 26. 6., ob 15. uri v nedeljo, dne 27. 6., ob 13.30 uri in ob 16. uri
Spored prireditve:
1.	Pesmi — pozdrav gostom
2.	Telovadba včeraj in danes
3.	Sončna pesem ob 800-letnici rojstva sv. Frančiška Asiškega
4.	Vrnitev — igra v štirih dejanjih — ciganski ples
5.	Kazačok
Vašega obiska se veselijo učitelji in učenke!
Marija Schleissnig iz Velikovca je praznovala svoj 70. rojstni dan. Čestitamo!
Želimo vse najboljše župniku Alojziju Nadragu iz Škofič za 85. rojstni dan.
Johana Potočnik iz Mokrij je praznovala svoj 65. rojstni dan. Čestitamo!
Ingrid Kukoviča in Ivan Ramšak iz Žitare vasi sta si obljubila večno zvestobo. Čestitamo!
Abrahama je srečal Alojz Malle iz Borovelj. Čestitamo!
Naše čestitke veljajo Mariji Bricman iz Strpne vasi za njen 70. rojstni dan.
Alojz Verhovnik, Vovbre, praznuje te dni svoj 82. rojstni dan. Čestitamo!
Želimo vse najboljše Romanu Vouku, profesorju na Slovenski gimnaziji, in njegovi ženi na skupni življenjski poti.
KONCERT
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Kraj: srednja dvorana Doma glasbe v Celovcu
Čas: četrtek, 24. junija 1982, ob 19.30 uri
Gostuje moški zbor TRIGLAV iz Sydneya v Avstraliji
VABILO
Vabimo Vas na redni občni zbor K DZ, ki bo v petek, 25. 6.1982, s pričetkom ob 19.30 v klubu KDZ, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec Dnevni red:
Pozdrav predsednika, izvolitev predsednika občnega zbora, poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo predsednikov političnega, kulturnega in športnega odseka, razprava o poročilih, poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru, izvolitev novega odbora, razno...
FOLKLORNO POPOLDNE Prireditelj: SPD „Obir“ na Obirskem Kraj: Šotor pred Kovačevo gostilno Čas: nedelja, 27. 6. 1982, ob 14. uri Nastopajo vse plesne skupine SPD „ Za rja" iz Železne Kaple"
II. KOLESARSKI IZLET v nedeljo, 4. 7. 1982 Prireditelj: SPD „Obir“ na Obirskem Start: ob 14. uri pri -Kovaču na Obirskem
Proga: Obirsko — Železna Kapla — nazaj na Obirsko — v Korte (piknik) Prisrčno vabljeni kolesarji vsake starosti!
Glasbena šola — Št. Jakob — Sveče — Loče vabijo na ZAKLJUČNI KONCERT v soboto, 26. 6. 1982, ob 16. uri v Farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu.
FOLKLORNI VEČER
Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero"
v Ločah
Kraj: pri Pušniku v Ločah Čas: petek, 9. 7. 1982, ob 20.30 uri Nastopa:	Tamburaški ansambel
SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč pod vodstvom Erike VVrolich
KONCERT
Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič" v Rožeku Kraj: gostilna pri „KOSI“ na Ravnah Čas: nedelja, 27. 6. 1982, ob 14.30 Nastopajo: Baški fantje pod vodstvom Aleša Šusterja in Veseli študentje
lUJ
|noš tednik!
Zaradi velikega uspeha, ki so ga želi igralci Slovenskega prosvetnega društva „Drabosnjak“ in iz okolice na binkoštno soboto in nedeljo s „Pasijonom“, so morali Kostanjčani to igro Andreja Schusterja-Drabosnjaka zadnjo nedeljo ponoviti. Tudi tokrat je bila udeležba zelo razveseljiva: prišlo je več kot 600 gledalcev. Videli smo mdr. precej Podjunčanov ter tudi gledalce iz Slovenije. Navzoči so bili številni vidni gostje, kot npr. mons. dr. Janez Hornbock, bilčovski dekan Poldej Kassl, ravnatelj dr. Reginald Vospernik, dr. Franzi Zvvitter ter predsednik ZSI, Jože Partl. Nista tudi manjkali avstrijska in ljubljanska televizija: v nedeljo, 27. junija, lahko vidite v avstrijski televiziji ob 22.05 odlomek iz „Pasijona“. Vsem tistim, ki so omogočili uprizoritev „Pasijona", velja prisrčna zahvala. Za tehnično napravo je skrbel Narodni svet.
VABILO NA
otvoritev kluba Koroške dijaške zveze — Pliberk
ki bo v nedeljo, 4. julija 1982, °b 17. uri na Blatu pri Črčeju. Pfogram:
1°00: srečanje mladine ob raz-n'h igrah in diskusiji 13-00: nogometna tekma: Katoliška mladina iz Pliberka proti ^DZ-Pliberk na blaškem igrišču 15.30: kulturni spored:
~~ literarno branje ~~ instrumentalni vložki ~~ nastop mladih pevskih skupin }7.00: slavnostna otvoritev in Zegnanje klubskih prostorov, nato sledi ples in zabava.
Pevski tabor v Šentvidu pri Stični
Dvanajstič je bil letos slovenski pevski tabor v Šentvidu pri Stični. Nastopili so pevci iz vseh slovenskih pokrajin in tudi izseljeniški zbori. Koroško so zastopali MPZ „Trta“ iz Žitare vasi (vodi ga Jože j Starc), mešani pevski zbor KPD „Planina" iz Sel, ki ga vodi Franci Čertov ter mešani pevski zbor „Danica" iz Št. Vida v Podjuni, ki ga vodi Hanzej Kežar. Izseljeniški^zbori so prišli iz Goteborga na Švedskem, ter iz Sidney-a in Melbourna v Avstraliji. V soboto so peli za-
Gallus gostoval s sakralnimi pesmimi
Mešani pevski zbor „Jakob Petelin-Gallus" se je vsa leta učil slovenskih narodnih pesmi in z njimi koncertiral v mnogih krajih Koroške in izven nje. Za letošnjo sezono pa si je izbral za program sakralne pesmi. Dolge in naporne so bile vaje, saj so izbrali precej težko literaturo in zato so porabili še več časa. A vse dolge vaje in ves trud so jim poplačali obiskovalci dveh koncertov v Sloveniji. Prvi je bil na Rešnje Telo v župnijski cerkvi v Mostah pri Ljubljani. Velika cerkev v Mostah je čisto nova in ima izvrstno akustiko. Po sv. maši je v nabito polni cerkvi zapel MPZ „Gallus“. Na harmoniju ga je spremljal prof. Jože Ropitz. Polnoštevilni zbor je izvrstno izvajal zahtevni program. Veliko navdušenje je vladalo po mogočni „Aleluji“ skladatelja Mandla. Aplavz kar ni hotel ponehati. Pravo domače razpoloženje je vladalo, ko je zbor ob koncu zapel „Rož, Podjuna, Zila“ ter nato vsi skupno pesem „Marija skoz življenje". Člani zbora so se še dolgo v noč veselili gostoljubnosti in domačnosti faranov v Mostah.
Prav tako uspešen koncert je imel zbor preteklo soboto na Brez-nici pri Jesenicah. V lepi farni cerkvi je vladalo prijetno razpoloženje, ko so pevci stopili pred oltar in z veseljem zapeli svoje pesmi. Zbor bo iste pesmi pel v farni cerkvi v Dobrli vasi v nedeljo, 27. 6., ob 20. uri. Vsem ljubiteljem sakralnih pesmi priporočamo, da pridejo in sami uživajo te lepe pesmi.
mejski in izseljeniški zbori, ki so pevski tabor pričeli. Posebno zamejski zbori so prinesli v Stično krajevno in narečno obarvano pesem, ki je navdušila mnogoštevilč-no občinstvo v šoli v Šentvidu pri Stični. Od Porabja, od koder je prišel zbor „Pavel Avgust" iz Zgornjega Senika ter tja do Rezije in Beneške Slovenije, kjer poje med drugim mešani pevski zbor „Rečan“ se je raztezal lok zborov, ki pojejo v zamejstvu slovensko pesem. Vse so zelo razveselili izseljeniški zbori, ki kot zbor iz Goteborga, zbirajo tudi pevce drugih narodov.
V dvanajstih letih je tabor zrasel v veliko pevsko prireditev, ki zaobjema vso Slovenijo, zamejske in izseljeniške Slovence. Skupno je v soboto in nedeljo nastopilo nad 500 zborov in prepevalo nad 8000 pevk in pevcev.
Z NAŠIM TEDNIKOM
ob najlepšem delu krasnega Jadrana
leda]: od 30. septembra do 7. oktobra 1982 k|e:	TUČEPI na Makarski rivieri
hotel JADRAN s komfortnimi sobami kategorije B in z lastno plažo.
Poleg kopanja bo dosti možnosti za ogled znamenitih krajev kot Mostar, Makarska, Dubrovnik i. dr. ter otokov Hvar, Brač in Korčula.
ponudba vsebuje:
Spremljata:
polni penzion v hotelu JADRAN.
vožnja z avtobusom iz Celovca v Maribor in nazaj.
polet iz Maribora v Split in nazaj, vožnja z avtobusom iz Splita v Tu-čepi in nazaj.
Zastopnik Našega tednika in slovensko govoreči vodič.
Cena aranžmaja znaša 2850.— šil. na osebo.
ponudba velja, če se javi najmanj 45 oseb.
Dragi bralci, koristite to izredno priliko za dopust ob lepem Jadranu in se čimprej (najkasneje pa do 20. julija 1982) javite na upravi Našega tednika, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, telefon 0 42 22/51 25 28, kjer dobite še podrobnejše informacije.
Koordinacijski odbor za letovanje otrok na morju
Gasometergasse 10/1 (Milka Kokot) telefon (0 42 22) 32 5 50
Viktringer Ring 26 (Vinko Kušej) telefon (0 42 22) 51 25 28
Spoštovani starši!
Vljudno Vam sporočamo, da bo LETOVANJE OTROK NA MORJU V SAVUDRIJI letos v eni izmeni in sicer:
od 20. avgusta do 3. septembra
Koordinacijski odbor nudi:
prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj.
Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1.400,— šil., prevozni stroški 400.— šil.
Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih naslovih. Zadnji rok prijave je 20. julij 1982.
Ker je število prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave.
V zvezi z letovanjem otrok na morju išče koordinacijski odbor VZGOJITELJICE. Interesenti naj se javijo pismeno na enega zgoraj omenjenih naslovov do 20. julija 1982.
Pogoji za sprejem: dopolnjeno 18. leto, izkušnje v vodenju skupin (prednost imajo učiteiji(ce), študentje(ke) pedagoške smeri).
Iščemo domače slike!
Mohorjeva založba pripravlja knjižni dar 1983 knjigo „Od 2'belke do groba11, v kateri opilki® dvorni svetnik dr. Pavle Za-“latnik ljudske vere, šege in na-yade na Koroškem. Za ilustraci-10 brez dvoma dragocenega be-sedila išče založba domače sli-ke’ ki prikazujejo te šege in na-yade preteklih dni. Slike naj se Iznašajo na: rojstvo (zibelke lpd-). krst (sveče, križevnik, °bred sam), snubljenje, zaroka, ženitev, poroka, smrt, „vahta-mrliča, pogreb in pogrebnina. Slike so lahko fotografije al' „mavarije“ domačih umetnikov in se pri postopku priprave kojige gotovo ne bodo poškodo-Vale- Lastnike takih slik prosi-°yo za kratko sporočilo na uredništvo Našega tednika.
Slavistično-pedagoški
seminar
za profesorje Zvezne gimnazije za Slovence in slovenskega pouka na višjih in srednjih šolah
Seminar prireja: Delovna skupnost za slovenščino na višjih šolah v sodelovanju z Deželnim šolskim svetom za Koroško
Kraj seminarja: Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prof.-Janežič Platz 1, 9020 Celovec
Vodja seminarja:šolski nadzornik dr. Valentin Inzko
Nekaj načelnih Letošnji Slavistično-pedagoški seminar prirejamo ob praz-
ugotovitev:	novanju 25-letnega obstoja Zvezne gimnazije za Slovence v
Celovcu pod naslovom „Duhovna emancipacija slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem". Vsi, ki odgovarjamo za izobraževalno in vzgojno delo na Slovenski gimnaziji in poučujemo slovenščino na višjih šolah dežele, si moramo staviti vprašanje, v kakšnem obsegu je uspela koroškim Slovencem ob 25-letnem razvoju gimnazije duhovna emancipacija. Saj je s tem povezano v smislu izobraževalnih ciljev avstrijske šole naše nadaljnje izobraževalno in vzgojno delo.
Poleg tega bomo obravnavali vprašanja medijev in njih mesto v šoli.
SPORED Četrtek, 1. julija 1982:
9.00 — Po pozdravu navzočih in po uvodnih besedah vodje seminarja,
dvornega svetnika dr. Valentina Inz-ka otvori Slavistično-pedagoški seminar poslovodeči predsednik Deželnega šolskega sveta za Koroško, ravnatelj Karl Kircher
9.15 — Okrajni šolski nadzornik, vladni svetnik Rudi Vouk, vodja manjšinskega šolskega oddelka, nadzornik Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, dvorni svetnik dr. Valentin Inzko, Deželni šolski svet Tema: Manjšinsko šolstvo na Koroškem
a)	Področje obveznega šolstva
b)	Področje višjih in srednjih šol
12.00	— Opoldanski odmor
14.00	— Lovro Kašelj, predsednik Krščanske kulturne zveze, Valentin Polanšek, predsednik Slovenske prosvetne zveze
Tema: Razvoj in perspektive kulturnega dela koroških Slovencev Nato bodo obdelali:
Tomaž Holmar, Obirsko, pevsko-glasbeno področje prof. Zvvitter-Tehovnik, področje likovne umetnosti
16.00	— Razgovor v plenumu
Petek, 2. julija 1982:
8.30 — Dvorni svetnik dr. Franz Hu-balek, ravnatelj osrednjega državnega centra za izobraževalni film na Dunaju
Tema: a) Vidiki medijske didaktike b) Primeri za medijsko vzgojo
11.00	— Prof. Boris Pahor, pisatelj in izdajatelj revije za literaturo in kulturo „Zaliv“ v Trstu
Tema: Stanje slovenske kulture danes
12.30	— Opoldanski odmor
14.00	— Prof. VValther Nowotny, predsednik Zveze koroških pisateljev
Tema: Literarno ustvarjanje koroških Slovencev
15.30	— Univ. as. dr. Erik Prupč, Inštitut za slavistiko v Gradcu, univ. doc. dr. Andrej Moritsch z Inštituta za zgodovino vzhodne in jugovzhodne Evrope pri dunajski univerzi in dr. Avguštin Malle, Slovenski znanstveni inštitut, Celovec Tema: Znanstvena prizadevanja koroških Slovencev
18.00	— Sprejem deželnega glavarja Leopolda VVagnerja za udeležence, predavatelje in goste v prostorih Deželne vlade
Sobota, 3. julija 1982:
8.00	— Dr. VValter Obermaier, Du-
najska Mestna- in Deželna knjižnica Tema:	Kulturno-zgodovinska raz-
mišljanja o pojmu avstrijske ideje
9.30	— Univ. as. dr. Karl Muller, Inštitut za germanistiko salzburške univerze
Tema: Slovstvo in družba, Konstituiranje avstrijske literature po letu 1945
11.00	— Univ. prof. dr. Albert Berger, Inštitut za germanistiko na celovški univerzi
Tema: Pojem ..Avstrijska literatura"
12.30	— Zaključek seminarja
JLL"
naš tednik.
„Si krienčlc zgubiva“ ženin vzame nevesti venec
jes bom pa s tabo v oštarijo šva, ’ma skupaj piva ha. Cigare si kupujejo, pa zv ate četnce, da vži zapeljujejo t’mvade delce.
Rinčico ma srebrno, četnco pa tud zvato, a dostibarti ta’ berač, da nima svojih hvač.
Med plesi so bili še pastirica", „Malendrca“, „Štajriš“ in drugi.
Ko se je delal mrak, so prišli starši, nevestina mati pa je prinesla podirjanco. To je bil šar-telj, ovit s trakovi. Godci so ze-
lo več krasti, mladoporočenca in veliki svatje so šli domov. Zdaj so plesali štajriš, peli pa vesele in tudi kosmate. Godci so pravili, da je bil štajriš najslabše plačan ples in so se ga prav bali.
Nekaj štajriš viž:
„Te štajriš viže so dro ko j la-pe, s tem vižem sem zmotiv jas svoje dakle".
„ V t žamatnem iajbič, v t črnem jopič sem zmotiv jes Mojco v t’črnem mškič".
„B ti fletna kna bova, b te jes lubu kna biv, b jes srčece moje razžalil kna biv.“
lo pazili, da nevestine matere niso zamudili. Pričakali so jo ponavadi že zunaj. Vadovec je vsem naznanil, da bo podirjan-ca in vsi, razen camarja, tete in fenderja so šli ven. Godba je prav tako šla ven. Vsi, tudi škru-tovci, so sedaj čakali, pri katerem oknu bo zajuckal camar. Tja so vsi planili. Najprej je teta med nje metala kvoce, orehe, cigarete, pvatiče in druge sladkarije, nakar je camar vsem pokazal podirjanco. Mahal je z njo sem in tja in vpil: „Horta bo šva, dovta bo šva!“ Svati so se poganjali za njo. Nato je zajuckal in zavpil: „Lop je pečena, men izročena, vam je pa dana!" In zagnal jo je med čakajoče. Od podirjance nič ni ostalo, ker so jo svatje takoj pojedli. Potem je vsa druščina odšla nazaj v sobo.
Nekaj po polnoči je vadovec najavil zmet in godba je morala prenehati. Vsi svatje in godba so prišli v veliko sobo, kjer so sedeli ženin, nevesta, starešina in rjušnica, starši, sosedje ter camar in teta. Tu so dajali zmet. Rjušnica je prevzemala poročna darila, starešina pa denar. Camar in teta pa sta vsem napivala. Nevesta je ponavadi dobila rjuhe, ženin srajce, botri pa so prinesli odeje. Majhen zborček škrutovcev je neprenehoma prepeval: „Premila nevesta, premili tvoj stan, tvoj ledik veselje zdaj stopa na stran. Le jemlji slovo od ledik stanu, od ateja pa mamce taku.“
Ko je bil zmet poravnan, so vsi svatje šli na plesišče. Godba spredaj, za njo camar pa teta, nevesta in ženin ter fendar s svojo plesalko. Camar je zapel: „ Nevesta, nevesta, poglej okol sabe, ta ledik dekleta zapuščajo te. Si krienčlc zgubiva, si moža dobiva, namesto krienčca maš pa moža sedaj." Med petjem sta vzeli teta camarju in plesalka fenderju klobuka ter pritrdili trakove nanju.
Ženin pa je medtem vzel nevesti venec z glave in s tem je bila svatba končana. Ni se sme-
Če je v Selah bilo fantu kakšno dekle všeč, je šel s svojim najboljšim prijateljem, špani-čem, na njen dom. Prosil je njene starše, če mu jo dajo za ženo in da bi se zmenili, kdaj bodo šli na likof in kdaj bo poroka. Če so fantje zvohali, da ne bo dobil dekleta, so mu nad pragom nastavili komat. Ko je zavrnjeni snubec prišel iz hiše, je komat zletel nanj, na snubcu je obvisela sramota. Pa še ni bilo tu in tam jasno, da se bosta fant in dekle vzela. Kajti, če ona ni prišla na likof, to je dajanje v oklice, kar se je dogajalo v fa-rovžu in kjer so bile prisotne že priče, je bila sramota še hujša. Stari Selani pa celo pomnijo, da je neka nevesta celo pred oltarjem dala ženinu komat.
Ko je župnik prvič oklical par, je prevzel vso stvar vadovec. On je lahko bil poročen, zato je imel venec na desni strani klobuka, pa samo dva trakova, v roki pa ovenčano palico. Vadovec je moral vse svate osebno povabiti in kamor je prišel, je dobil klobaso. Ker so bili svati včasih zelo raztrešeni, ga je čakalo ogromno hoje. Ko je prišel v hišo, je najprej voščil srečo in vabil v imenu ženina ali neveste. Pri tem je govoril „Ženin pa nevesta te nahata prav lop pozdravi pa povabta na hojset." Nato je še povedal kraj in čas poroke. Pri tem pa je s klobukom obkrožal povabljenega. Vabiti je moral posebej tudi starše in brate ter sestre novoporočen-cev.
Ženin in nevesta pa sta določila tudi camarja, teto in fen-darja. Camar je po navadi bil ženinov brat, teta nevestina sestra, fendar pa je moral biti dober plesalec z namazanim jezikom in hudomušne narave. Nevesta je kupila vadovcu venec, mu ga prišila na klobuk in mu tudi ovenčala palico. Teta je kupila venec camarju in fendarju. Ti trije so se zmenili, kdaj bodo šivali vence. Camar je imel klobuk s celim vencem in tremi trakovi, fendar pa je imel venec samo na levi strani klobuka in dva trakova.
Poroka je bila v prejšnjih časih v Selah samo na ponedeljek. Nevesta je zato v nedeljo zvečer pripravila svojim prijateljem in ostali vaški mladini ve-
Ta je Ijiep, ta še bol, ta je pa men najbolj po vol. Ta mi še več barti piti da, ne bom pozabva ga.
Še maša ni minuva, že s cierkle ven leti ta pruva nje besieda, ki ona govori:
Preljub moj, al srna še kej, tedej za liter vinca dej,
Ženitovanjski običaji v Selah:
Komat ali pa krienčrc dov rajat
prišli camar, nevesta in velika botra ter ostali ženski svatje. Teta in fendar sta pometala. Poročni par, nevesta na levi, je stal pred oltarjem. Njima ob strani sta stala starešina in rjušnica. Camar, teta in fendar pa so sedeli v prvi klopi na ženski strani. Po poroki so pili belo vino, pred cerkvijo pa so posipavali krajcarje. Godba je vse spremljala v gostilno, vrstni red ni bil več važen. V gostilni pa je vadovec vse razporedil po vrstnem redu. Nevesta je sedela na desni ženina, ob strani pa veliki boter starešina in velika botra-rjušnica. Pri veliki mizi so sedeli tudi sosedje, ki so bili obvezno povabljeni na poroko. Po molitvi je prišla na mizo poročna jed, po njej pa močej: zanj je moral camar takoj po-
Stari običaji, tudi ženitovanjski vedno bolj ginejo v pozabo. Zamisel Selanov, da te običaje spet ponovijo, je zares vse hvale vredna, voditeljica selsKe folklorne skupine KPD „Planina” Mira Oraže. je pobarala mnogo starejših Selanov, kakšni so bili običaji okoli ženitovanja. Po dolgih pripravah je stvar končno stekla. Ker je širom po Koroški še mnogo ljudi, ki vedo za stare navade in šege ter običaje in mladina teh večidel ne pozna več. smo pripravili za bralce Našega tednika kratek opis selske hojseti.
Poroka je velik mejnik v življenju dveh ljudi, zato so jo praznovali zelo prešerno in razkošno. O tem pričajo posebni ženito-vanjski plesi, posebne šege in to. da je pri vsem sodelovala domala vsa vas.
Pripravil Franc Wakounig
,Horta bo šva, dovta bo šva"... Svatje prežijo na podirjanc
čerjo. Ženin je pa moral po camarju njej poslati večerjo, to je šartelj in liter belega vina. Na dan poroke so se svatje že zgodaj zbirali v gostilni, kjer je bila hojset. Prvi je moral biti tam vadovec, da je sprejemal ljudi. Fendar in teta sta morala svatom pripenjati rože, camar pa je moral skrbeti za veliko botrorju-šnico in pa nevesto. Rjušnica je zato morala dati camarju ovratnik in šartelj. Ženin je moral priti v gostilno, kjer je bila za vse še pred poročno mašo — poroko — pripravljena kosivca.
Ženin je moral nevesti kupiti čevlje, ona pa njemu srajco. Nevesto so doma oblačile njene prijateljice, ni pa smela pogledati v ogledalo. Ko sta šla ženin in nevesta od doma, so ženinu zapenjale dekleta, nevesti pa fantje. Pri tem so stavljali uganke in prišli do nekaj denarja. Starši so blagoslovili mladi par, k poroki in na gostijo pa niso smeli. Priti so smeli šele o mraku, ko je nevestina mama prinesla podirjanco. Ko sta se ženin in nevesta srečala pri ko-šivci, mu je ona dala molek in robec. Po kosivci so šli v cerkev. Godba jih je spremljala in je prejšnje čase godla tudi med mašo. V cerkev in okoli oltarja so šli v strogem redu: vadovec spredaj, za njim veliki boter in ženin, za njima pa vsi moški svatje. Za temi so brati denar, ker močej ni bil pri
zmetu. Močej je vino, vanj pa so pomakali pogačo, ki je morala biti ves čas na mizah.
Prvi poročni ples je bila osmi-ca. Camar je začel. Najprej je zapel: „Bom pa rajat začel v anem božjem imen, lih tam bom pa herov čier bom začev". Pri tem je s klobukom naredil tri križe in nato peljal rjušnico na ples. Ko sta odplesala osmico in si nazdravila, je camar ponovno zapel: „Je pa hojset va-sieva, oba sta mvada, čez leto bo križmak in zibov nova" — sedaj je plesal z nevesto. Nato so vsi skupaj zapeli: „Je pa hojset vasieva, se grieha ča djieva, sam Jezus vasiev je na hojseti biev". Sedaj so plesali trije pari: camar z malo botro, starešina z nevesto in fendar z rjušnico. Teta ni plesala z nikomer. Po plesu je camar zapel: „Teta, ta ta. je pa camarjeva, druje žene so pa fendarjeve." Šele sedaj je dobil camar teto in vsi so plesali osmico. Od sedaj naprej je moral fendar prevoditi vse ženske. Ker so tako svatje kot tudi škrutovci (oknarji) kradli, se „veliki" pari niso smeli spustiti iz oči. Po osmici so plesali najrazličnejše plese, med drugimi tudi špancir, ki pa ni izrecen ženito-vanjski ples. Med špancirom so peli:
Sta dve al tri skup zbrane, včasih pa še več, imajo tače marnje, da se kna šika rečt.
Camar s ovenčanim klobukom
o, camar jo meče!

naš tednik
■'■■■■■■■■■■■■...........'•......
	
....I..............
LJUBLJANA

'..................................	..................................................................................j


od petka, 25. junija 1982
do četrtka, 1. julija.1982
petek, 25. junija: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Asija — 12.05 Roke kvišku, mojster prihaja — 12.20 Panorama — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Mat in Jenny — 17-55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v siiki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari ~~ 21.20 Made in Austria — 22.15 Noč-ni studio — 23.15 Poročila.
SOBOTA, 26. junija: 9.00 Poročila — S-05 Italijanščina — 9.35 Francoščina ~~ 10.05 Ruščina — 10.35 Mi — 11.25 Arheologija biblije — 11.55 Nočni studio — 13.00 Poročila — 15.00 Šport —
15.30	Tat — 17.00 Risanka — 17.30 Fli-Per — 17.55 Za lahko noč — 18.00 vakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads ~~ 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Biser Ana ~~ 21.50 Šport — 22.25 Mož pleše okoli sveta - 23.10 Poročila.
NEDELJA, 27. junija: 11.00 Ura tiska ~~ 15.00 Rdeči prah — 16.45 Risanka
17.15	Tehnika za otroke — 17.45 lub seniorjev — 18.30 Srečanje člove-® 2 živaljo — 19.00 Avstrija v sliki — 19-30 čas v sliki — 19.50 Šport —
20.15	Vroče srce — 22.05 Literatura na Koroškem - 23.05 Poročila.
PONEDELJEK, 28. junija: 9.00 Poro-Cila — 9.05 Am, dam, des — 10.00 dolska TV - 10.30 Tat - 12.05 Na poti Po Avstriji — 13.00 Poročila — 17.00 Arn, dam, des — 17.30 Bil je nekoč... . ovek — 17.55 Za lahko noč — 18.00 4udje in živali - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — u.15 Šport ob ponedeljkih, nato nogo-met (SP Španija 82) — 22.45 Poročila.
TOREK, 29. junija: 9.00 Poročila — ■05 Am, dam, des — 9.30 Italijanščina ~ 10.00 Šolska TV — 10.30 Rdeči prah
12.05	Možje brez živcev — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — i°-30 SP včeraj — 17.00 Am, dam, des
17.25	Tudi veselje mora biti — 17.55 a lahko noč — 18.00 Nečak iz Ameri-J5 —- 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki 2y 19-30 čas v sliki — 20.15 Šport — ^■45 Metternichova 12 — 23.25 Poročila.
9n^^ 30. junija: 9.00 Poročila — e Tudi veselje mora biti — 9.35 francoščina - 10.05 Šolska TV -u.35 Vse za očeta — 12.05 Zavarova-a narava na Koroškem — 12.30 ajlepše koroške kapelice — 13.00 Po-I ! a ~ 13.15 Iz parlamenta — 17.00 'Kovna predstava — 17.30 Pinocchio
— 17.55 Za lahko noč — 18.00 Policijska inšpekcija 1 — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Šport — 20.35 Rififi — 22.55 Poročila.
ČETRTEK, 1. julija: 9.00 Poročila —
9.05	Am, dam, des — 9.30 Drava —
10.00	Šolska TV — 10.30 Serenada topov — 12.00 Mestni abc — 13.00 Poročila — 13.15 Iz parlamenta — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Slike našega sveta — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim za mizo — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	„M“ — 20.55 Nogometno SP —
22.45	Bachmannova nagrada — 23.3C Poročila.
PETEK, 25. junija: 16.30 SP včeraj —
17.00	SP nogomet — 20.30 Šport, SP
—	22.45 Mož z mačjo kletko —- 0.25 Poročila.
SOBOTA, 26. junija: 17.00 Ljubite klasiko — 18.00 Dvakrat sedem —
18.25	Brez nagobčnika — 19.00 Trailer
—	19.30 Čas v sliki — 19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Rolling stones —
21.45	Vprašanja kristjana — 21.50 33’C v senci — 23.15 Fritz Muliar — 23.35 Poročila.
NEDELJA, 27. junija: 17.00 Prerok, pesnik —- 17.45 Simon & Garfunkel —
18.30	Okay — 19.30 Čas v sliki —
19.50	Tedenski pregled — 20.15 Kraj dejanja — 21.45 Šport — 22.30 Apro-pos film — 23.15 Poročila.
PONEDELJEK, 28. junija: 17.05 SP v Španiji — 19.00 Družina Feuerstein —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Onedin —
21.05	Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Moritz, dragi Moritz — 23.50 Poročila.
TOREK, 29. junija: 15.40 Iz parlamenta — 16.55 Šolska TV — 17.10 SP v Španiji — 19.00 Družina Feuerstein —
19.30	čas v sliki — 20.15 Veselje mora biti — 21.30 Dalas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 30. junija: 14.30 SP včeraj —
15.00	Šport — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Cafe central — 21.05 Z iglo in kislino — 21.50 Deset pred deseto —
22.20	Umetnine — 0.00 Poročila.
ČETRTEK, 1. julija: 15.00 Šport —
17.05	SP v Španiji — 19.00 Šport —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Trič trač —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Club
2.
1
NEDELJA, 27. junija: 9.15 Poročila
—	9.20 Živ žav — 10.10 Martin Eden —
11.10	TV kažipot — 11.30 Narodna glasba — 12.00 Poročila — 15.10 Kronika 12. kongresa ZKJ — 15.40 Poročila — 15.45 Prisluhnimo tišini — 16.20 Artiče 81 — 16.55 Športna poročila —
17.10	Operacija Beograd — 18.35 Risanka — 18.53 TV in radio nocoj —
18.55	Zrno do zrna — 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja
—	20.00 Vojaki — 20.40 Človek brez
meja — 21.10 Športni pregled — 21.40 Lirika XX. stoletja — 21.50 Glasbeni trenutek — 21.55 Kronika 12. kongresa ZKJ — 22.25 Poročila.
PONEDELJEK, 28. junija: 15.15 Kronika 12. kongresa ZKJ — 15.45 Poročila — 15.50 Nogometna tekma, risanka
—	16.05 SNP — 18.05 Črna ovca —
18.35	Obzornik — 18.45 Risanka —
18.58	TV in radio nocoj — 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ — 19.40 TVD —
19.50	Vreme — 19.52 Zrno do zrna —
19.56	Propagandna oddaja — 20.00 35 MM — Filmska delavnica — 21.30 Poema za violino in orkester — 21.50 Kronika 12. kongresa ZKJ — 22.20 Poročila.
TOREK, 29. junija: 8.25 12. kongres ZKJ — 16.00 Poročila — 16.05 SNP —
18.05	Amaterski studio — 18.35 Obzornik — 18.45 Risanka — 18.50 Cikcak
—	18.54 TV in radio nocoj — 18.56 Zrno do zrna — 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ — 19.30 TVD — 19.50 Vreme — 19.52 Propagandna oddaja —
19.58	SNP — 21.50 Franziska Revent-low — 23.00 Poročila.
SREDA, 30. junija: 18.00 Poročila —
18.05	Gusarji kapitana Gancha —
18.35	Obzornik — 18.45 Galerija opernih značajev — 19.24 TV in radio nocoj
—	19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Reportaža o mestu lssy-Les-Moulineaux — 20.05 Igre brez meja — 21.30 Jazz na ekranu — 22.00 V znamenju.
ČETRTEK, 1. julija: 16.00 Poročila —
16.05	SNP — 18.05 Pot okoli sveta z osmimi notami — 18.35 Obzornik —
18.45	Po sledeh napredka — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Odiseja 2001
—	22.15 V znamenju.
NEDELJA, 27. junija: 17.00 Jugoslovanski pokal v atletiki — 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ — 19.30 TVD —
20.00	Velikani jazza — 20.50 Poročila — 20.55 Bogastvo Rougonovih —
21.50	Iz sporeda TV.
PONEDELJEK, 28. junija: 18.15 Lutkarski pogovori — 18.30 Ljudske pripovedke — 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ — 19.40 TVD — 19.50 SNP —
21.50	Kronika 12. kongresa ZKJ —
22.20	TVD.
TOREK, 29. junija: 18.15 Kronika otroškega festivala v Šibeniku — 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ — 19.30 TVD
—	20.00 Narodna glasba TV Priština
—	20.45 Dokumenti revolucije — 21.35 Poročila — 21.40 Resna glasba.
SREDA, 30. junija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Zgodbe iz gozda — 19.00 TVD — 19.30 Glasbena oddaja — 20.00 Piramida — 21.30 Poročila — 21.40 Kultura danes.
ČETRTEK, 1. julija: 18.15 40 zelenih slonov — 18.40 Dašenka — 19.00 TVD
—	19.30 O Kibernetiki — 20.00 Filmski večer: Srhljive zgodbe — 21.45 Fran-kenstein je ustvaril žensko.
Za tiskovni sklad so darovali:
Ludmila Šorli, Podgora 20.—, Florijan Dlopst, Podgora 20.—, N. N., Breška vas 40.—, Karl Pikalo, Pod-roje 20—, Rozina Zanki, Mala vas 50.—, Ana Zanki, Mala vas 50.—, Franc Zanki, Mala vas 20.—, Janez Gregorič, Podjuna 20.—, N. N., Podjuna 40.—, Mihael Golavčnik, Podjuna 50.—, Matevž VVakounig, Ladi-ne 20.—, Johan Bricman, Strpna vas 20.—, Marija Lamprecht, Strpna vas 20.—, Marija Tomažej, Strpna vas 20.—, Helena Andrej, Strpna vas 40.—, Štefan Schmauzer, Strpna vas 20.—, Marija Kos, Strpna vas 20.—, Marija Jernej, Čr-goviče 20.—, Johan Kušej, Šmihel 20.—, Franc Čebul, Šmihel 50.—, N. N., Šmihel 20.—, Valentin Čebul, Šmihel 20.—, Kušej Justina, Šmihel 70.—, Janko Merkač, Šmihel 20.—, Angela Močnik, Šmihel 20.—, N. N., Šmihel 20.—, Veronika Gril, Bistrica 20.—, Franc Perč, Bistrica 70.—. Sofija Močilnik, Bistrica 50.—, Ignac Kraut, Bistrica 20.—, Ciril Rudolf, Bistrica 20.—, Janko Pečnik, Rute 120.—, Gregor Krištof, Dvor 20.—, Franc Trap, Dvor 40.—, Marija Vogl, Dvor 20.—, Ivanka Picej, Šmihel 70.—, Albin Vauče, Letina 50.—, Marija Telič, Letina 20.—, Franc Klemenjak, Led 20.—, Marija Škorjanc, Srednja vas 20.—, Jožefa Umek, Šmiklavž 20.—, Fridi Mak, Srednja vas 50.—, Frančiška Kariš, Podbreg 20.—, Josefa Slugovec, Podgora 50.—, Marija Karlbauer, Šmartin 20.—, Anton Urschitz, Potok 20.—, Anton Pervinšek, Potok 20.—, Pavel Apovnik, Velikovec 20.—, Andrej Rutar, Orliča vas 20.—, Valentin Karl, Želinje 50.—, Berta Riepl, Hrenovče 20.—, Pavel Buch, Klopče 50.—, N. N., Ulmat 20.—.
Petek, 25. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz kulturnega življenja.
Sobota, 26. junija:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 27. junija:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 28. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik. — Zbori pojo.
Torek, 29. junija:
09.30—10.00 Za našo vas. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Minute za razvedrilo. — Rdeče, rumeno, zeleno.
Sreda, 30. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Čas za popevko — Naša beseda. 21.00—22.00 Slovenske ljudske pesmi in glasbila.
Četrtek, 1. julija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinski magacin.
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
°^e tUC^ te§a dobro obero in, ko jim besedi anJka, govore zopet o desetem bratu, ugibaje, ka-k° cudno je to, da je umrl, kje neki se je rodil, koli-Je vedel in druge preimenitne reči, katerih ne bo-
mo razkladali.
triindvajseto poglavje
/s
ZaderaVn° Smrt n* največje gorje, ki more človeka je rft-1’ Prbegnil nam bode vendar vsak, da je zdrav-naJvečja dobrota. Tega je pač preverjen, kdor po
dolgi bolezni prvič zopet stoji ozdravljen pod prostim nebom z nekim nepopisljivim občutkom, kakor da bi se danes rodil, kakor da bi bilo vse okrog njega novo in bolj prijazno ko kdaj pred.
Te občutke je imel Marijan, ko je nekega jutra vprvič čez dolgo zopet sedel pred hišo.
Stari oče njegov je prav slutil, ko je odhajaje mislil, da se utegne sina še druga bolezen lotiti. Zdravnik Venelj je imel dokaj posla in hoje, preden ga je ozdravil. Danes šele mu je dovolil, da sme iti iz hiše kam, dasi ga je svaril in zabičeval mu, naj se še vedno varuje.
Toda čisto veselje zopet dobljenega zdravja so Marijanu kalile druge misli. Očeta ni bilo in nihče mu ni mogel povedati, kam je šel. Zdravnik Vencelj, ki je vsak dan dohajal na Polesek, ni mu hotel ničesar več povedati, kakor da je potoval nekam po opravkih. Slemeniški graščak, ki ga je tudi sem ter tja obiskoval, govoril je še manj in stara Krivčevka ni vedela drugega povedati, kakor kar je videla tisto noč. Dejala pak je vedno, da morajo na Slemenicah več vedeti, ker je bil stari nazadnje tam, kakor so ljudje pravili.
,,Danes morama za gotovo zvedeti," mislil si je Marijan, vstal s svojega sedeža in počasi koračil proti Slemenicam. Noge so se mu pod koleni šibile, tako da je trikrat toliko časa potreboval do graščine kot druge krati.
Prvo je videl Manico, ki je pred gradom sedela pod lipami. Bila je jako spremenjena od poslednjega časa, bledejšega in bolj upadenega lica. Ko ga je zagledala, oblila jo je za hip lahna rdečica, vstala je in segla mu v roke, rekoč: »Marijan — že na nogah? To me prav iz srca veseli. Naj bom jaz prva na Slemenicah, ki želi, da bi ti zdravje stanovitno ostalo. Usedi se, nemara da si še slaboten."
»Spremenila si se, Manica! Morda si bila tudi ti bolna?" pravi Marijan.
»Ne — zdrava sem."
Oba sta potem nekaj časa tiho sedela. Marijan je gledal v tla, deklica pak v svoje delo.
»Manica," spregovori Marijan zopet, »nikdar te nisem še tako blede videl. In prav žalostna se mi zdiš. To pa tudi mene boli, zakaj vkup sva zrasla in vselej sem te rad imel."
Mladeniču je beseda zastala. Videlo se je, da res čuti, kar pravi.
»Hvala ti! Lahko je, da se motiš. — Ali si danes naprvo vstal? Ali ti ne bo škodovalo, da si se precej tako daleč spustil?" vpraša Manica, da bi govorjenje na drugo stran napeljala.
»Zmeniva se do kraja!" pravi Marijan. »Kakor mi je predvčerajšnjim gospod Vencelj pripovedoval, tako sem jaz vzrok, da si žalostna."
J-U
naš tedniki
Ženitovanjski običaji v Selah:
Komat ali pa Kri&niVc dav rajat
Stari običaji, tudi ženi to vanjski vedno boi j gine j o v pozabo, zamisel Selanov, da te običaje spet ponovijo, je zares vse hvale vredna. Voditeljica selshe folklorne skupi-ne KPO „Planina" Mira Oraže, je pobarala mnogo starejših Selanov, KaKšni so bili običaji o Koti ženitovanja. Po dolgih pripravah je stvar Končno stebla. Ker je širom po Koroški še mnogo ljudi. Ki vedo za stare navade in šege ter običaje in mladina teh večidel ne pozna več, smo pripravili za bralce Našega tednika Kratek opis selske hojseti.
Poroka je velik mejnik v življenju dveh ljudi. Zato so jo praznovali zelo prešerno in razkošno. O tem pričajo posebni ženito-vanjski plesi, posebne šege in to, da je pri vsem sodelovala domala vsa vas.
prišli camar, nevesta in velika botra ter ostali ženski svatje. Teta in fendar sta pometala. Poročni par, nevesta na levi, je stal pred oltarjem. Njima ob strani sta stala starešina in rjušnica. Camar, teta in fendar pa so sedeli v prvi klopi na ženski strani. Po poroki so pili belo vino, pred cerkvijo pa so posipavali krajcarje. Godba je vse spremljala v gostilno, vrstni red ni bil več važen. V gostilni pa je vadovec vse razporedil po vrstnem redu. Nevesta je sedela na desni ženina, ob strani pa veliki boter starešina in velika botra-rjušnica. Pri veliki mizi so sedeli tudi sosedje, ki so bili obvezno povabljeni na poroko. Po molitvi je prišla na mizo poročna jed, po njej pa močej: zanj je moral camar takoj po-
7a /e Ijiep, ta še bol, ta je pa men najbolj po vol. Ta mi še več barti piti da, ne bom pozabva ga.
Še maša ni minuva, že s cierkle ven leti ta pruva nje besieda, ki ona govori:
Preljub moj, al srna še kej, tedej za liter vinca dej,
Camar s ovenčanim klobukom
Pripravil Franc Nakounig
Če je v Selah bilo fantu kakšno dekle všeč, je šel s svojim najboljšim prijateljem, špani-čem, na njen dom. Prosil je njene starše, če mu jo dajo za ženo in da bi se zmenili, kdaj bodo šli na likof in kdaj bo poroka. Če so fantje zvohali, da ne bo dobil dekleta, so mu nad pragom nastavili komat. Ko je zavrnjeni snubec prišel iz hiše, je komat zletel nanj, na snubcu je obvisela sramota. Pa še ni bilo tu in tam jasno, da se bosta fant in dekle vzela. Kajti, če ona ni prišla na likof, to je dajanje v okljce, kar se je dogajalo v fa-rovžu in kjer so bile prisotne že priče, je bila sramota še hujša. Stari Selani pa celo pomnijo, da je neka nevesta celo pred oltarjem dala ženinu komat.
Ko je župnik prvič oklical par, je prevzel vso stvar vadovec. On je lahko bil poročen, zato je imel venec na desni strani klobuka, pa samo dva trakova, v roki pa ovenčano palico. Vadovec je moral vse svate osebno povabiti in kamor je prišel, je dobil klobaso. Ker so bili svati včasih zelo raztrešeni, ga je čakalo ogromno hoje. Ko je prišel v hišo, je najprej voščil srečo in vabil v imenu ženina ali neveste. Pri tem je govoril „Ženin pa nevesta te nahata prav lop pozdravi pa povabta na hojset." Nato je še povedal kraj in čas poroke. Pri tem pa je s klobukom obkrožal povabljenega. Vabiti je moral posebej tudi starše in brate ter sestre novoporočen-cev.
Ženin in nevesta pa sta določila tudi camarja, teto in fen-darja. Camar je po navadi bil ženinov brat, teta nevestina sestra, fendar pa je moral biti dober plesalec z namazanim jezikom in hudomušne narave. Nevesta je kupila vadovcu venec, mu ga prišila na klobuk in mu tudi ovenčala palico. Teta je kupila venec camarju in fendarju. Ti trije so se zmenili, kdaj bodo šivali vence. Camar je imel klobuk s celim vencem in tremi trakovi, fendar pa je imel venec samo na levi strani klobuka in dva trakova.
Poroka je bila v prejšnjih časih v Selah samo na ponedeljek. Nevesta je zato v nedeljo zvečer pripravila svojim prijateljem in ostali vaški mladini ve-
„Horta bo šva, dovta bo šva“... Svatje prežijo na podirjanco, camar jo meče!
lo pazili, da nevestine matere niso zamudili. Pričakali so jo ponavadi že zunaj. Vadovec je vsem naznanil, da bo podirjan-ca in vsi, razen camarja, tete in fenderja so šli ven. Godba je prav tako šla ven. Vsi, tudi škru-tovci, so sedaj čakali, pri katerem oknu bo zajuckal camar. Tja so vsi planili. Najprej je teta med nje metala kvoce, orehe, cigarete, pvatiče in druge sladkarije, nakar je camar vsem pokazal podirjanco. Mahal je z njo sem in tja in vpil: „Horta bo šva, dovta bo šva!“ Svati so se poganjali za njo. Nato je zajuckal in zavpil: „Lop je pečena, men izročena, vam je pa dana!" In zagnal jo je med čakajoče. Od podirjance nič ni ostalo, ker so jo svatje takoj pojedli. Potem je vsa druščina odšla nazaj v sobo.
Nekaj po polnoči je vadovec najavil zmet in godba je morala prenehati. Vsi svatje in godba so prišli v veliko sobo, kjer so sedeli ženin, nevesta, starešina in rjušnica, starši, sosedje ter camar in teta. Tu so dajali zmet. Rjušnica je prevzemala poročna darila, starešina pa denar. Camar in teta pa sta vsem napivala. Nevesta je ponavadi dobila rjuhe, ženin srajce, botri pa so prinesli odeje. Majhen zborček škrutovcev je neprenehoma prepeval: „ Premi la nevesta, premili tvoj stan, tvoj ledik veselje zdaj stopa na stran. Le jemlji slovo od ledik stanu, od ateja pa mamce taku.“
Ko je bil zmet poravnan, so vsi svatje šli na plesišče. Godba spredaj, za njo camar pa teta, nevesta in ženin ter fendar s svojo plesalko. Camar je zapel: „Nevesta, nevesta, poglej okol sabe, ta ledik dekleta zapuščajo te. Si krienčlc zgubiva, si moža dobiva, namesto krienčca maš pa moža sedaj." Med petjem sta vzeli teta camarju in plesalka fenderju klobuka ter pritrdili trakove nanju.
Ženin pa je medtem vzel nevesti venec z glave in s tem je bila svatba končana. Ni se sme-
čerjo. Ženin je pa moral po camarju njej poslati večerjo, to je šartelj in liter belega vina. Na dan poroke so se svatje že zgodaj zbirali v gostilni, kjer je bila hojset. Prvi je moral biti tam vadovec, da je sprejemal ljudi. Fendar in teta sta morala svatom pripenjati rože, camar pa je moral skrbeti za veliko botrorju-šnico in pa nevesto. Rjušnica je zato morala dati camarju ovratnik in šartelj. Ženin je moral priti v gostilno, kjer je bila za vse še pred poročno mašo — poroko — pripravljena kosivca.
Ženin je moral nevesti kupiti čevlje, ona pa njemu srajco. Nevesto so doma oblačile njene prijateljice, ni pa smela pogledati v ogledalo. Ko sta šla ženin in nevesta od doma, so ženinu zapenjale dekleta, nevesti pa fantje. Pri tem so stavljali uganke in prišli do nekaj denarja. Starši so blagoslovili mladi par, k poroki in na gostijo pa niso smeli. Priti so smeli šele o mraku, ko je nevestina mama prinesla podirjanco. Ko sta se ženin in nevesta srečala pri ko-šivci, mu je ona dala molek in robec. Po kosivci so šli v cerkev. Godba jih je spremljala in je prejšnje čase godla tudi med mašo. V cerkev in okoli oltarja so šli v strogem redu: vadovec spredaj, za njim veliki boter in ženin, za njima pa vsi moški svatje. Za temi so brati denar, ker močej ni bil pri
zmetu. Močej je vino, vanj pa so pomakali pogačo, ki je morala biti ves čas na mizah.
Prvi poročni ples je bila osmi-ca. Camar je začel. Najprej je zapel: „Bom pa rajat začel v anem božjem imen, lih tam bom pa herov čier bom začev". Pri tem je s klobukom naredil tri križe in nato peljal rjušnico na ples. Ko sta odplesala osmico in si nazdravila, je camar ponovno zapel: „Je pa hojset va-sieva, oba sta mvada, čez leto bo križmak in zibov nova" — sedaj je plesal z nevesto. Nato so vsi skupaj zapeli: „Je pa hojset vasieva, se grieha ča djieva, sam Jezus vasiev je na hojseti biev". Sedaj so plesali trije pari: camar z malo botro, starešina z nevesto in fendar z rjušnico. Teta ni plesala z nikomer. Po plesu je camar zapel: „Teta, ta ta. je pa camarjeva, druje žene so pa fendarjeve." Šele sedaj je dobil camar teto in vsi so plesali osmico. Od sedaj naprej je moral fendar prevoditi vse ženske. Ker so tako svatje kot tudi škrutovci (oknarji) kradli, se „veliki" pari niso smeli spustiti iz oči. Po osmici so plesali najrazličnejše plese, med drugimi tudi špancir, ki pa ni izrecen ženito-vanjski ples. Med špancirom so peli:
Sta dve al tri skup zbrane, včasih pa še več, imajo tače marnje, da se kna šika rečt.
„Si krienčlc zgubiva“ ženin vzame nevesti venec
jes bom pa s tabo v oštarijo šva, ’ma skupaj piva ha. Cigare si kupujejo, pa zv ate četnce, da vži zapeljujejo t’mvade de’ice.
Rinčico ma srebrno, četnco pa tud zv ato, a dosti barti ta’ berač, da nima svojih hvač.
Med plesi so bili še „Pastiri-ca“, „Malendrca“, „Štajriš“ in drugi.
Ko se je delal mrak, so prišli starši, nevestina mati pa je prinesla podirjanco. To je bil šartelj, ovit s trakovi. Godci so ze-
lo več krasti, mladoporočenca in veliki svatje so šli domov. Zdaj so plesali štajriš, peli pa vesele in tudi kosmate. Godci so pravili, da je bil štajriš najslabše plačan ples in so se ga prav bali.
Nekaj štajriš viž:
„Te štajriš viže so dro koj la-pe, s tem vižem sem zmotiv jas svoje dakle".
„V t žamatnem lajbič, v t črnem jopič sem zmotiv jes Mojco v t’črnem mškič".
„B ti fletna kna bova, b te jes lubu kna biv, b jes srčece moje razžalil kna biv."
. junija 1982
naš tednik
radio-tv/7
do četrtka, 1. julija.1982
od petka, 25. junija 1982
PETEK, 25. junija: 9.00 Poročila — 9.05 5 hi, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Asija — 12.05 Roke kvišku, mojster prihaja — 12.20 Panorama — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Mat in Jenny —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v siiki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari ~~ 21.20 Made in Austria — 22.15 Nočni studio — 23.15 Poročila.
SOBOTA, 26. junija: 9.00 Poročila — 9-05 Italijanščina — 9.35 Francoščina ~ 10-05 Ruščina — 10.35 Mi — 11.25 Arheologija biblije — 11.55 Nočni studio — 13.00 Poročila — 15.00 Šport —
15.30	Tat — 17.00 Risanka — 17.30 Fli-per — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads ~ 19-00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sllkl ~ 19-50 Šport — 20.15 Biser Ana
21.50	Šport — 22.25 Mož pleše okoli sveta — 23.10 Poročila.
NEDELJA, 27. junija: 11.00 Ura tiska ~ 15.00 Rdeči prah — 16.45 Risanka
17.15	Tehnika za otroke — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Srečanje člove-iqo ^iYa|j° — 19.00 Avstrija v sliki — 19-30 Cas v sliki — 19.50 Šport —
20.15	Vroče srce — 22.05 Literatura na Koroškem - 23.05 Poročila.
PONEDELJEK, 28. junija: 9.00 Poro-cua — 9.05 Am, dam, des — 10.00 Šolska TV — 10.30 Tat — 12.05 Na poli PO Avstriji — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Bil je nekoč ...
c.ovek ~ 17.55 Za lahko noč — 18.00
Ljudje in živali - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija v sliki - 19.30 Čas v sliki -■ 15 Šport ob ponedeljkih, nato nogomet (SP Španija 82) - 22.45 Poročila.
q nTc0REK’ 29' junija: 9 00 Poročila -9-05 Am, dam, des - 9.30 Italijanščina _ 10„00 So|ska TV - 10.30 Rdeči prah
12.05	Možje brez živcev —12.15 ir™ Seniorjev ~ 13-00 Poročila -m.30 SP včeraj - 17.00 Am, dam, des 7 ,7.25 Tudi veselje mora biti — 17.55 t: lahk0 noč - 18.00 Nečak iz Ameri-__ 1Q„18-3.0 Mi — 19.00 Avstrija v sliki P, .c9'30 Cas v sliki - 20.15 Šport -čila Metternich°va 12 — 23.25 Poro-
t)(!RETDA' 30- junija: 9.00 Poročila — ■ 5 Tudi veselje mora biti — 9.35 francoščina - 10.05 Šolska TV -• se za očeta — 12.05 Zavarovanj.,;. na-rava na Koroškem — 12.30 rnriiePŠe koroške kapelice — 13.00 Po-i . Ja ~ 13-15 Iz parlamenta — 17.00 kovna predstava — 17.30 Pinocchio
— 17.55 Za lahko noč — 18.00 Policijska inšpekcija 1 — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 20.35 Rififi — 22.55 Poročila.
ČETRTEK, 1. julija: 9.00 Poročila —
9.05	Am, dam, des — 9.30 Drava —
10.00	Šolska TV — 10.30 Serenada topov — 12.00 Mestni abc — 13.00 Poročila — 13.15 Iz parlamenta — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Slike našega sveta — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim za mizo — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	„M“ — 20.55 Nogometno SP —
22.45	Bachmannova nagrada — 23.3C Poročila.
PETEK, 25. junija: 16.30 SP včeraj — 17.00 SP nogomet — 20.30 Šport, SP
—	22.45 Mož z mačjo kletko — 0.25 Poročila.
SOBOTA, 26. junija: 17.00 Ljubite klasiko — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Brez nagobčnika — 19.00 Trailer
—	19.30 čas v sliki — 19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Rolling stones —
21.45	Vprašanja kristjana — 21.50 33’C v senci — 23.15 Fritz Muliar — 23.35 Poročila.
NEDELJA, 27. junija: 17.00 Prerok, pesnik — 17.45 Simon & Garfunkel —
18.30	Okay — 19.30 Čas v sliki —
19.50	Tedenski pregled — 20.15 Kraj dejanja — 21.45 Šport — 22.30 Apro-pos film — 23.15 Poročila.
PONEDELJEK, 28. junija: 17.05 SP v Španiji — 19.00 Družina Feuerstein — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Onedin —
21.05	Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Moritz, dragi Moritz — 23.50 Poročila.
TOREK, 29. junija: 15.40 Iz parlamenta — 16.55 Šolska TV — 17.10 SP v Španiji — 19.00 Družina Feuerstein —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Veselje mora biti — 21.30 Dalas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 30. junija: 14.30 SP včeraj —
15.00	Šport — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Cafe central — 21.05 Z iglo in kislino — 21.50 Deset pred deseto —
22.20	Umetnine — 0.00 Poročila.
ČETRTEK, 1. julija: 15.00 Šport —
17.05	SP v Španiji — 19.00 Šport —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Trič trač —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Club
2.
1
NEDELJA, 27. junija: 9.15 Poročila
—	9.20 Živ žav — 10.10 Martin Eden —
11.10	TV kažipot — 11.30 Narodna glasba — 12.00 Poročila — 15.10 Kronika 12. kongresa ZKJ — 15.40 Poročila — 15.45 Prisluhnimo tišini — 16.20 Artiče 81 — 16.55 Športna poročila —
17.10	Operacija Beograd — 18.35 Risanka — 18.53 TV in radio nocoj —
18.55	Zrno do zrna — 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja
—	20.00 Vojaki — 20.40 Človek brez
Petek, 25. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz kulturnega življenja.
Sobota, 26. junija:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 27. junija:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 28. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik. — Zbori pojo.
Torek, 29. junija:
09.30—10.00 Za našo vas. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Minute za razvedrilo. — Rdeče, rumeno, zeleno.
Sreda, 30. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Čas za popevko — Naša beseda. 21.00—22.00 Slovenske ljudske pesmi in glasbila.
Četrtek, 1. julija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinski magacin.
meja — 21.10 Športni pregled — 21.40 Lirika XX. stoletja — 21.50 Glasbeni trenutek — 21.55 Kronika 12. kongresa ZKJ — 22.25 Poročila.
PONEDELJEK, 28. junija: 15.15 Kronika 12. kongresa ZKJ — 15.45 Poročila — 15.50 Nogometna tekma, risanka
—	16.05 SNP — 18.05 Črna ovca —
18.35	Obzornik — 18.45 Risanka —
18.58	TV in radio nocoj — 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ — 19.40 TVD —
19.50	Vreme — 19.52 Zrno do zrna —
19.56	Propagandna oddaja — 20.00 35 MM — Filmska delavnica — 21.30 Poema za violino in orkester — 21.50 Kronika 12. kongresa ZKJ — 22.20 Poročila.
TOREK, 29. junija: 8.25 12. kongres ZKJ — 16.00 Poročila — 16.05 SNP —
18.05	Amaterski studio — 18.35 Obzornik — 18.45 Risanka — 18.50 Cikcak
—	18.54 TV in radio nocoj — 18.56 Zrno do zrna — 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ — 19.30 TVD — 19.50 Vreme — 19.52 Propagandna oddaja —
19.58	SNP — 21.50 Franziska Revent-low — 23.00 Poročila.
SREDA, 30. junija: 18.00 Poročila —
18.05	Gusarji kapitana Gancha —
18.35	Obzornik — 18.45 Galerija opernih značajev — 19.24 TV in radio nocoj
—	19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Reportaža o mestu lssy-Les-Moulineaux — 20.05 Igre brez meja — 21.30 Jazz na ekranu — 22.00 V znamenju.
ČETRTEK, 1. julija: 16.00 Poročila —
16.05	SNP — 18.05 Pot okoli sveta z osmimi notami — 18.35 Obzornik —
18.45	Po sledeh napredka — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Odiseja 2001
—	22.15 V znamenju.
NEDELJA, 27. junija: 17.00 Jugoslovanski pokal v atletiki — 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ — 19.30 TVD —
20.00	Velikani jazza — 20.50 Poročila —	20.55 Bogastvo Rougonovih —
21.50	Iz sporeda TV.
PONEDELJEK, 28. junija: 18.15 Lutkarski pogovori — 18.30 Ljudske pripovedke — 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ — 19.40 TVD — 19.50 SNP —
21.50	Kronika 12. kongresa ZKJ —
22.20	TVD.
TOREK, 29. junija: 18.15 Kronika otroškega festivala v Šibeniku — 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ — 19.30 TVD
—	20.00 Narodna glasba TV Priština
—	20.45 Dokumenti revolucije — 21.35 Poročila — 21.40 Resna glasba.
SREDA, 30. junija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Zgodbe iz gozda — 19.00 TVD — 19.30 Glasbena oddaja — 20.00 Piramida — 21.30 Poročila — 21.40 Kultura danes.
ČETRTEK, 1. julija: 18.15 40 zelenih slonov — 18.40 Dašenka — 19.00 TVD
—	19.30 O Kibernetiki — 20.00 Filmski večer: Srhljive zgodbe — 21.45 Fran-kenstein je ustvaril žensko.
Za tiskovni sklad so darovali:
Ludmila Šorli, Podgora 20.—, Florijan Dlopst, Podgora 20.—, N. N., Breška vas 40.—, Karl Pikalo, Pod-roje 20—, Rozina Zanki, Mala vas 50.—, Ana Zanki, Mala vas 50.—, Franc Zanki, Mala vas 20.—, Janez Gregorič, Podjuna 20.—, N. N., Podjuna 40.—, Mihael Golavčnik, Podjuna 50.—, Matevž VVakounig, Ladi-ne 20.—, Johan Bricman, Strpna vas 20.—, Marija Lamprecht, Strpna vas 20.—, Marija Tomažej, Strpna vas 20.—, Helena Andrej, Strpna vas 40.—, Štefan Schmauzer, Strpna vas 20.—, Marija Kos, Strpna vas 20.—, Marija Jernej, čr-goviče 20.—, Johan Kušej, Šmihel 20.—, Franc Čebul, Šmihel 50.—, N. N., Šmihel 20.—, Valentin Čebul, Šmihel 20.—, Kušej Justina, Šmihel 70.—, Janko Merkač, Šmihel 20.—, Angela Močnik, Šmihel 20.—, N. N., Šmihel 20.—, Veronika Gril, Bistrica 20.—, Franc Perč, Bistrica 70.—. Sofija Močilnik, Bistrica 50.—, Ignac Kraut, Bistrica 20.—, Ciril Rudolf, Bistrica 20.—, Janko Pečnik, Rute 120.—, Gregor Krištof, Dvor 20.—, Franc Trap, Dvor 40.—, Marija Vogl, Dvor 20.—, Ivanka Picej, Šmihel 70.—, Albin Vauče, Letina 50.—, Marija Telič, Letina 20.—, Franc Klemenjak, Led 20.—, Marija Škorjanc, Srednja vas 20.—, Jožefa Umek, Šmiklavž 20.—, Fridi Mak, Srednja vas 50.—, Frančiška Kariš, Podbreg 20.—, Josefa Slugovec, Podgora 50.—, Marija Karlbauer, Šmartin 20.—, Anton Urschitz, Potok 20.—, Anton Pervinšek, Potok 20.—, Pavel Apovnik, Velikovec 20.—, Andrej Rutar, Orliča vas 20.—, Valentin Karl, Želinje 50.—, Berta Riepl, Hrenovče 20.—, Pavel Buch, Klopče 50.—, N. N., Ulmat 20.—.
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
2m °Zj*e tuc*i tega dobro obero in, ko jim besedi jto a’ g°vore zopet o desetem bratu, ugibaje, kako j U nj f.to’ Je umrk kje neki se je rodil, koli-m° razkl d n ^ruge Preimenitne reči, katerih ne bo-
TRIINDVAJSETO poglavje
Če
zadet]3' n° Smrt n* naJvečje gorje, ki more človeka je n Pritegnil nam bode vendar vsak, da je zdrav-ecJa dobrota. Tega je pač preverjen, kdor po
dolgi bolezni prvič zopet stoji ozdravljen pod prostim nebom z nekim nepopisljivim občutkom, kakor da bi se danes rodil, kakor da bi bilo vse okrog njega novo in bolj prijazno ko kdaj pred.
Te občutke je imel Marijan, ko je nekega jutra vprvič čez dolgo zopet sedel pred hišo.
Stari oče njegov je prav slutil, ko je odhajaje mislil, da se utegne sina še druga bolezen lotiti. Zdravnik Venelj je imel dokaj posla in hoje, preden ga je ozdravil. Danes šele mu je dovolil, da sme iti iz hiše kam, dasi ga je svaril in zabičeval mu, naj se še vedno varuje.
Toda čisto veselje zopet dobljenega zdravja so Marijanu kalile druge misli. Očeta ni bilo in nihče mu ni mogel povedati, kam je šel. Zdravnik Vencelj, ki je vsak dan dohajal na Polesek, ni mu hotel ničesar več povedati, kakor da je potoval nekam po opravkih. Slemeniški graščak, ki ga je tudi sem ter tja obiskoval, govoril je še manj in stara Krivčevka ni vedela drugega povedati, kakor kar je videla tisto noč. Dejala pak je vedno, da morajo na Slemenicah več vedeti, ker je bil stari nazadnje tam, kakor so ljudje pravili.
,,Danes morama za gotovo zvedeti," mislil si je Marijan, vstal s svojega sedeža in počasi koračil proti Slemenicam. Noge so se mu pod koleni šibile, tako da je trikrat toliko časa potreboval do graščine kot druge krati.
Prvo je videl Manico, ki je pred gradom sedela pod lipami. Bila je jako spremenjena od poslednjega časa, bledejšega in bolj upadenega lica. Ko ga je zagledala, oblila jo je za hip lahna rdečica, vstala je in segla mu v roke, rekoč: „Marijan — že na nogah? To me prav iz srca veseli. Naj bom jaz prva na Slemenicah, ki želi, da bi ti zdravje stanovitno ostalo. Usedi se, nemara da si še slaboten."
..Spremenila si se, Manica! Morda si bila tudi ti bolna?" pravi Marijan.
„Ne — zdrava sem."
Oba sta potem nekaj časa tiho sedela. Marijan je gledal v tla, deklica pak v svoje delo.
„Manica," spregovori Marijan zopet, „nikdar te nisem še tako blede videl. In prav žalostna se mi zdiš. To pa tudi mene boli, zakaj vkup sva zrasla in vselej sem te rad imel."
Mladeniču je beseda zastala. Videlo se je, da res čuti, kar pravi.
„Hvala ti! Lahko je, da se motiš. — Ali si danes naprvo vstal? Ali ti ne bo škodovalo, da si se precej tako daleč spustil?" vpraša Manica, da bi govorjenje na drugo stran napeljala.
..Zmeniva se do kraja!" pravi Marijan. „Kakor mi je predvčerajšnjim gospod Vencelj pripovedoval, tako sem jaz vzrok, da si žalostna."
Slovenski atletski klub je minuli petek imel svoj redni občni zbor, katerega so se udeležili tudi podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, mag. Filip Wa-rasch, predsednik Slovenske športne zveze, Danilo Prušnik, dipl. trg. Joža Nabernik ter dolgoletni podpornik SAK, Štefan Gregorič, vsi člani Slovenskega atletskega kluba.
Navzoče je pozdravil predsednik Walter Gutovnik, ki je v svojem poročilu ugotovil, da je bilo delo odbora in kluba v zadnjih treh letih uspešno, kljub raznim težavam. Samokritično je dejal, da je klub delal tudi napake, kot se delajo napake povsod, kjer se dela. Delo odbora in kluba ni bilo idealno, vsi pa so se trudili, vsak po svojih močeh, za Slovenski atletski klub, za naš šport. Seveda odboru nekaj stvari ni uspelo uresničiti. Stvari, ki so bile predvidene in so želje vseh, ki se zanimajo za šport in vseh, ki vedo, kako funkcijo in kakšen pomen ima SAK. Vsa leta, odkar SAK obstaja, se odborniki trudijo za lastno športno igrišče, ki bi gotovo pomenilo še boljši razvoj kluba. Še naprej se bo moral novoizvoljeni odbor truditi in se pogajati, da bi SAK končno lahko dobil lastni dom-igrišče. Gotovo pa je vsa stvar povezana z visokimi stroški, zato bo treba iskati in najti najboljšo možnost za uresničitev velike želje.
SAK je zlasti v zadnjem letu naletel na težave, se pravi člansko moštvo, ki je čez noč izgubilo trenerja. Zato se je klub moral ravnotako čez noč odločiti za namestnika dosedanjega trenerja Rogiča, ki ga klub iz finančnih razlogov ni mogel več držati. Odbor je moral poskrbeti trenerja, kljub temu, da so vsi vedeli, da igralec-trener ne more biti idealna rešitev. V dani situaciji ni bilo druge možnosti.
Nastajale so težave, zlasti na športnem področju, ki pa jih bo novoizvoljeni odbor prav gotovo v naslednji nogometni sezoni rešil. Tudi sodelovanje s pobratenim klubom NK Olimpija ni bilo vedno najboljše.
Razveseljivo je, da je Slovenski atletski klub v zadnjih treh letih
Za nemško nogometno reprezentanco se je svetovno prvenstvo v Španiji zdelo kot hude sanje. Nogometni „pal-ček“ Alžirija je premagal velesilo Nemčijo! Kar se je dogajalo med in po tej tekmi, se zdi skorajda nemogoče. V Nemčiji je mož, potem ko je državna reprezentanca podlegla Alžiriji z 1:2 vrgel svojo ženo skozi okno
stanovanja na cesto, kjer je obležala težko ranjena; nek strastni gledalec in ljubitelj nemške enajsterice je bil nad porazom tako razočaran, da je v besnoti zabasal svoj televizor in ga vrgel iz 8. nadstropja. Spet drugi se je tako prestrašil rezultata, da je povzročil prometno nesrečo. In verjetno bi lahko naštevali podobnih stvari še in še.
Medtem ko je vsa Nemčija bila nesrečna in potrta, je Alžiri-
mnogo pridobil na ugledu. „SAK ni več tisto moštvo, ki po mnenju nasprotnikov rovari po Koroškem in skrbi za nemir, temveč smo si priborili ime, ki ga skoraj povsod spoštujejo. Tudi nemški koroški tisk poroča o Slovenskem atletskem klubu gotovo objektivno, čeprav v časih zasledimo tudi pristranskost."
..Izboljšali so se mdr. odnosi do nogometne zveze. Spoznali so, da smo klub med enakovrednimi klubi," je dejal predsednik Gutovnik.
Predsednik pa je v svojem govoru omenil tudi časopisa osrednjih organizacij, ki sta po mnenju predsednika ..napadala" vodstvo SAK. Ne le predsednik sam, marveč vsak se lahko prepriča in ugotovi, da temu nikoli ni bilo tako. Drži pa, kar se tiče našega lista, da smo večkrat (upravičeno) opozorili na napake v vodstvu — vedno smo spremljali in bomo še naprej spremljali razvoj SAK kritično. Večkrat kritika boli, kljub temu pa ostra kritika še dolgo ne pomeni „napad“.
Skrbi in težav pa ni bilo le na športnem sektorju kluba, velike težave so SAK-u delale v minulih letih finance. Čeprav je podpora od obeh osrednjih organizacij v zadnjih treh letih znatno večja, je po dobi treh let nastala v klubu finančna luknja, ki jo bo treba čim prej zamašiti. ..Prepričan sem," je dejal predsednik, „da je bilo sodelovanje z obema osrednjima organizacijama za razvoj Slovenskega atletskega kluba zelo pomembno. Neštetokrat je bil naš klub in upajmo, da tudi še bo bistven sestavni del reprezentanc naše narodne skupnosti."
Gotovo pa obe osrednji organizaciji nista edina dva podpornika SAK, zato se je predsednik zahvalil za podporo tudi Zvezi slovenskih zadrug, Slovenski športni zvezi in vsem dobrotnikom.
Višina podpore slovenskih posojilnic in ZSZ stalno niha. Doslej je ZSZ podvojila podporo, ki so jo SAK-u nudile razne posojilnice. Mislim, da nobeden ne bo zameril, če ugotovimo, da podpora ZSZ v pri-
ja slavila zmago svoje reprezentance kot največji dogodek sveta: policisti so se zmage svojih državljanov tako zelo veselili, da so streljali od samega navdušenja tako dolgo v zrak, dokler jim ni zmanjkalo muni-cije...
Vsekakor je ta zmaga bila v nogometu največja senzacija zadnjih petnajstih let. Dvakratni
svetovni prvak je padel in ni imel več moči, da bi vstal. Drugo tekmo so Nemci sicer zmagali, kljub temu pa se lahko kvalificirajo za naslednje kolo le, če bodo jutri premagali Avstrijce, ki so zabeležili dve zmagi, zadnjo v ponedeljek proti Alžiriji. Le zmaga nad Avstrijo Nemčijo lahko reši pred „največjo blamažo“, kot so pisali nemški dnevniki. Odločitev, kateri dve moštvi bosta izpadli,
merjavi z obema osrednjima organizacijama ni bogvekako visoka, kljub temu, da člansko moštvo in moštvo pod 23 teden za teden delajo za omenjeno organizacijo reklamo. Gotovo pa se bo tudi tod našla rešitev in bo v bodoče podpora taka, ki bo odgovarjala obema partnerjema — ZSZ in SAK.
Slovensk atletski klub tekmuje trenutno s 4 moštvi, ki zahtevajo dodatno finančno obremenitev. Klub si je nabavil dva kombija za prevoz šolarjev in mladincev, igralci in zlasti ..legionarji" stanejo letno precejšnjo vsoto (čeprav dobijo igralci le 1 šil. kilometrine), določen del proračuna stane trener. Kljub temu pa so investicije rentabilne, kar pa se bo pokazalo šele kasneje, ko bodo mladi nadomestili igralce članskega moštva. Kar se tiče tujih igralcev, SAK v pretekli dobi, zlasti pa v zadnjem letu ni imel najsrečnejše roke: investicije so bile razmeroma visoke, uspeh pa je izostal. Tuji igralci niso nudili tistega, kar si je klub pričakoval. Tudi v tem vprašanju bo SAK moral ukrepati v bodoče učinkovitejše.
Ob koncu se je predsednik zahvalil vsem odbornikom, igralcem trenerjem in vsem dobrotnikom za požrtvovalno delo in sodelovanje v preteklih treh letih in je izrazil upanje, da bi Slovenski altetski klub v bodoče vsaj tako uspešno deloval naprej. ..Odkrita želja pa je, da bi novemu vodstvu uspelo ustvariti še več. To pa bo mogoče doseči le, če bomo še bolj strnjeni, še bolj enotni in še bolj usmerjeni vsi k istemu cilju," je zaključil svoje poročilo predsednik VValter Gutovnik.
O uspešnem delu šolarjev SAK, je podal poročilo Andrej Kumer. Čeprav se je klub zavedal, da pomeni to dodatno finančno obremenitev, se je pred dvemi leti odločil ustanoviti in prijaviti za tekmovanje tudi moštvo šolarjev, za katere sta vestno skrbela Andrej Kumer in Lenart Kac. Del igralcev je treniral v Podjuni (treninge je vodil Kac), ostale pa je zbiral v Celovcu okoli sebe mag. Mirko Oraže. Deljeni treningi pa so gotovo tudi velika hiba, saj se igral-
pa bo verjetno padla že v četrtek, ko se bosta pomerili enajsterici Čila in Alžirije. Avstrija se bo lahko ravnala po izidu te tekme, nogometaši bodo vedeli, kateri rezultat morajo doseči v tekmi proti Nemčiji.
Težave pa je imel tudi svetovni prvak iz leta 1978, Argentina. Prvo tekmo so izgubili proti Belgijcem, ujeli so se šele v drugi tekmi, ko so premagali Madžare. Bolje gre reprezentanci Brazilije, ki je gledalcem doslej nudila gotovo najlepši in najboljši nogomet letošnjega svetovnega prvenstva.
Za obe zmagi pa se lahko zahvali gostitelj — Španija pri sodnikih. Dvakrat je „ nepristranski" podaril Špancem enajstmetrovko, v prvi tekmi proti Honduras ter v drugi tekmi proti reprezentanci Jugoslavije. Z dvema zmagama so Španci s pomočjo sodnikov na prvem mestu četvorice 5. skupine. Jugoslavija pa se bo morala temeljito potruditi, če se bo hotela kvalificirati za naslednje kolo, saj je trenutno na 4. in zadnjem mestu 5. skupine. Avstrijska nogometna reprezentanca je svoje delo opravita doslej odlično.
Trenutno so Avstrijci na 1. mestu 2. skupine, v četrtek, najkasneje pa v petek se bo odločilo, če se bo Avstrija uvrstila tudi v Španiji med 12 najboljših reprezentanc.
ci tako vidijo in igrajo skupno le ob prvenstvenih tekmah.
Sekcijski vodja, Blaž Kordež je v svojem poročilu dejal, da zlasti članskemu moštvu ni uspelo doseči tistega rezultata, kot bi si ga klub pričakoval. Gotovo je temu krivo tudi dejstvo, da moštvo nima na razpolago igrišča, kjer bi se lahko pripravljali na tekmovalne sezone, v zadnjem polletju pa je klub žel slabe sadove tudi zaradi vprašanja trenerja. Tudi moštvo pod 23 bi moral prevzeti nekdo, ki bi se znal in hotel ukvarjati z igralci, ki so na odskočni deski v člansko moštvo.
Finančno poročilo je podal Milan Blažej, ki se je zahvalil zlasti Narodnemu svetu koroških Slovencev, ki klub redno podpira. Zahvalil pa se je tudi vsem ostalim podpornikom in jih prosil za zvestobo tudi v nadaljnjem. Tajniško poročilo je podal Miha Zablatnik.
Po poročilih so občni zbor pozdravili mag. Filip VVarasch, Danilo Prušnik in dipl. trg. Joža Nabernik. Nato je občni zbor volil novi odbor, ki ga sestavljajo: predsednik VValter Gutovnik, odborniki Milan Blažej, Franc Markitz, Veronika Dovjak, Lenart Kac, Andrej Kumer, Albert Smrečnik, Borut Sommeregger, Stefan Gregorič.
Pred kratkim so se zbrali člani Slovenskega športnega kluba Obir v hotelu Obir v Železni Kapli na svojem tretjem rednem občnem zboru. Odborniki in sekcijski vodje so poročali o dosežkih in o delu, ki je bilo opravljeno v zadnjem letu.
V sekciji smučarsko skakanje so dosegli lep uspeh z zgraditvijo 25-metrske skakalnice pri Podršniku na Obirskem. Pri pripravah je pomagal Smučarski klub Triglav iz Kranja. Načrt za skakalnico pa je napravil dipl. inž. Janez Gorišek. Gradbena dela so opravili pod vodstvom podpredsednika Jozija Hribarja člani kluba sami. Zahvala velja predvsem lastniku zemšjišča, Izidorju Oražeju in dr. Voku, ki je dal na razpolago bager. 7. februarja 1982 je bila načrtovana na novi skakalnici mednarodna tekma, ki pa so jo morali zaradi vremenskih neprilik odpovedati. Sekcija pa je imela težave tudi s treningi ter z udeležbo na tekmovanjih, ker klubu ni uspelo, rešiti problema prevozov, kar pa je predvsem finančno vprašanje.
Igralci namiznega tenisa, ki sodelujejo že drugo leto pri koroškem prvenstvu, so svojo kvaliteto znatno povišali. K temu so pripomogli tudi treningi na Ravnah ter v prostorih glavne šole v Železni Kapli. Dosegli so drugo mesto v drugem razredu
Obiščite galerijo VVernerja Berga
Vodstvo VVerner Bergove galerije sporoča, da je galerija v Pliberku od četrtka, 20. 5. 1982, do 31. 10. 1982 spet vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure odprta.
Obisk galerije je po dogovoru možen tudi izven navedenega časa.
Tudi letos je razstavljenih večje število slik, katerih še nikjer niso pokazali. V posebnem prostoru je nameščena cela vrsta fotografij iz umetnikovega življenja.
Kot veste, je SPD „Drabos-njak“ lani začelo z akcijo „Za Drabosnjakov dom“. Hočemo popraviti farovški hlev v Zgornji vasi pri Kostanjah. Obračamo se na Vas in Vas prosimo za nadaljnjo finančno pomoč. Svoj prispevek in dar prenakažete na konto 3070 „Drabosnjakov dom“ pri Posojilnici Podravlje.
vzhod. V koroškem slovenskem prvenstvu 1981 pa je zasedla prva ekipa prvo mesto in druga ekipa tretje mesto. Franc Jožef Smrtnik pa je postal 1981 v koroškem slovenskem prvenstvu prvak.
Prvo leto deluje v okviru kluba sekcija športno sankanje. Člani so nastopili na 12 tekmah po vsej Koroški in dosegli posebno pri tekmah, ki štejejo za Obir-pokal, lepe uspehe.
Tudi šahisti so se v zadnjem letu prvič udeležili koroškega prvenstva in zasedli v 3. razredu vzhod tretje mesto.
Težišče v razpravi na občnem zboru je bilo vprašanje, kako zagotoviti klubu potrebna finančna sredstva. Kot neko obliko samopomoči je klub priredil 5. junija 1982 v Železni Kapli ples, ki je lepo uspel.
Izvoljen je bil tale odbor: predsednik mag. Mirko Oraže, prvi podpredsednik in vodja sekcije smučarsko skakanje Joži Hribar, drugi podpredsednik Janko Kolich, tajnik dr. Avgust Brumnik, drugi tajnik Hanzi Ojster, blagajnik Jožko Malo-veršnik, drugi blagajnik Flori smrtnik ml., vodja sekcije namizni tenis Franc Jožef Smrtnik, vodja sekcije šah Justin Polanšek in vodja sekcije športno sankanje Fridi Osojnik.
Vse kaže, da je nogometna reprezentanca Brazilije najbolj „ sposobna", nositi ime svetovni prvak. Argentina in Nemčija sta razočarali. Na drugi strani pa so nogometne reprezentance „nezna-nih" držav poskrbele za osvežitev in poživitev tekmovanja za svetovni pokal. Avstrijci so svoje delo opravili odlično, saj so premagali Čile z 1:0 ter Algerijo z 2:0. Tako ima Avstrija najboljšo možnost, da se uvrsti med najboljše enajsterice sveta. Nemci pa jutri, v petek, morajo premagati Avstrijo, sicer bo verjetno nemogoče, da „ preživi jo" prvo kolo ...
Naš športni reporter
Jurij Perč
Podoben rezultat kot 1978?
Občni zbor SŠK Obir