Knjižnica Velenje Titov trg 5 3320 Velenje
UelenJe
SP Do 35 LIST 1996
352(497.4 Soitanj)
9000G23.6
li
* X
"P
n
hš
LETI) 2
ŠTEVILKA 6
Dopisujte v List občine Šoštanj
Gostinstvo
Turizem
Trgovina
d.o.o.
Kersnikova 11, 63320 Velenje tel.: (063) 855-336 fax:(063)855-350
( OdikoicnM in vpedinici!
llllli Ji
Sl
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Š 0 Š T A N J, Tkg svobode 12
VAS VABI
V SVOJE MESNICE:
• MESNICA ŠALEK PRI PRISLANU
•	MESNICA Z DELIKATESO - TOMŠIČEVA 10 B
•	MESNICA ŠOŠTANJ ZA KAJUHOVIM DOMOM.
NA DELOVNI ENOTI VELENJE - TURN PA LAHKO KUPITE JABOLKA VSAK DAN OD 12.00 DO 16.00 URE, RAZEN SOBOTE, PRAZNIKOV IN NEDELJE.
NAPOVEDNIK
stran 3
Spomini na težke dni
pogovor z dr. Janezom Zdešarjem
stran 4
Čestitka najboljšim
Župan sprejel osemkrat odlične
strani 6
Izšla kronika planincev
!)0 let Planinskega društva Šoštanj
stran 7
Srebrni znak Civilne zaščite RS
Odlikovanji El) Gaberke in Petru Radoji
Uvodnik
Č
lovek, kot sem jaz, sploh ne bi smel pisati. Sem prebu-tast, nimam kvalifikacij in sem vedno prevečgobčen. Pa vendar bi še vsak otrok hotel na glas povedati vsem prijaznim ljudem (saj smo vsi prijazni, a ne da?), da so v svojem vsakdanu pozabili na to in ono, da so spregledali to in ono in da niso hoteli videti tega in onega. Od tega, koliko moža je v nas, je odvisno, ali na tako nedolžno (ali prefrigano) opozorilo eksplodiramo, pljuvamo in klofutamo ali pa roka
poboža otroško glavico in rečemo: glej ga šumita, pa res...
In če bi smel kot otrok pisati o tem, kar me navdušuje, kar se mi zdi lepo in o tistem, kar me vznejevolji in o onem, kar me ogorči...Ali bi?...Ali bi vi?... Bi!
Tako je še nedavno razmišljal danes naš redni sodelavec in če vas ob branju LTSTa obhajajo podobne misli, brž vzemite svinčnik v roke in nam pišite. Sicer pa veliko užitkov ob prebiranju nove številke.
Uredništvo
NARAVA IN NJENE ZAKONITOSTI
i
adnje dolgotrajno in intenzivno de-
ževje nas je ponovno prizadelo z naravnimi nesrečami. Ob rahlem in vztrajnem deževju je zemlja postala zelo intenzivna. Atmosfersko vodo je direktno požirala. Reke in potoki v večini primerov niso prestopili svojih bregov, saj je zemlja posrkala veliko količino te vode. Komaj je deževje ponehalo, pa so se pokazale prve posledice te zemeljske žeje. Tokrat nas ni prizadela povodenj, ampak drsenje zgornje plasti zemeljske mase. Pojavilo se je veliko majhnih, srednjih in velikih plazov. Nekoliko je to posledica sestave tal, preostalo pa posegov človeka v naravo. Na območju naše občine smo evidentirali kar petnajst plazov in usadov. Vsi so na prometnicah. Največji plaz pa je zdrsel pri kmetiji Grebenšek v Ravnah in ogroža stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje.
Vse večje poškodbe in posledice so bile popisane. Popisi so bili ovrednoteni in posredovani Ministrstvu za urejanje prostora. Do sedaj ovrednotene poškodbe so bile ocenjene na nekaj desetmilijonsko vrednost. Poškodbe na nekaterih prometnih objektih so zahtevale intervencijske posege. Preostale čakajo na temeljite preiskave in tehniške rešitve.
Naj večji plaz bo zahteval zelo zahtevno rešitev v tehniškem in materialnem smislu. Vsakršno improviziranje bi bilo v končnem dejanju zelo zelo drago. Brezglavo
hitenje in prehitevanje ne moreta doprinesti optimalnega rezultata. Občina Šoštanj se je odločila, da bo vso problematiko reševala strokovno in v okviru razpoložljivih sredstev. Na pomoč je poklicala PLANUM, gradbeno-geo-tehniški inženiring iz Maribora, ki bo izvedel potrebno sondažno vrtanje in pripravil tehniško dokumentacijo. Sredstva in finančno pomoč pričakuje občina od države, od Sklada za elementarne nesreče, pri katerem so že prijavljeni ovrednoteni posamezni zneski, ki so potrebni za sanacijo posledic. Največ, kar lahko pričakujemo, je 20% ocenjene vrednosti poškodb. Pri dodelitvi sredstev daje država prioriteto varnosti in prometni usposobljenosti cest. Kot drugo prednost priznava republiška komisija ogroženost stanovanjskih hiš in stanovalcev. Sledijo vse ostale dejavnosti.
Odpravljanje posledic naravnih nesreč je dolgotrajen proces, pri katerem bo morala občina v okviru danih možnosti pridati svoj delež iz proračuna.
Kot zaključek vsemu opisanemu le skromno priporočilo. Koristniki naravnih dobrin, ne posegajmo preveč v naravo, ne poskušajmo si je podrediti z raznimi nestrokovnimi posegi. Prepustimo posege izsledkom stroke; četudi bodo dragi, bodo dokončni in v končnem efektu cenejši. Ne povzročajmo sebi in državi nepotrebnih stroškov.
C. G.
PETEK, 12. JULIJIH	» li SIT
Misisipi Paka
2. julija se je prebudil Šaleški rafting klub. Prebudilo ga je šumenje zaradi obilice dežja narasle Pake in v članih vzpodbudilo dolgoletno željo: peljati po domači reki. Stvar patriotizma, bi lahko rekli, saj Paka res ni reka, za katero bi se normalni raftingaši pri običajnem vodostaju sploh ozrli.
Ekipa, “bojno” opravljena, v njihovih oblekah in čeladah, je štartala pri “Cirotu” v Velenju. Pa ne iz gostilne.
Prva vožnja je bila s čolnom, drugo pa so namenili vožnji skatov (posebnost šaleškega kluba).
Bilo je presenetljivo dobro. Kdo bi si mislil, da lahko “ropota” po Paki skoraj tako kot na Savi Dolinki. Le čokoladna barva vode in nekaj malega dišav pod bloki nista prispevala k užitku. Drugače pa je bilo, za domovinsko pravico in trening, kar dobro. Pri starem EFE-ju pa ven.
Vožnja s skati je bila še bolj zabavna. Plavutke na noge in hajdi. Takoj se je videlo, kdo ima več kondicije. Pa tudi to, kdo se zna izogniti vejam in stebrom mostov in kdo ne.
Bilo je tako super, da se je celotna ekipa pri EFE-ju enoglasno odločila, da bo vožnjo nadaljevala še skozi Šoštanj (saj nismo zastonj Šaleški rafting klub j)a še kar nekaj članov je iz Šoštanja). Zapornico pri TEŠ-u je bilo treba seveda obiti po suhem, prag pri zdravstvenem domu pa je vendar dovolj majhen.... Pa ni bil! Pred desetimi dnevi so ga poglobili za 70 cm, drugo je deževna voda naredila sama. Vseh šest članov ekipe je pričakala spoštljivo velika “rola” (glavo stavim, da sta bili dve, nobena manjša od metra in pol) in jih razsula ko stare cote. (“Rola” je vrtinec vode, ki se na reki vrti pod jezovi kot kakšen
valj.)
Še dobro, da so bili sami stari raftingaški mački, ki jih panika ni prevzela in so se znali boriti s težko vodo, čeprav so jo tudi “šlukali”. V svarilo drugim pa naj bo dejstvo, da vsi udeleženci od zdaj naprej slavijo še drugi rojstni dan. 2.julij.
Dežurni reporter
FOTO: PETER MARINŠEK
KDO JE NOTAR?
Slovenski notarje diplomirani pravnik spravniškim državnim izpitom in najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami. Notar je oseba javnega zaupanja, ki jo imenuje država. Vse zaupane podatke o osebah, dejstvih in pravnih razmerjih je dolžan varovati kot tajnost.
KAJ DELA NOTAR?
Notarjeva temeljna naloga je sestavljanje javnih listin. Pri notarju sestavljena listina dokazuje resničnost tega, kar je v njej določeno ali potrjeno. Vsaka pogodba je lahko sestavljena v obliki notarskega zapisa. Nekateri pravni posli so po zakonu veljavni samo, če so sklenjeni v taki obliki. Takšne so: pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, pogodbe o dosmrtnem preživljanju, darilne pogodbe za primer smrti in darilne obljube, kupne pogodbe s pridržkom lastninske pravice in sporazumi o odpovedi neuvedenenui dedovanju.
Notar je dolžan trajno hraniti notarske zapise, ki jih je sestavil, udeležencem pa izdaja odpravke, ki so prav tako javne listine.
Notar sme sestavljati tudi zasebne Usitne in zastopati stranke v nepravdnih zadevah pred sodišči in drugimi državnimi organi, če so zadeve v neposredni zvezi z notarsko hstino, ki jo je sestavil.
Notar izdaja potrdila o dejstvih in izjavah, iz katerih izvirajo pravice. Te so lahko zelo različne: od potrditve izjav očividcev prometne nesreče do ugotavljanja napak na stvareh, družbenih zapisnikov, izjav o obstoju zunajzakonske skupnosti...
Le notarji so pristojni za overjanje podpisov na listinah, prepisov listin in prevodov (če je notar tudi sodni tolmač), za potrditev časa, ko je bila listina predložena na vpogled, za potrditev, da oseba živi, za potrjevanje sklepov organov gospodarskih družb in drugih pravnih oseb, za izdajanje protestov menic in čekov.
Notar je po zakonu pooblaščen za hrambo listin vsake vrste in je dolžan prevzeti v hrambo tudi vrednostne papirje in gotovino, če so mu ob sestavljanju notarskega zapisa predani z namenom, da jih izroči določeni osebi ali državnemu organu.
Med notarjeve dolžnosti spada tudi popis in cenitev zapustnikovega premoženja ter hramba le-tega, če tako določi sodišče.
KDAJ GREMO K NOTARJU?
Na notarja se obrnemo, kadar potrebujemo pomoč pri sestavi javne ali zasebne listine, ki se nanaša na promet z nepremičninami ali na drugo pogodbo z zahtevnejšo vsebino, vselej pa takrat, ko želimo, da je pogodba ali poravnava izvršljiva brez sodnega procesa. Notar lahko pripravi zlasti naslednje vrste pogodb in listin: prodajna, darilna, menjalna, zakupna, najemna ali zastavna pogodba, zadolžnica, posojilna ali posodbena pogodba, pogodba o razdružitvi solastnine, pogodba o delu, delovršna, izročilna, družbena, gradbena ali hrambena pogodba, pogodba o tveganju, oporoka in druge izjave (poslednje) volje.
KAKO DELA NOTAR?
Notar je dolžan zaupano delo opraviti vestno in pošteno. Za svoje delo je odškodninsko odgovoren z vsem svojim premoženjem, pa tudi disciplinsko in kazensko, če bi pri delu prekršil svoje poklicne dolžnosti ali storil kaznivo dejanje.
Vse navedene listine morajo biti oblikovno skrbno sestavljene, tako da vanje ni mogoče česa dopisati ali kakšnega stavka vriniti med vrstice. Zato mora delati zanesljivo in preudarno, strokovno pravilno in nepristransko. Ker opravlja javno službo kot svoboden poklic, je neodvisen od državnih organov.
KDO NADZORUJE NOTARJEVO DELO?
Neposreden nadzor nad poslovanjem notarja opravlja Notarska zbornica Slovenije. Disciplinski organi zbornice obravnavajo kršitve dolžnosti pri opravljanju notarskega poklica.
Nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata izvaja tudi Ministrstvo za pravosodje RS. KOLIKO VAS STANE NOTAR?
Pristojbina za delo notarja je določena v notarski tarili, ki jo potrdi minister za pravosodje. Notarska tarifa vsebuje tudi določbe o zvišanju in znižanju pristojbine. Za enostavne notarske zapise pogodb o prenosu lastninske pravice na nepremičninah in premičninah plača stranka 50% osnovne pristojbine za sestavo notarskega zapisa o dvostranskih poslih. Za sestavo pogodbe kot zasebne bstine je pristojbina po notarski tarifi določena v enaki višini kot znaša honorar za enako delo po odvetniški tarifi.
Osebi, ki je v hudi premoženjski stiski, sme notar pristojbino znižati, izjemoma celo opustiti. Če stranka ne soglaša z odmerjeno pristojbino, lahko zahteva mirno poravnavo spora pri Izvršnem odboru Notarske zbornice Slovenije.
Prva pravna informacija o notarskih storitvah je pri notarju za občane brezplačna.
KJE SE NAHAJA VAŠ NOTAR?
V Republiki Sloveniji je Ministrstvo za pravosodje RS določilo 67 notariatov. Na območju vsakega okrajnega sodišča je najmanj en notar. Na vsakih 30 000 prebivalcev je odločeno vsaj eno notarsko mesto. Vaš najbližji notar se nahaja v Velenju, vendar pa lahko svoje posle opravite pri kateremkoli od 67 slovenskih notarjev, ki lahko svoje posle izjemoma opravijo kjerkoli v Sloveniji. Če občan ni zmožen priti v notarjevo pisarno, ki se ponavadi nahaja v nadstropju, bo notar uredil zadevo na parkirišču ah na domu.
O B
E L
CINE
SOS
OBČINA ŠOŠTANJ
N/	V N/
SVET OBČINE ŠOŠTANJ	1 f
Svet občine Šoštanj je imel redno 16. sejo v četrtek, 27. junija 1996.
PREDSTAVNIKI V SVETIH JAVNIH ZAVODOV
Kot ustanovitelj javnih zavodov v občini Šoštanj je imenoval v svete teli zavodov svoje predstavnike. V svet zavoda osnovne šole Karla Destovnika Kajuha se imenujejo: g. Viki Drev, g. Maks Jelenko in g. Rajko Zaleznik, v svet zavoda osnovne šole Bibe Roecka pa ga. dr. Marija Hrastnik-Koren, g. Jaro Vrtačnik in ga. Marija Vačovnik.
KOMISIJA ZA OKOLJE IN PROSTOR
Komisija je imela 4. sejo, na kateri so člani med drugim pregledali dosedanja mnenja, pobude in sklepe komisije. Obravnavali in sprejeli so projektno nalogo za izdelavo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šoštanj. S tem se pričenjaj proces spreminjanja in dopolnjevanja prostorskih aktov v Občini Šoštanj ^ Izhodišča za prostorske plane in prostorsko ureditvene pogoje Občine Šoštanj je komisija še bolj dorekla in se seznanila o sprejemu odloka o ureditvenem načrtu industrijske cone Nove Preloge v Mestni občini Velenje, f
USTANOVITEV DRUŽBE VETERINA d.o.o.
Svet občine Šoštanj je kot soustanovitelj družbe Veterina d.o.o. imenoval v skupščino te družbe svojega predstavnika. To je g. Marjan Jakob.
PLAČILO VRTCA
Na osnovi obvestila Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije o določanju plačila staršev po novem zakonu o vrtcih je svet sklenil, da sc plačila valorizirajo za 18,6 odstotkov.
KOMISIJA ZA OCENITEV IN ODPRAVO POSLEDIC PO NEI RJI
Komisija, ki je bila imenovana po lanski vodni ujmi v naši občini, je imela ta mesec že veliko dela. Po dolgotrajnem poletnem deževju so se pokazale naravne nesreče predvsem v obliki plazov. Komisija še vedno popisuje in ocenjuje nastalo škodo. Delne podatke je že poslala Ministrstvu za okolje in prostor ter Skladu za elementarne nesreče, od katerega pričakuje občina finančno pomoč pri odpravi posledic.
NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Svet je sprejel sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega Zemljišča na območju občine Šoštanj. Vrednost točke znaša:
-	za gospodarstvo	0,0283 SIT
-	za po\ršine deponij, odlagališč in kamnolomov 0,0353 SLI'
-	za gospodinjstva in družbene dejavnosti	0,0180 SIT
Od Volovska proti Ošlovniku
URADNE	URE
OBČINSKE UPRAVE ZA STRANKE	
ponedeljek:	8.00 -14.00
torek:	8.00 -14.00
sreda:	8.00 -16.30
četrtek:	8.00 -14.00
petek:	8.00-12.00
Neomejene hitrosti modernih konj
IT ekoč, pred davnimi časi, je ob robu žitnih polj stalo nekaj redko posejanih hiš, v katerih so prebivali starejši in mlajši ljudje. Tudi otroci so bili I med njimi. Vsi so nestrpno pričakovali dan, ko je po prašni poti mimo pripeljala konjska vprega - poštna kočija. Že na daleč se jo je videlo, kajti V ■ za njo se je dvigoval oblak prahu. Tudi konji so bili takrat še redki in bil si nekaj posebnega, če si imel konja.
Da pa ne bi tudi nadaljevanje izgledalo kot pravljica s priokusom divjega zahoda, navežimo uvod na današnje čase. Čas, v katerem živimo, je vse prej kot pravljica, le priokus po divjem zahodu .je še ostal.
Mimo hiš se stara konjska vprega le še redko pripelje, zato pa vsako minuto drvijo mimo nas moderne vprege petdeset in več konj, ki so skrite v jeklenih ohišjih. Tudi ceste niso več prašne, kolesa so oblečena v gumijaste plašče. Strahu, da bi se preveč kadilo in treslo, ni. Vsako motorno kolo, kaj šele avtomobil, skriva v sebi po nekaj konj, ki pa danes ne pomenijo nič posebnega. Prav nasprotno, nekaj posebnega si, če takšnih konj nimaš.
Kot v pravljici z divjega zahoda pa ob tej cesti še vedno živijo ljudje. Zaradi nedolžnih udeležencev v prometu, še posebej najmlajših, ki so na cesti od Ošlovnika do Volovska zaradi divje vožnje motoriziranih udeležencev hudo ogroženi, moramo začeti resno razmišljati. Mislimo, da bi bilo nujno občasno stresanje razgretih ’‘divjih” glav na omenjenem odseku metleške ceste. Predpisana hitrost je tu 50 km/h, ki pa na žalost ne zaleže prav nič.
Zaradi vsega navedenega želimo opozoriti na resnost problematike tudi do stoodstotnih prekoračitev omejitve hitrosti motornih koles, osebnih avtomobilov, tudi tovornjakov. Kljub temu, da ima ta cesta lokalni značaj, se po njej odvija veliko gostejši promet kot po cesti od Puharskega mosta proti Šoštanju. Ne želimo posegati na področje pristojnih strokovnih služb, toda ležeči policaji, ki so postavljeni v Šoštanju, ne posegajo preveč v okolje in, mislimo, tudi ne v finance.
Za čimhitrejšo uvrstitev tega problema na dnevni red pristojnih organov občine Šoštanj, se vam najlepše zahvaljujemo.
P.s. Ne dopustimo, da bi četrtkove večerne TV oddaje snemali na metleški cesti.
3
ETEK, 12.
STRM
Povedali so mi, da ste eden redkih, ki mu je uspelo pobegniti iz taborišča Teharje. Kako pa se je vojna za Vas začela?
Kot sedemnajstletni gimnazijec sem se prostovoljno javil k domobrancem in poleti leta 1944, ko se je formiral Rupnikov udarni bataljon sem postal njegov član. Tako sem se v maju 1945 znašel med množico beguncev v Vetrinju. Morala med vojaki je bila kar dobra, saj je vse prevevalo prepričanje, da nam bodo Angleži vrnili orožje in bomo šli osvobajat domovino. Sami pa veste, kaj se je kasneje v resnici dogajalo. Vožnjo v Titolino, trpljenje na Teharjah in pobeg iz taborišča sem opisal v knjižici Spomini na težke dni v Briksnu v Švici meseca oktobra 1946. Pred petimi leti jo je natisnila Družina.
sedaj prihajam pogosto. Tukaj imam še dve sestri. Pomagam pri bogoslužnem delu v Sloveniji in v Nemčiji. Ker sem že v pokoju, sedaj delam neodgovorno to, kar sem prej odgovorno.
SPOMINI M TEŽKE DNI
Pogovor z dr. Janezom Zdešarjem
juliju 1995. leta je bil na Gorieah nad Šoštanjem postavljen križ v spomin sedemindvajsetim Šoštanjčanom, ubitih po vojni. Ob obletnici sem imela čast srečati se z g. dr. Janezom Zdešarjem, ki je bil na obisku v naši župniji. Pogovor z njim je bil nadvse zanimiv in prijeten. Prepričana sem, da bo zanimal tudi vas, bralce.
Dr. Zdešar je imel pri sebi dva izvoda in mi je enega podaril. Ko sem se vrnila domov, sem knjižico na mah prebrala. Ne bom naštevala mučeništva zaprtih. Sprašujem se le, kakšna je bila svoboda, ko se je smelo nekaznovano streljati civilne, neoborožene ljudi in se je dogajalo toliko krivičnega in zločinskega, kar celo v vojnih razmerah ni dovoljeno. V knjižici je dr. Zdešar po spominu narisal natančen načrt taborišča, ki je še danes osnova za vse načrte Teharij, ki jih objavljajo drugi avtorji. Na skici sva tudi pogledala smer pobega, s katerim je svoje sanje po svobodi udejanilo 11 pogumnih fantov. Tako kot je bil pobeg tvegano, skoraj blazno dejanje, je bila prav taka ali še hujša tudi pot v dokončno zavetje. Kot je sam dejal, prej ni vedel, da popolnoma drži svetopisemski rek: maledictus, qui confidit in homine. Vendar pa so bili tudi taki, ki so mu kljub nevarnosti za lastno življenje na tej poti pomagali, ga hranili in zanj skrbeli. Po neštetih blodnjah in stranpoteh, po tem, ko je na poti izgubil vse prijatelje in se je tolažil z molitvijo rožnega venca, je 8. julija prispel na cilj. V Ljubljani so ga tri mesece skrivale sestre usmiljenke, nato pa je odšel v Linz na Tirolsko, kjer je v begunskem taborišču končal gimnazijo. Teologijo je doštudiral v Rimu in naslednja leta je delal in živel v Nemčiji.
Ali ste v tujini spremljali dogajanja v Vaši domovini? Kdaj ste po dolgih letih izgnanstva prvič obiskali Slovenijo?
Vedno me je zanimalo življenje v domovini in redno sem spremljal politična in druga dogajanja. Prvič sem se v Slovenijo vrnil leta 1990 in
NA(j
POROKE
V času od 22. 5. dO 24. 6. 1996 so se poročili:
Brigita KRAJNC, Silova 14 in Gvido OVNIK, Tovarniška pot 2 c, Šoštanj;
Nina PEROVEC, Lokovica 16 a in Franc ROSEČ, Lokovica 144 a;
r	v
Ajiša SULJKANOVIC, Kajuhova cesta 11, Šoštanj in Enver SULJKANOVIC, D. Rabici 59, Rep. BIH;
Sonja SKORNŠEK,^ Skonto pri Šoštanju 38 b in Robert FRISKOVEC, Škale 66 c.
SMRTI
V času od 22. 5. do 24. 6. 1996 sta umrla:
Pavel BERLOŽNIK. Bele Vode 6;
Ciril BENKO, Topolšica 24.
KRSTI
V mesecu juniju so bili krščeni ANDREJA, KAJA, NINA, ANA, ALJAŽ in GAŠPER.
Svoje domovine torej niste pozabili. Kako ste doživljali spremembo političnega sistema in osamosvajanje Slovenije?
Pri osamosvajanju sem s prijatelji aktivno sodeloval. Med številnimi drugimi aktivnostmi smo za čimprejšnje priznanje Slovenije pisali številna pisma v Vatikan in raznim državnikom. V Miinchnu smo dali natisniti 20 000 dopisnic s pozivom za priznanje, naslovljenih na kanclerja Kohla, katera so mu potem pošiljali naši nemški prijatelji.
Po začetnem navdušenju nad osamosvojitvijo, smo danes postali običajna država s številnimi gospodarskimi in političnimi problemi. Ste morda razočarani nad trenutnim stanjem v Sloveniji in kako vidite njeno prihodnost?
Tranzicija je res počasna, kar pa je normalno. Komunistična morala je bila umazana, ker je bila lažna; potreben je čas, da se izčisti. Na nadaljnjo pot Slovenije pa gledam optimistično. Preteklosti ne smemo pozabiti, ampak v spoznanju in priznanju resnice ter v medsebojnem odpuščanju čimprej zaživeti svojo osebno svobodnost in narodovo samostojnost.
Srečanje z Vami me je izredno veselilo, zahvaljujem se za pogovor in želim srečno pot v Nemčijo.
Majda Menih - MaM
j : ;.7 '
V miru je zaspala naša draga mama, stara mama in prababica
IVANKA POLOVŠAK 9. 5.1910-3. 7.1996 roj. Stvarnik, iz Skornega pri Šoštanju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vrtcu Šoštanj za darovane vence, cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. dr. Pirtovšku in patronažni službi iz Velenja, ki so ji v zadnjih dneh lajšali bolečine. Hvala cerkvenim pevcem župnije Šoštanj za lepo petje. Hvala g. dekanu Pribožiču in sobratom duhovnikom za obiske ob njeni bolezni, pogrebni obred in lepe besede slovesa.
Žalujoči vsi njeni
JO	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje_____
SPOŠTOVANI OBČANI - KOMITENTI BANKE!
Cas dopustov je pred vami in samo od vas je odvisno, kako ga boste preživeli!
Z gotovinskimi potrošniškimi krediti LB - SPLOŠNE BANKE VELENJE D. D.
-	brez pologa in brez depozita
-	z odplačilom od štirih mesecev pa do treh let
-	po obrestni meri že od T+ 10% letno
lahko uveljavite gotovinske popuste.
Ce pa imate v mislih večje nakupe, se lahko odločite za dolgoročne namenske kredite z odplačilom do pet let.
Presenečenje za upokojence in uslužbence v državnih službah, ki niso komitenti banke - gotovinski krediti z dobo odplačila 36
mesecev.
Telefonske'informacije: 063 854-251, interno 249 in 303.
PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI
v
V Šoštanju smo dan državnosti in 5. obletnico proglasitve samostojnosti Slovenije praznovali s promenadnim koncertom pihalnega orkestra Zarja na vrtu Kajuhovega doma. V slavnostnem nagovoru je župan dr. Bogdan Menih orisal zgodovinski pomen osamosvojitve slovenskega naroda in poudaril, da moramo biti ponosni in hvaležni, da smo mi tista generacija, ki je v verigi rodov izpisala svojo odločilno poglavje. Noben začetek ni lahek, svojo domovino pa moramo graditi naprej z ljubeznijo, s pametjo in delom, pa tudi z odprtostjo do vseh, ki so nam prijazni.
NA RAZPOTJU
Stojimo na prvem razpotju v našem življenju. Izbrati moramo, ali se bomo zaposlili ali bomo nadaljevali šolanje. Kam se bomo vpisali? Kje bomo sprejeti? Elektrotehnika, ekonomija, zdravstvo, obrt... Osem let šolanja je za nami. Osem let lepih in slabih trenutkov. Osem let druženja s sošolci in sošolkami. Osem let skupaj z učitelji in učiteljicami.
Prišel je čas slovesa. Kaj bom rekel sošolcu zadnji dan v šoli? In sošolkam, učiteljem, razredničarki? Razredničarki, ki se je štiri leta trudila z nami! Se jezila in nas spodbujala. Hodili smo v šolo, bolj ali manj pripravljeni, sedeli pri pouku, večkrat z mislimi kje drugje.
Tudi pri razredni uri, ko se je razredničarka trudila razložiti, zakaj hodimo v šolo. Da je znanje osnova vsega, kar imamo. Da se učimo zase in ne za starše, za učitelje. Da je potrebna disciplina, če hočemo brez težav skozi življenje. Raje je nismo poslušali, ko so jo skrbele naše ocene.
Ob slovesu bi ji moral povedati, da njene besede niso bile zaman. Tudi pozneje se jih bomo velikokrat spomnili in si tiho priznali:”Prav je imela.”
Toda zadnji dan ji bom dal roko in rekel nasvidenje, mogoče tudi hvala. Vse te misli pa bodo ostale v meni. Da njeno delo ni bilo brezplodno, bomo dokazovali s svojim uspehom v življenju.
Tadej Vrtačnik
Razmišljanje o prihodnosti
Konec... Tako kot je konec življenja, trpljenja, pouka, tako je konec osnovne šole. Vse dobre in slabe stvari se enkrat končajo.
Končalo se je obdobje osnovnošolskega življenja in “osedlati bomo morali novega konja”. Pričelo se bo novo obdobje, nov začetek. Res je, da smo odrasli, vendar smo ob spominih na otroštvo še vedno otroci, ki moramo sami in pogumno premagati začetek novega obdobja. Ob vstopu v srednjo šolo bomo sami, sami med tujimi ljudmi, ki bodo nekoč morda naši prijatelji.
Naš drugi dom, kar nam je bila osnovna šola. bomo morali zapustiti in stopiti v novega, neznanega in še pomembnejšega.
Preživeti dnevi se nikoli ne vrnejo, a nanje vedno ostanejo le najlepši spomini.
Svet je velik, a ne tako velik, da se nekoč spet ne srečamo!
Petra Peunik
ČESTITKA ŽUPANA NAJBOLJŠIM OSMOŠOLCEM
1. julija je župan dr. Bogdan Menih na sprejem v Vilo Široko povabil 14 učencev obeh šoštanjskih šol, ki so vseh osem (osnovno)šolskih let zaključili z odličnim uspehom, njihove razrednike in ravnatelja obeh šol. V kratkem nagovoru je župan čestital slavljencem in izrazil upanje, da bodo tako uspešno šolanje nadaljevali še naprej in se po končanem študiju vrnili v domači kraj. Naš narod za svojo rast namreč nujno potrebuje ustvarjalnost in znanje.
Nato je dr. Borut Korun predstavil svojo knjigo Kača in jaguar, ki so jo v dar prejeli slavljenci. Srečanje se je nadaljevalo v prijetnem vzdušju.
Ze septembra pa bo vsak od slavljencev stopil na svojo novo pot, naproti novim izzivom.
Osemkrat odlični uspeh so dosegb: Mitja Melanšek, Vojka Podkrižnik, Mojca Ročnik, Uroš Uršnik, Rok Kolar, Petra Turk, Jakob Filip Tamše, Maja Drev, Ida Jelenko, Polonca Menih, Barbara Petek, Maja Pergovnik, Karmen Mikek in Predrag Latinovič.
OSNOVNA ŠOLA BIB E R 0 E C K A
8.a - sedijo: Barbara Petek, Nina Novak. Karmen Mikek, Nada Stankovič. Irena Mevc, Anja Super; stojijo spredaj: Irena Vačun, Maja Pergovnik, Joja Flis, Dijana Djukič, Ines Vujat, Petra Kodrun, Janja Kotnik, Marija Mazej, razredničarka Zdenka Klanfer, Daša Frnkulovič, Simon Pungartnik. Elvis Karahmetovič; 2. vrsta: Bego Avdič, Janko Skruba, Tadej Vrtačnik, Peter Jevšnik, Janez Pirečnik, Borut Jonko, Jože Škole, Matjaž Novak, Dejan Časi, Aleš Pergovnik; manjka Mirko Goršek.
8.1) - 1. vrsta: Nejc Vrabič, Senad Rizvič, Katja Leskovšek, Tatjana Napotnik, Ivi Suhaj, Jasenko Jašarevič; 2. vrsta: razredničarka Olga Rijavec, Neven Stanič, Andrej Talajic, Vesna Zelcer, Jerneja Videmšek, Petra Peunik; 3. vrsta: Boštjan Rezman, Admir Suljkanovič, Suzana Prosenjak, pedagoginja Jelka Peterlin, Mirjana Jurkič, 'Barbara Pirnat; zadnja vrsta: Slađan Pratljačić, Peter Kodrun, Predrag Latinovič, Dejan Tajnik, Arsen Gasi, Simon Jelen, učitelj športne vzgoje Boris Plamberger.
OSNOVNA ŠOLA KARLA
DESTOVNIKA KAJUHA
Bogdan Novak med knjigožeri šole Hibe Roecka
Letos je bil gost vsakoletne prireditev v čast učencem, ki so osvojili bralno značko, pisatelj g. BOGDAN NOVAK. Tega smo se učenci zelo razveselili, saj nam je zelo pri srcu njegova knjiga Ninina pesnika dva in seveda tudi ostale. V naših očeh je ta pisatelj eden redkih predstavnikov sveta odraslih, ki nas in naše probleme vsaj malo razume. Oder šoštanjskega kulturnega doma je bil okrašen z risbami naših učencev, na mizi se je bohotila vaza s prelepimi ivanjščicami. Na začetku je ravnateljica povedala nekaj o zgodovini bralne značke. Končno je na oder prišel naš gost, ki smo ga sprejeli z navdušenim aplavzom. Pripovedoval nam je o svojih dogodivščinah in izkušnjah s kačami pa o Maci in o obdobju pesništva. Pisateljevo pripovedovanje je bilo zabavno in obarvano z mnogo humorja. Za posladek nam je prebral še pesmici Bike in Polona.
Na vrsti so bila vprašanja, pisatelj pa je odgovarjal takole:
Kdo vasje navdušil za pisanje knjig?
Za pisanje so me navdušili tuji in domači pisatelji. Pisal sem že v mladosti, bolj zase kot za druge, vse do osemintridesetega leta. Takrat sem izdal svojo prvo knjigo Na drugi strani Ljubljanice.
Kdaj ste napisali prvo knjigo?
Prvo knjigo sem napisal pri šestnajstih letih. Imela je 150 strani. Pripovedovala je o kavboju in njegovih dogodivščinah.
Ali ste v kateri knjigi opisali svojo mladost?
V	vsaki knjigi je delček moje mladosti. V knjigi Dnevi pod Rožnikom opisujem svoje lumparije iz mladosti.
Ali v knjigah uporabljate svoj moto: Vsak je svoje sreče kovač?
Svoj moto uporabljam v vseh knjigah, saj je resničen.
Katero knjigo ste pisali ali pišete najbolj dolgo?
Najbolj dolgo pišem knjigo Lipa zelenela je. Šest knjig je že napisanih, pridružile pa se jim bodo še štiri. Vsaka knjiga vsebuje 600 strani. Koliko knjig ste že napisali?
Pravkar je izšla moja 32. Napisal sem jih 22 za mladino in 10 za odrasle.
Katera od njih vam je najbolj pri srcu?
Bela past, prelepa zgodba, pa seveda Dnevi pod Rožnikom, ker pač opisujejo mojo mladost.
Kje ste dobili idejo za knjigo Zelena pošast?
Ideja je prišla kar sama. Pred mojim vikendom pri Kamniku stoji gromozanski hrast, ki me spominja na pošast. Dogajanje sem prenesel k jederski elektrarni v Krško in tako je nastala knjiga.
Ali se bo zbirka knjig Zvesti prijatelji nadaljevala?
Ne, zaenkrat se ne bo. Vrata v nadaljevaje so sicer odprta, vendar sem raje začel pisati novo zbirko.
Katera je vaša najnovejša knjiga?
Najnovejša knjiga je Božiček. Romanček je napet in zanimiv, ostalo pa si preberite sami.
Ali ste tudi vi tekmovali za bralno značko?
V	moji mladosti bralne značke še ni bilo. Doma smo imeli veliko knjig, saj je bil oče profesor in jih je na veliko kupoval. Imel sem ljubezen do slovenščine in knjig, tako da sem jih veliko prebral.
Po zanimivih vprašanjih in še bolj zanimivih odgovorih je prišla na vrsto podelitev bralnih značk in nalepk, nato pa se je prijetna prireditev, žal, končala.
Petra & Barbara
8.c - sedijo: Petra Žel. Senada Medara, Aleš Očko. Tomaž Sijarto, Sandi Karlovčec, Zvonko Kolar; stojijo spredaj: razredničarka .Anica Pudgar, Monika Volk, Romana Slemenšek, Elvira Ibralič, Mirela Mustafič, Nives Hajdukovič; 2. vrsta: Boštjan Ovčjak, Matjaž Cesnik, Helena Kugonič, Jerica Mikuž, Jakob Filip Tamše, Ida Jelenko, Maja Drev; manjkata Polonca Menih in Darja Barukčič.
8.b - sedijo: razrednik prof. Darko Menih, Petra Turk, Darja Brusnjak, Rok Jamnikar, Rok Kolar, Jožek Urbanc; stojijo spredaj: Anita Menih, Urška Krebs, Damjan Matko, Janko Stropnik, Jasna Melanšek, Matjaž Ramšak; 2. vrsta: Janja Strigi, Petra Pokleka, Jaka Polanc, Tomaž Gorenc, Mateja Stropnik, Bernarda Cešnovar, Nadja Ovčjak, Sonja Pirečnik.
8.a - sedijo: Veronika Urleb, Barbara Šlebinger, razredničarka Natalija Lukane, Primož Nahtigal, Mitja Melanšek, Matjaž Kavšak; stojijo spredaj: Tadeja Kolenc, Irena Fajdiga, Nina Višič, Bernarda Vačovnik, Branko Ledinek, Matej Goličnik, Barbara Melanšek, Marko Podvratnik; 2. vrsta: Uroš Uršnik, Vojka Podkrižnik, Mojca Ročnik, Sara Stropnik, Matjaž Ježovnik, Primož Urlep, Aleš Krajnc, Mirnes Hukič.
Uspeli izlet Ravenčanov
ot v preteklih letih je agilni predsednik Rdečega križa Ravne pri Šoštanju, gospod Jože Jančič za članice in člane društva tudi letos organiziral izlet po poteh Slovenije.
Na praznični dan Sv. Rešnjega telesa, 6. junija, smo se zbrali pri gostilni Kotnik v Ravnah, vstopili v dva avtobusa in odpeljali proti Kozjanskemu, kjer smo na lepo urejenem kmečkem turizmu zajtrkovali. Nato smo si ogledali kozjanske znamenitosti, ki jih ni malo in si jih je vredno ogledati. Na isti domačiji smo imeh kosilo, ki je med petjem in plesom trajalo do poznega popoldneva. Naš glavni cilj je še sledil. To je bil
obisk župnije Gorica - Slivnica, kjer župnikuje gospod Andrej Mazej, naše gore list. Bil je prijetno presenečen, ko se je zvečer cerkev napolnila z njegovimi rojaki. Z velikim veseljem je slovesno daroval sveto mašo. Po maši smo se z njim dolgo v noč zadržali v prijetnem klepetu. Srečal se je z mnogimi sošolci, bivšimi ministranti ter znanci. Le stežka smo šli narazen. To srečanje nam bo še dolgo ostalo v prijetnem spominu. Šoferja avtobusov sta nas domov pripeljala v poznih večernih urah. Zahvaljujemo se jima za srečno in prijetno vožnjo.
Za popolni uspeh izleta pa se zahvaljujemo gospodu Kotniku in odboru RK Ravne. Posebna zahvala gre gos-
AVGUST
DOMA: Dognoji lončnice in jih zalivaj samo z ogreto postano vodo. Da se v fižolovem in grahovem zrnju ne bodo zaredili žužki, ga daj za tri do štiri dni v zamrzovalno skrinjo, semensko zrnje pa samo za dan ali dva.
V	HLEVU: Privošči živini svežega zraka in včasih operi prašiče, radi so čisti. NA VRTU: Zalivaj s postano vodo, ne s tisto iz vodovodne pipe. Dognojuj z zeliščnimi gnoji iz koprive, pelina, čebulnih in česnovih listov... Drugič poreži dišavnice ter jih posuši v senci na prepihu. Paradižnike, kumare, bučke, jajčevce itd. sproti pripravljaj za zimo. Nabiraj lešnike, bezgove jagode, dren, janež, kumino, hmelj. Posadi zimski česen. Sej endivjo, cikorijo, motovilec, črno redkev, špinačo, blitvo in radič.
NA NJIVI: Sej krmno koruzo, deteljo in kamatko, samo ali v mešanici z italijansko ljuljko in ozimno grašico. Uniči vsa snetljiva stebla koruze. Pesa in zelje bosta hvaležna za gnojnico.
V	SADOVNJAKU: Cepi mlade divjake na speče oko. Odpadlo piškavo sadje obreži, napravi krhlje ali naribaj in zamrzni za zavitek ter druge zimske sladice, ostalo pokrtni.
V	VINOGRADU: Odstrani vse liste okrog grozdov. Če bo okrog njih dovolj zračno, bo manj bolezni in škropljenja. Odstranjuj zalistnike za prvim očesom. Zadnji čas je, da ustekleničiš vino. Sode očisti vinskega kamna, oprane in suhe zažveplaj. Preprečuj peronosporo in oidij.
podu Jožetu Jančiču za ves njegov nitarni organizaciji RK Ravne, trud pri organizaciji izleta in za dolgoletno in nesebično delo pri huma- Ivan Ferk in hvaležni Ravenčani
KDOR VESELE PESMI POJE
red hišo se je prisrčno smehljala Mojca, ko je izza vogala prišla Pehta z volčjakom, za njo pa je prihlačal Bedanec. Rožle je plaho pokukal skozi hišno lino, Kekec pa je prešerno zavriskal sredi poljane pod Vršičem ter zapel: “Kdor vesele pesmi poje..." Tako je bilo v Kekčevi deželi nad Kranjsko goro. Malošolarji iz Brine, polni znanja abecede in številk, so dobili še kislo mleko in dober črn kruh iz krušne peči. To je bil zaključni izlet maturantov male šole iz Šoštanja. Vesel, lep in sončen dan. Obiskali so tudi Planico. Srečanje s planiško velikanko je bilo še posebej lepo plačilo za ves njihov dotedanji trud. Skozi vse leto so se trudili za priznanje cicibana - športnika. Učili so se plavati, kolesariti, smučati in sankati. Postali so pravi pohodniki in planinci. Mimogrede so spoznali vse črke in številke ter naredili mnogo domačih nalog, kakršne so njihovi starši delali šele v prvem ali drugem razredu. Z Društvom prijateljev mladine pa so pripravili kavarno Miš-maš.
Malo mlajši so za zaključek odšli na pravo popotovanje z vlakom do Velenja. Deževen dan jih ni premotil. Vsi razigrani in kasneje malo premočeni so se prebili do knjižnice in se spustili v prostore pravljičarke. Zakopali so se v goro knjižic ter jih prelistavali, kot da ne hi imeli skoraj vsak konec tedna za domačo nalogo “čitanja” v vrtcu izposojenih pravljic. Kasneje so prisluhnili zanimivi pravljici, na koncu pa so se podložili s sendviči in sokovi. Tako so zaključili leto, med katerim se je pri njih kar naprej nekaj dogajalo. Jeseni so
pripravili kostanjev piknik, pričakali tetko Jesen, se zabavali s Piko Nogavičko, obiskal jih je Dedek Mraz, pripravili so materinski dan. Vse leto so imeli svoje prostora izvirno okrašene z novimi in novimi izdelki, delo otroških prstkov; neštete prečudovite risbice s svinčnikom, z ogljem, z akvarelnimi in
pastelnimi barvami pa razlivanke in lepljenke, na katerih se prepoznajo očki, mamice pa tudi kakšen dedek in stara mama. Poleg tega so risali tudi na asfalt in počeli še toliko zanimivih stvari, da se vsega sploh ne da povedati.
F.R.
N/ N/
DOBRA DRUŽBA, DOBRA MUZKA
II ečletna navada je, da se V mažoretke in člani pihalnega ■ orkestra Zarja s svojimi družinami zberejo na poletnem pikniku. Sami pravijo, da jih poleg glasbe družita veselje in zabava. Hkrati pa je to srečanje tudi oddolžitev družinam, ki jih med njihovimi številnimi nastopi čakajo doma.
Letos je bil piknik v nedeljo, 7. julija, pri Canču na Plešivcu. Tudi nekaj kapljic dežja ni zmotilo prijetnega razpoloženja in pestrega dogajanja. Glasbeniki, ki nas velikokrat navdušujejo, so dokazali, da se znajo tudi sami dobro zabavati
KRESOVANJE NA LOME
SREČANJE KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
1J nedeljo, 23. junija, smo občinski odbori SKD iz Velenja, Šmartnega ob Paki in Šoštanja, na pobudo velenjskega odbora, pripravili srečanje li krščanskih demokratov Šaleške doline pri Sv. Križu nad Belimi Vodami.
I Z razdelitvijo občine Velenje na tri nove občine so tudi vezi med nekdanjimi krajevnimi odbori krščanskih demokratov postale manj trdne. Pred nekaj leti je bilo pri Sv. Križu že podobno srečanje, kot smo ga želeli pripraviti letos. 25. junija pa je minilo pet let od razglasitve samostojnosti Republike Slovenije. Vse to so bile vodilne misli, ki so nas združile pri Sv. Križu.
Prireditev smo razdelili v tri vsebinske dele. Prvi del je bila sv. maša za domovino, ki jo je daroval dr. Drago Ocvirk. Gospodu Ocvirku se moramo zahvaliti za praznično vzdušje in spodbudne besede o samostojnosti in demokraciji. Maša je bila zaključena z zahvalno pesmijo, ki se poje samo ob posebnih priložnostih in je bila nekakšna krona začetnega dela. Drugi del je bil politično in kulturno naravnan. Gost tega dela je bil minister za znanost in tehnologijo, g. Umek, ki je v kratkem, preprostem govoru povedal, kaj smo štorih v letih samostojnosti in kaj nas še čaka. Opozoril je na bližajoče se volitve in na vlogo krščanskih demokratov. V kulturnem programu smo shšali recitacijo in nastop pevskega zbora. Program je zaključil g. Lovrec iz Velenja, ki je ministru izročil skromno spominsko darilo. Zadnji del srečanja je bil družabne narave. Pripravili smo skromno pogostitev z domačim kruhom. Takrat smo spoznali, da se kljub majhni razdalji med posameznimi kraji nekateri že nekaj let nismo videli.
To nedeljsko popoldne je bilo proti nam le vreme, saj smo bili deležni kar precej dežja, megle, vetra in mraza. Vendar to ni oviralo ljudi, ki so prišli v lepem številu. To pa je najlepša nagrada za tiste, ki so pripravili srečanje, in spodbuda za organizacijo naslednjega podobnega druženja.
PeTur
a predvečer pete obletnice osamosvojitve smo se pri Vodovniku vrh Loma zbrali mnogi člani velenjske in šoštanjske podružnice Slovenske ljudske stranke. Posadili smo lipo, ki je slovenski simbol, in kot pred petimi leti, ko smo uresničevali slovenske sanje po neodvisnosti in samostojnosti, smo tudi tokrat in na istem mestu zakurili kres. Njegov plamen je osvetlil travnike in gozd in množico radovednih in pričakovanja polnih obrazov. In med nas ter naprej proti vrhovom so zadoneli glasovi lovskih rogov in ponesli svečane zvoke proti dolini, ki se je že zagrinjala v temen plašč prihajajoče noči.
V davnih časih je bil ogenj na kresno noč simbol sončenega boga, pozneje so grmade vrh gora naznanjale prihod krutih sovražnikov, Turkov, v naših časih pa je postal ogenj prispodoba za svetlobo, ki nas bo sedaj vodila na naši samostojni in neodvisni poti v bodoče čase.
Poleg svetlobe ognja je bila tisti večer pomembna tudi lipa, že od nekdaj sim-
bol slovenstva in simbol življenja nasploh. Naj bo lipa vrh Loma, ki smo jo posadili, še mnogo naslednjim rodovom živ spomin na naše čase in na nas, ki smo sodelovali v najpomembnejšem obdobju slovenskega narodnega življenja.
Kljub slovesnemu večeru pa je bilo tudi časa za premislek in za nekaj stvarnih besed, saj v naši novi državi ni vse tako, kot bi si želeli. Tovariši, ki so nas nekoč vodili v svetlejši jutri, so pohiteli po poti tranzicije, ki jo razumejo predvsem kot priliko za krajo družbenega premoženja, kot priliko za oselmo bogatenje, raz-prodajo slovenske industrije in sloven-ske zemlje. Ljudje, ki so nas učili nove morale, so danes najboljši učitelji stare nemorale. Nastaja razred novih lastnikov, ki so še bolj nenasitni kot njihovi predhodniki pred zadnjo svetovno vojno. Tega si pred petimi leti nismo želeli. V zatiosu demokratizacije in osamosvojitve ni nihče pomislil, da je v Sloveniji združba, rečemo ji lahko tudi klan, ki ima s spremembami v Sloveniji zle načrte.
Vendar, zgodovina je kot valovanje morja, je večni gor in dol, večno nihanje od boljšega k slabšemu in narobe, je pa seveda tudi čas zatišja in čas viharjev. Slovenski narod je dolga stoletja preživel v hlapčevstvu, boril se je proti številnim sovražnikom in preživel. Preživel bo tudi te tako imenovane čase tranzicije in zavedel se bo, da je njegova pot odslej le pot neodvisnosti.
Lipa, ki smo jo posadili, in kres, ki smo ga zakurili, sta bila tisti večer samo naša. Lipa bo rasla in poganjala korenine skozi našo skromno slovensko zemljo, ostala bo simbol življenja in spomenik našega obdobja.
Ali si lahko zamislimo lepši spomenik, kot je lipa, to živo bitje, drevo, ki bo nekoč mogočno in bo še desetletja in stoletja v srcih slovenskih ljudi zbujalo ponos. Narod, ki ima take spomenike, ne more izginiti, ne more pozabiti, kje je njegova domovina in ne more zgrešiti svoje poti skozi čas.
Borut Korun
PELJIMO SE PO POTEH SLOVENIJE
POHOD NA SMREKOVEC
izvedbi Planinskega društva Šoštanj in Savinjskega MDO PD s sedežem v Mozirju je bil v soboto, 8. junija letos, že sedmi pohod na najvišji vrh občine Šoštanj. Planinstvo ima tu že lepo tradicijo. Prvi vpisani turist v bivši koči na Smrekovcu je bil sredi avgusta leta 1933 pedagog Gustav Šilih iz Maribora z dvema kolegoma. Tokratnega pohoda, ki je potekal v prijaznem vremenu in omogočal soliden razgled, se je udeležilo okrog sto pohodnikov iz Šaleške in Savinjske doline, tudi župan občine Šoštanj Bogdan Menih. Trasa pohoda je potekala od gostišča Grebenšek pretežno po makadamski cesti v sedlo pod Sv. Križem, mimo Spodnjega in Zgornjega Brložnika (tam se pase 62 glav živine) do koče na
Smrekovcu in zatem na vrh. PD Šoštanj je poskrbelo za izkaznico, žig, nove oznake na poti, napitke pri Grebenšku in pred Sp. Brložnikom ter propagando (plak-ti, novica v koledarju planinskih akcij 1996 in koledarju Športne unije Slovenije). Nemalo pomemben pa^ je tudi javni prevoz Velenje-Šoštanj-Grebenšek in nazaj. Gostišče Grebenšek je spet poskrbelo za dobro hrano, živo glasbo, dobro počutje in srečolov. Koča na Smrekovcu in gostilna Savinek pa sta imeli povečan obisk.
Pokrovitelj akcije je bil Gorenje Servis, pohod pa so podprli še TEŠ, Veko, APS, gostišče Grebenšek in fotokopirnica Lichtenegger. Prvi pohod na Smrekovec, najvišji vrh občine Velenje, sta leta 1990 predlagala Maks Korošec in Miroslav Žolnir. Po ustanovitvi
novih občin spada ta 1569 m visok vrh pod Šoštanj, kar pa za obiskovalce ni nobena ovira.
Smrekovec je zanimiv skozi vse leto. Izgleda pa, da je od prvotnih organizatorjev (PD Črna, PD in TD Mežica, PD Šoštanj) ostal le slednji. Kljub ugodnemu terminu (druga sobota v juniju) in propagandi se očitno kaže, da akcija ne privablja organiziranih skupin iz drugih slovenskih PD, razen iz Šaleške doline. Sedanji oskrbnik meni, da bi moralo biti na Smrekovcu srečanje planincev treh dolin. Ima sicer prav, vendar pa ni jasno, kdo bi poleg nekaj članov PD Šoštanj še sodeloval pri pripravi in izvedbi takšnega srečanja, ki ga je do sedaj več let motil dež?
M. Žolnir
PRIJATELJSKA MEDNARODNA TEKMA
Slovenija : Jugoslavija - 78 : 67
K
ošarkarski klub Elektra je v začetku junija organiziral priprave slovenske reprezentace do 22 let za evropsko prvenstvo. V sklopu teh priprav je bila 14. junija v novi športni dvorani v Šoštanju tudi prijateljska tekma med mladimi košarkarji Slovenije in Jugoslavije. Odvijala se je v prijetnem vzdušju. Tekmo
si je ogledalo okrog 700 gledalcev; organizatorji so v ta namen postavili dodatni tribuni. Prisotnih je bilo več novinarjev in gostov iz Slovenije pa tudi iz Jugoslavije in Makedonije. Mladi obeh reprezentanc so navdušili z igro, na koncu pa je z rezultatom 78:67 slavilo moštvo Slovenije. Obe reprezentaci sta odpotovali na 3. evropsko' prvenstvo do 22 let
v Turčijo, kjer pa naši po obetavnem začetku niso povsem izpolnili pričakovanj.
Domačini so se izkazali kot odlični organizatorji pa tudi nova športna dvorana je požela veliko pohval. Zaradi odlične organizacije je bila Šoštanju in KK Elektra dodeljena kvalifikacijska tekma med članskima ekipama Slovenije in Makedonije, ki bo jeseni.
ODBOJKA NA MIVKI
West Beach volley cup
Športna zveza Šoštanj je v soboto, 6. 7., organizirala B-turnir v odbojki na mivki na igriščih TRC Jezero v Velenju. To so hkrati tudi kvalifikacije za državno prvenstvo. Sodelovalo je 17 moških in 4 ženske ekipe. Vse ženske ekipe so se neposredno uvrstile v finalne boje, med moškimi pa osem najboljših ekip. Organizatorji so pričakovali več zanimanja med domačimi ekipami, vendar se je tekmovanja udeležila le ekipa Boom (D. Sevčnikar, Bevc), ki pa je imela smolo, saj je morala igrati v kvalifikacijah in je iz nadaljne-ga tekmovanja izpadla za bori dve točki.
Podelitev priznanj in pohval najboljšim
Nikoli ne dobiš želje, ne da bi dobil ludi moč, da jo uresničiš. Vendar moraš vseeno kaj narediti za to.
zrek Richarda Bacha je nas, učence OS Bilie Roecka. spremljal skozi preteklo šolsko leto.
V sončnem junijskem popoldnevu, 18. 6., smo se v Kulturnem domu v Šoštanju zbrali starši, učitelji in vsi učenci, ki so s svojim skrbnim, vestnim in požrtvovalnim delom na različnih področjih osvojili priznanja in pohvale.
Dvorana je bila kar pretesna za vse, ki so priznanja dobili, in za vse tiste, ki so se ob teh slovesnih trenutkih veselili z njimi. Številna priznanja in pohvale je s pomočjo razredničark
podelila ravnateljica naše šole, gospa Vida Rudnik. Še posebej smo bili počaščeni, ker se je naše slovesnosti udeležil tudi šoštanjski župan, gospod dr. Bogdan Menih, ki je s spodbudnimi besedami nagovoril naše slavljence.
Med podelitvijo so za popestritev poskrbeli gledališčniki mlajše in starejše dramske skupine. Z veselo pesmijo pa nas je mladinski pevski zbor popeljal v prijetne, brezskrbne počitnice, ki so si jih prizadevni učenci, njihovi starši in učitelji pošteno zaslužili.
Nasvidenje v naslednjem šolskem letu!
Lidija Volk, Sonja Bric
IZŠLA JE KRONIKA PLANINSKEGA DRUŠTVA ŠOŠTANJ
Vse od začetka leta 1991 so na pobudo Viktorja Kojca v Planinskem društvu Šoštanj pripravljali izdajo brošure, ki bi vsebovala pomembnejše dogodke iz zgodovine društva. Predviden datum izdaje je bil marec 1994, ko so šoštanjski planinci praznovali 90-letnico društva. Pri zbiranju gradiva pa so naleteli na veliko praznino v arhivu. Oli selitvi občine Šoštanj v Velenje je društvena omara z arhivi pristala na odpadu. Leseni provizorij PZS v Ljubljani, v katerem je bil tudi arhiv, pa je pogorel. Drobce, s katerimi so dopolnjevali društveno kroniko, so našli v noticah v vseh letnikih Planinskega vestnika. S svojimi spomini pa so jo obogatili še člani.
Gospa Zinka Moškon, ki je imela pri zbiranju in urejanju gradiva nemalo dela, v uvodu brošure ppa, da jo bodo z zanimanjem prelistali starejši in mlajši šoštanjski planinci in drugi občani. Hkrati pa vabi k sodelovanju vse, ki bi znali popraviti kakšno napako v knjižici in dopolniti arhivske podatke.
N/
SONČNO MESTO NA SLEMENI
Medobčinska zveza prijateljev mladine v sodelovanju s taborniki Šoštanj skega roda Pusti grad in oskrbnikom Milanom Kretičem v poletnih mesecih že vrsto let organizira dnevni tabor na Slemenu. Letos se ga je udeleževalo od 30 pa do preko 40 otrok iz šoštanjske in velenjske občine.
Letošnji teden se je začel precej deževno in tak ostal vse do četrtka, ko je nebo le uslišalo obredne pesmice mladih tabornikov, s katerimi so prosili za sonce.
Ni in ni prenehalo deževati, zato so večji del prvih dni preživeli v Andrejevem domu. A niso le poležavali in se dolgočasili! Planinsko postojanko so spremenili v Sončno mesto. To je bilo pravo mesto z ulicami, sončnim vlakom, šankom Pri švedri in kuhinjo Pri veseli špinači. Pred kosilom so zapeli pesmico, ki so jo sestavili v taboru. Izdali so lastni časopis Sončni žarek. Ustanovili so banko in na posebno valuto se moral privaditi tudi oskrbnik. Nekateri udeleženci so bili že stari taborniki, drugi so šele spoznavah življenje v sožitju z naravo. Imeli so pohode po gozdu, kjer so se vadili v orientaciji, postavljali ognje, vezali vozle in spoznavali potne znake. Merili so se v štafetnih igrah in tako neusmiljeno odganjali dež.
Ko smo v četrtek na Slemenu iskali tabornike, nas je pričakala skupina prijaznih indijank in indijancev, ki so se vadili v streljanju z lokom - bil je indijanski dan. Taborniki so si oblekli
porisane majice, na katere so napisali še svoja indijanska imena in si okrog glave privezali poslikane trakove. Dvignili so svojo zastavo.
Dve Tini sta se odločili, da bosta počitnice preživeli pri prijateljici Vanji Kretič na Slemenu, kjer se bodo tretješolke izpopolnjevale v lokostrelstvu, ki je prihodnje leto njihova disciplina na taborniških tekmovanjih. Pridružila se jim je
še mala Tanja, ki jo je ati v ponedeljek pripeljal iz Zarazborja na Sleme na sladoled, vendar se je med taborniki tako dobro počutila, da je prišla naslednji dan kar z nahrbtnikom.
Ves teden so letele puščice proti tarči pod budnim očesom vodnic Joje in Jerneje, indijanska poglavarja pa sta si šele nabirala izkušnje in se kalila za vodnika.
Urša Menih
LIST
PRENOVLJENA RESTAVRACIJA JEZERO
IT a dan, ko so praznovali rudarji, je gostinsko podjetje GOST odprlo prenovljen in povečan gostinski lokal Jezero. V novo obdobje je V restavracijo pospremil večdnevni glasbeni in zabavni program. Eksotičnost, v stilu hotela Hilton v Kairu ali na Havajih, privablja najrazličnejše obiskovalce - tiste, ki so dan preživeli športno na bližnjih objektih turistično rekreativnega centra in druge, ki pridejo na slavnostno večerjo. Kljub povečanemu zaprtemu delu poleti še vedno privablja prijetna terasa, ki vse, ki nimajo časa za pravi dopust na obali, za nekaj večernih uric odnese ob morje.
Moje mesto -	SREBRNI ZNAK
lepo, urejeno in čisto CIVILNE ZAŠČITE RS
Peter Radoja je želel oh tem poudariti, da je prejšnji sistem zaščite in reševanja spadal v pristojnost civilne zaščite in so gasilci v njem imeli podrejeno vlogo. Tako se je pri poplavah leta '91 zgodilo, da so gasilci opravili levji delež aktivnosti reševanja, zasluge in smetano pa je pobrala civilna zaščita. Danes zakonska določila jasno razmejujejo pristojnosti in področja ukrepanja enih in drugih. Nihče ni zapostavljen in gasilci so izgubili občutek manjvrednosti. Kot svetnik v občinskem svetu, poveljnik civilne zaščite občine Šoštanj in gasilec je povedal, da smo v občini Šoštanj postavili reševanje in zaščito na lastne noge. Da pa lahko civilna zaščita in gasilci tvorno in nesebično sodelujejo se pokazalo ob vodni ujmi, ki nas je prizadela lansko poletje.
UM.
Občina Šoštanj se je v spomladanskih mesecih odločila polepšati prvi vtis o Šoštanju tistim, ki se v mesto pripeljejo z vlakom, in je uredila cvetlični nasad na železniški postaji.
To geslo pa so vzeli za svoje tudi stanovalci Kajuhove ulice v Šoštanju. Ze vsa leta skrbno urejajo skromne zelene površine okrog blokov, letos pa so lepo negovano travnato preprogo ogradili z lično verigo. Njihovo prizadevanje za lepši izgled okolice si v časopisu vsekakor zasluži pohvalo, bilo pu bi dobro, ko bi njihovemu vzgledu sledili še drugi.
POPRAVEK
V prejšnji številki sem v članku Postavljanje mlajev v Gaberkah napisala, da je smreki za mlaja podaril Jože Borovšek. Zal je informacija napačna. Eno smreko, tisto z dvema vrhovoma, je podarila Marjana Zaljuberšek iz Velunje, drugo pa Jože Zajc iz Gaberk. Vsem prizadetim se opravičujem za neljubo pomoto.
fi. Ž.
a posredovanje v vodnih ujmah poleti leta '95 je državno predsedstvo Civilne zaščite odlikovalo Gasilsko društvo Gaberke in gospoda Petra Radojo s srebrnim znakom Civilne zaščite Republike Slovenije. Odlikovanji je 4. julija na skromnem, a slovesnem sprejemu v Vib Široko podelil župan dr. Bogdan Menih. Prejemnikom odlikovanj se je zahvalil za hitro in strokovno reševanje v lanski naravni nesreči in izrazil upanje, da bo sodelovanje tudi v prihodnje uspešno.
V imenu Gasilskega društva Gaberke sta odlikovanje prejela predsednik in poveljnik PGD, g. Karel Judež in g. Janko Zelcer, ki sta izrazila veselje in počaščenost ob prejemu odlikovanja in dodala, da je to hkrati vzpodbuda za nadaljnje delo. Čeprav prostovoljci, se gaberški gasilci redno pripravljajo na posege v primeru požara in drugih nesreč. Pomembno je tudi redno vzdrževanje opreme in tehnike. Operativcev, ki imajo mesečne protipožarne vaje, poplav pač ne morejo inscenirati, je okrog petdeset. V večjih akcijah, kot je bilo posredovanje v lanskoletnih vodnih ujmah, pa sodeluje tudi 150 članov. Delo se z odlikovanjem seveda ni končalo, ostaja pa upanje, da nam ho narava v prihodnje bolj prizanašala.
GOSPE ŠTEFKI MEH V SPOMIN
Ko smo se podali na izlet na dan Sv. Rešnjega telesa sta pesem in dobra volja krepili naše razpoloženje. V lepem petju je Štefka uživala, njen lepi glas se je slišal pretežni del dneva. Naslednji dan sta se z osemdesetletno materjo podali na obisk k prijateljici v slovenjegraško bolnišnico. Na povratku domov sta imeli hudo prometno nesrečo. Ko smo zanjo izvedeli, nam je zastal dih. Upali in trepetali smo za njuni življenji. Kljub velikemu prizadevanju zdravnikov, jim Štefke ni uspelo rešiti in ozdraviti. V nekaj dneh je obstalo plemenito srce nam tako drage sosede in knjiga njenega bogatega življenja se je zaprla za vedno.
Kako priljubljena je bila Štefka, je pokazal obisk na domu, kjer je dva dni počivalo njeno izmučeno telo in so jo prihajale gruče ljudi kropit in pomolit za njeno dušo. Tudi na pogrebu ji je zadnjo čast izkazalo mnogo ljudi.
V organizaciji Rdečega križa Ravne je opravljala delo mnogo let. Zato je tudi požrtvovalni predsednik, gospod Jančič potožil, da jim je smrt vzela najbolj prizadevno sodelavko. Vedno je bila pripravljena pomagati pomoči potrebnim, to se je pokazalo tudi, ko je mnogokrat darovala kri. Pogosto je obiskovala revne in trpeče, tudi v Dom ostarelih je večkrat zahajala z drobnimi darili in prijazno besedo. Zavedala se je, da je treba srečo deliti z drugimi.
Ob slovesu pred domačo hišo se je z ganljivimi besedami od nje v imenu vseh poslovila domačinka Marjana ter moški pevski zbor iz Raven. Na pokopališču so ji odigrali žalostinke tovarniški godbeniki, govorniki pa so orisali njeno življenje.
Naj ji bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako ljubila.
Družini Ferk in Drev
Sodelavci in prijatelji iz Rdečega križa se poslavljamo od drage in spoštovane Štefke Meh iz Raven pri Šoštanju. Končala se je njena življenjska pot in mi zaman iščemo odgovor na vprašanje, zakaj usoda ubija prav svoje izbrance. Vsem, ki ste jo poznali, in veste o njej morda več, kot je bilo dano nam, ni potrebno razlagati izjemnosti njene osebnosti. Več kot petnajst let je velik del svojega časa posvečala ljudem, ki so se znašli v kakršnikoli stiski. Z nami je bila pri vseh delih in akcijah, ki jih izvaja naša človekoljubna organizacija. V tem trenutku še ne dojamemo praznine, ki je nastala, ker vedra in prijazna ne bo več prihajala med nas; vemo pa, da jo bomo močno pogrešali.
Naši izrazi globokega sožalja so namenjeni njeni družini, kajti korenine njihove bolečine so najbolj globoke. Nam pa naj bo Stef-kina smrt v opomin, da nihče ne ve, kdo bo na vrsti že jutri, zato je vse živo vredno še večje ljubezni.
Krajevna organizacija RK Ravne Območna organizacija RK Velenje
CEPLJENJE
V pomladanskim mesecih so veterinarji Veterinarske postaje Šoštanj na obsežnem območju, ki ga pokrivajo (to je območje bivše skupne občine), opravili cepljenje psov proti steklini. Na določenih mestih v krajih, kamor lastniki vsako leto pripeljejo svoje zveste prijatelje, so tako cepili 2416 psov.
HOTEL KAJUH OKOLI LETA 1965	HOTEL AUSTRIA LETA 1903
HOTEL AVSTRIA
Starejši Šoštanjčani se radi pogovarjajo o zgodovini domačega kraju, zato bodo brez težav ugotovili, da bi ta zapis rad posvetil stavbi, ki jo prepoznamo pod imenom Kajuhov dom. Kdaj je stavba dobila današnje ime mi ni poznano. Očitno je na to vplivalo dejstvo, da se je 19. decembra leta 1922 Mariji Vasle, hčerki premožne šoštanjske družine, ki je kupila stavbo, rodil sin, po katerem nosi ime tudi ulica, ob kateri stoji obravnavana stavba. Po pritrditvi spominske plošče padlemu pesniku in partizanu je postala celotna stavba zaščitena kot kulturni spomenik.
Stavba torej ni varovana zaradi svojih arhitekturnih značilnosti, ampak kot rojstna hiša slavnega pesnika. V tej zgodbi me zanima prav zunanja podoba stavbe oziroma bogatost fasadnih okraskov, velikost stavbne mase, predvsem pa lega same stavbe v kontekstu celotnega kraja. Poudarjeni manieristični pritlični del, baročne atike na strehi in figure ob oknih ter neorenesančna delitev fasade govorijo o vplivu italijanskih graditeljev palač, ki ga je vseboval takrat prevladujoči klasicistični stil. Čelna podoba objekta naj bi predstavljala dobrodošlico obiskovalcem, ki bi v Šoštanj prispeli z vlakom ali po stari cesti iz Velenja s konjsko vprego.
I)a bi razumeli trud. ki ga je graditelj vložil v oblikovanje v merilu Šoštanja vsekakor impozantne zgradbe, se je treba vrniti v leto 1892, ko je bila stavba zgrajena. Šoštanj takrat še ni bil povzdignjen v mesto, niti ni imel elektrike, imel pa je pravkar dokončano železnico. Blizu železniške postaje je Franc Rajšter, eden izmed vplivnejših Šoštanjčanov, dal takrat sezidati hotel z dvajsetimi posteljami z imenom Avstria. V hotelu so brezplačno odstopili prostore telovadnemu društvu Sokol in Šaleški čitalnici, kar se danes, v času tržne ekonomije' sliši neverjetno. \ Šoštanju je bil v tistem času še en hotel s prav nič slovenskim imenom Deutseheshaus (nemška hiša) z enakim številom postelj. Šoštanj je takrat spadal pod avstro-ogrsko monarhijo in baje je takrat v teh krajih živelo kar precej Nemcev oz. nemškutarjev (to naj bi bili tisti, ki so se delali Nemce). Čeprav je večina Šoštanjčanov takrat obvladala tako nemški kot slovenski jezik, je občasno prihajalo do razlikovanja med tistimi, ki so imeli nemško zavest, in tistimi, ki so čutili slovensko. Dokaz za delitev Šoštanjčanov je tudi sama družina Vošnjak -Wosehnagg, ki se je razdelila na nemško in slovensko vejo. Delitev take vrste pa nujno jmvzroči iskanje identitete znotraj posamezne skupine.
Po moje gre prav v nacionalnem tekmovanju iskati vzroke za bogato oblikovanje hotela, ki je bil zgrajen z namenom ustvariti nov center Šoštanja na desnem bregu Pake. Sem lahko prištejemo še trgovino Senica (stavba, na kateri so danes pritrjene vitrine s filmskimi plakati), ki z lesenimi križi na fasadi izkazuje pripadnost tipični nemški ljudski arhitekturi. Trgovci so se morali obnašati pač tako, da so privabili praviloma premožnejše nemške Šoštanjčane. Mimogrede, šoštanjska mestna občina je bila letu 1918 edina, ki ni podprla znamenite majniške deklaracije in nenrški Šoštanjčani so enkrat celo kamenjali slovenske, ko so le-ti za njeno obletnico prepevali nam vsem znano “ Hej, Slovani...”
Nasprotje med šoštanjskimi Nemci in Slovenci, ki ga je treba razumeti tudi v zdravem tekmovalnem duhu. se je nadaljevalo tudi po razpadu Avstro-Ogrske, vse do brutalne razrešitve nasprotij po drugi svetovni vojni. Hotel Avstria preimenuješ v Kajuhov dom in problem je rešen. Pa ni tako. Narodnostna vprašanja niso gordijski vozel, zato se razklanost Šoštanjčanov, ki jo je čutiti vse do današnjih dni. ne da reševati z udarcem meča krvave revolucije. V tej zgodbi o razklanosti je skrita tudi zgodba o propadanju šoštanjske duše, ki še vedno traja. V podobi te stav be, ki je bila last matere dveh različno mislečih sinov (eden partizan in drugi nemški vojak), je zame skrito opozorilo na travme, s katerimi morajo živeti starejši Šoštanjčani (samo milijon nas je. milijon umirajočih med mrliči...)
E di Vučina
EKTIUKNA
PETEK, 12. JULIJ 1996
trela, a veste, da bom ta hip požrl besedo od zadnjič (ko sem obljubljal tisto o psu in zlatu). Tega resnično ne počnem pogosto; včasih pa višja sila človeka primora k temu.
Tokrat je ta višja sila kratkomalo inspiracija (mar mislite, da se nanjo izgovarjajo zgolj pesniki?).
Misel o tem, kako hom opisal naslednji šoštanjski biser, je tlela v meni že najmanj teden dni. Vreme pa vse hujše. Hladno, deževno; vse barve po hribih so postale nekam mrzlikaste in utrujene.
In tako ti peljem korveto od Velenja proti Šoštanju, ko me na zadnji ravnici pred mestom v tistem turobnem vremenu prav zares razveseli pogled na biser, ki se ga dotlej nekako nisem prav zavedal, čeprav nam je že ves čas sopotnik.
Se majhen uvod je potreben, da ne bo koga kap. Namreč beseda o tem, da so biseri takšni in drugačni, da smo ljudje takšni in drugačni; stvari so vendar relativne.
Tako! Zdaj pa direktno v oko. Veste, kaj je bilo tako všečno mojemu očesu???
Naša ELEKTRARNA. V lepi preobleki, za ograjo, kot kakšen grad. Lepo obarvani transportni trakovi- in množica cevi in veličastna konstrukcija in dimniki do neba s “skoraj” belim dimom in belo paro. Spomin od včeraj mi jo pokaže tudi osvetljeno ponoči; lepa slika. Čudovita slika. Kot Huston njega dni.
Koliko človeškega znanja je v tem jeklu, koliko vrtečih naprav, kablov, stikal, komandnih pultov, elektronike in premoga. Ja, premoga v mlinih in v žarečih kuriščih, ki ga nakopljejo knapi (srečno, fantje, ob Vašem prazniku). In čarovni postopek, ko se dela elektrika za
veliko hiš in za mojo cirkularko in za mojo kosilnico za travo. Skratka, toliko človeške pameti in znanja, zgodovine in razvoja tehnike.
Koliko ljudi skrbi za delovanje te vesoljske ladje; vsak nenehno na svojem mestu, sicer bi hudo zaropotalo. Eni pri “šraufih”, drugi pri računalnikih - kot orkester dunajske filharmonije za Novo leto - ubrano in v prvem kakovostnem razredu. Ali ni tudi to biser, biser tehnike in ljudi?
Ustavi konje, Peter M., bo nekdo dejal, a si “fajhtn”, kaj pa smrekovi gozdovi in zrak, ki ga dihamo?
Jasno, da se zavedam, da je še škodljiva okolju. Tudi lokomotive so nekoč bile, pa jih poglej danes!?
Vendar sem pripravljen pozabiti čase, ko sem zjutraj z dlanjo obrisal žveplo(?) s pločevine avta in ko mi je crknil paradajz. Seveda le ob tem ali zato, ker verjamem (in vidim), da se “tehniki”, ki krmarijo to napravo (in ne samo oni, tu je še važnejša država ali “oblast” ali po starem družba), zavedajo, da smejo delati elektriko za mojo kosilnico le tako, da ne bodo uničevali gozdov in ne mojih pljuč ne ptic in ne mojega paradajza.
Takšna naprava je, zame, svojevrsten biser. Ni dovolj obrušen, da bi bil vsakomur lep in zeleni bodo imeli še veliko dela... pa vendar, tistega mrkega dne se mi je zazdela lepa in pomembna za kraj. In tudi dihamo zadnje čase že veliko bolj “zeleno”.
Ze kdaj sem rekel, da tehniki peljejo človeštvo v napačno smer razvoja; toda človeštvo to hoče in plačuje (lepe avte in stranišče na izplakovanje). In ker niso Človeku ne Kristus ne Buda ne noben drugi bog ponudili nič boljšega v tem življenju, menim, da je dobro prisluhniti naravi: tako lepo nas butne po glavi,
ko ga kaj polomimo.
Pametni to pravočasno opazijo in naslednjih nekaj desetletij stvari popravljajo.
Torej popravljajmo in izboljšujmo še naprej. Da bodo zanamci že lahko zapisali: elektrarna je pravi biser in še elektriko nam daje.
Mungo


GOD JAKOBA STAREJŠEGA,
zavetnika cerkve v Topolšici
akob starejši je bil sin ribiča Zebedeja in Salome. S svojim bratom Janezom je živel kot ribič v Galileji. Skupaj spadata med prve Jezusove učence. Bil naj bi tudi prvi mučenec med apostoli. Ime “starejši” ima zato, da bi ga razlikovali od Jakoba mlajšega, ki je prišel med apostole kasneje.
Po Jezusovem vnebohodu je Jakob še naprej oznanjal evangelij. Po izročilu je deloval v Samariji in Jeruzalemu. Drugo izročilo pa pravi, da je šel v Španijo in tam pridigal. Kralj Agripa I. ga je dal leta 44 zapreti in ubiti z mečem. Legenda pravi, da je na poti na morišče sprevod šel mimo hiše, pred katero je sedel zaradi protina negiben mož, ki je prosil Jakoba za ozdravitev. Na smrt obsojeni ga je pozdravil. Mož se je dvignil in hodil. Eden od rabljev je padel na kolena in se spreobrnil h krščanstvu, zato je bil obglavljen skupaj z Jakobom.
Izročilo pravi, da so na mestu Jakobove smrti zgradili cerkev z njegovimi posmrtnimi ostanki. V 8. sto-
letju so njegove relikvije dobile počitek v cerkvi v Galiciji, kamor so jih rešili pred Saraceni. V 10. stoletju seje tu, na severozahodu Španije, razvila romarska pot Santiago de Compostela.
Sv. Jakob je zavetnik Španije, vojakov, delavcev, lekarnarjev, drogeristov, klobučarjev, svečarjev, izdelovalcev verig, romarjev, k njemu se obračamo za vreme, jabolka in poljske pridelke ter proti revmi. V Topolšici se obhaja lepa nedelja vsako 4. nedeljo v juliju.
Lea Stancar
s k R 0 ( I I tl 1
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME_________________PRIIMEK___________________
NASLOV________________________________________
LETNA NAROČNINA: 1000 SIT
NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4, 3325 Šoštanj
ŠOLSKE

/ V šolskem letu 1995/96 so bili učenci šole Karla Destovnika Kajuha precej uspešni na številnih regijskih in državnih tekmovanjih.
Sestošolci Jerneji (Mazej, Hozjan, Preglav) so zmagali na kvizu MALE SIVE CELICE. 6. h-razredu so prislužili izlet v Gardaland.
Jernej Mazej je postal državni prvak VESELE SOLE za 6. razred.
Na regijskem tekmovanju iz slovenskega jezika za CANKARJEVO PRIZNANJE je osmošolec Mitja Melanšek osvojil osmo mesto in si tako pridobil bronasto in srebrno priznanje.
Na tekmovanju matematikov za VEGOVO PRIZNANJE so vidna mesta ter bronasta in srebrna priznanja dosegli: Jernej Mazej in Jernej Preglav (6. r.), Jasmina Razgoršek in Barbara Mazej (7. r), Mitja Melanšek, Uroš Uršnik, Rok Kolar (8. r.).. ŠAHOVSKO TEKMOVANJE - Sašo Brusnjak, 6. r., je občinski in regijski prvak. Tekmovanje MLADI TEHNIK - Mitja Melanšek je dosegel 2. mesto na regijskem tekmovanju in se uvrstil med prvih deset v Sloveniji.
Na tekmovanju za STEFANOVO PRIZNANJE iz fizike sta Uroš Uršnik in Ida Jelenko dosegla bronasto in srebrno priznanje.
Na tekmovanju iz ANGLEŠKEGA JEZIKA so bronasta in srebrna priznanja prejele Sonja Pirečnik, Polona Menih in Darja Barukčič, vse iz 8. razreda.
Skupina sedmošolcev: Anže Flis, Jernej Britovšek, Nina Ovčjak, Mihaela Ovčjak, Danijela Brglez in Tina Hriberšek je prejela priznanje za sodelovanje v medobčinskem projektu VARUJMO IN OHRANIMO ŠALEŠKO DOLINO.
Na 28. državni razstavi LIKOVNI SVET OTROK je priznanje prejelo 15 učencev. Letos so se učenci pod vodstvom mentorjev lotili dveh raziskovalnih nalog. Pri prvi, z naslovom Predstavitev OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj (dokumentarni video film), so sodelovali: Mitja Melanšek, Matic Dobnik, Anže Flis, Jernej Mazej, Matej Njegovec in Tina Čas. Raziskovalno nalogo Turistične zanimivosti mesta Šoštanj in okolice (multimedijska predstavitev z računalnikom) pu so pripravili Matic Dobnik, Maja Drev, Anže Flis, Mitja Melanšek in Jakob Filip Tamše.
Ob koncu uspešnega šolskega leta želimo vsem vesele in zdrave počitnice.
Jožica Andrejc
Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, tel.: (063) 882-652
•	Trg svobode 12, p.p. 4, 3325 Šoštanj • Odgovorna urednica: URŠKA MENIH • Uredništvo: Ida Jelenko, Jožica Andrejc, Peter Radoja, Peter Turinek, Edi Vučina, Branko Valič • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK
•	Lektoriranje: URŠKA MENIH • Tisk: MARGINALIJA d.o.o.
Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka.
Tiskano na recikliranem papirju
FOTO: PETER MARINŠEK
ŠTEVILKA 6/96
leto II
Šoštanj, 1. 7. 1996
U»R*A*DeN I
OBČINA ŠOŠTANJ ŽUPAN
Šoštanj na izredni seji dne 6. 6. 1996 pod točko 1 dnevnega reda s tajnim glasovanjem sprejel naslednji
Na podlagi 44. člena statuta Občine Šoštanj (Ur. list RS št. 38/95)
ODREJAM
objavo spodaj navedenih aktov v številki 6/96 Uradnega lista Občine Šoštanj:
1.
Sklep izredne seje sveta Občine Šoštanj;
SKLEP
Peter Rezman, roj. 21. 10. 1956, po poklicu elektrotehnik, stanujoč Cesta talcev 2a, Šoštanj, ki je po sklepu sveta Občine Šoštanj št. FP-01138/95 z dne 30. 6. 1995 imenovan za tajnika Občine Šoštanj, se z 7. 6. 1996 razreši funkcije tajnika Občine Šoštanj.
Svet občine je na tej izredni seji v zvezi z razrešitvijo Petra Rezmana funkcije tajnika občine sprejel z javnim glasovanjem naslednje SKLEPE:
2.
Odredbo o izvajanju nalog, ki jih je za naselje Topolšica v Občini Šoštanj do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti Topolšica z izvlečkom zapisnika 1. seje KS Topolšica;
3.
Odredbo o izvajanju nalog, ki jih je za naselje Skorno-Florjan v Občini Šoštanj do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti Skorno-Florjan z izvlečkom zapisnika
1.	seje KS Skorno-Florjan;
4.
Odlok o dopolnitvi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča;
5.
Sklepi 16. seje sveta Občine Šoštanj.
Št.: BM-d097/96 Datum: 27. 6. 1996
ŽUPAN
dr. Bogdan MENIH l.r.
OBČINA ŠOŠTANJ SVET OBČINE
Na podlagi 19. člena statuta Občine Šoštanj (Ur. list RS št. 38/95) in v zvezi s 115. členom poslovnika sveta Občine Šoštanj (Ur. Ust Občine Šoštanj št. 1/96) je svet Občine
1.
Naloge tajnika občine bo do imenovanja tajnika občine opravljala Slavica Škrubej, roj. 11. 7. 1950, stanujoča Lokovica 8a, Šoštanj, zaposlena na delovnem mestu višje strokovne sodelavke na področju financ na občinski upravi Občine Šoštanj.
2.
Dne 12. 6. 1996 se opravi primopredaja del in nalog tajnika občine. Primopredajo bo vodila komisija v sestavi:
1.	SKORNŠEK Anton, predsednik sveta;
2.	SATLER Rudolf, svetnik;
3.	ŠKRUBEJ Slavica, višja strokovna sodelavka NOE finance.
Komisija o primopredaji sprotno vodi zapisnik o prevzeti dokumentaciji, bstinah in o sredstvih, ki so bila v uporabi na delovnem mestu tajnika občine.
3.
Petru Rezmanu za čas od 7. 6. 1996 do vključno 6. 8. 1996 pripada mesečno nadomestilo plače v višini nadomestila plače, ki ga je prejel za mesec maj 1996.
4.
V času, določenem v prejšnji točki tega sklepa, bo Peter Rezman opravljal dela, ki jih bo v skladu z njegovo strokovno izobrazbo, delovnimi zmožnostmi in delovnimi izkušnjami določil župan občine.
Št.: AS-d085/96 Datum: 6. 6. 1996
Predsednik sveta Občine Šoštanj Anton SKORNŠEK l.r.
OBČINA ŠOŠTANJ ŽUPAN
Na podlagi 8., 44. in 96. člena statuta Občine Šoštanj (Ur. list RS št. 38/95) in 3. točke sklepa sveta Občine Šoštanj št. FP-01169-3/95 z dne 8. 12. 1995 izdajam
ODREDBO
o izvajanju nalog, ki jih je za naselje Topolšica v Občini Šoštanj do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti Topolšica.
1.
V prehodnem obdobju od 31. 12. 1995 pa do konstituiranja krajevne skupnosti v naselju Topolšica, skladno s statutom Občine Šoštanj, odrejam ustanovitev KRAJEVNE SUUŽBE OBČINE ŠOŠTANJ ZA NASELJE TOPOLŠICA.
2.
Krajevna služba opravlja naloge, ki jih je do 31. 12. 1995 opravljala krajevna skupnost Topolšica in naloge, ki jih določa 9. člen statuta Občine Šoštanj, zlasti pa:
-	upravljanje z objekti in napravami, ki so v skupni lasti Mestne občine Velenje, Občine Šmartno ob Paki in Občine Šoštanj na območju naselja Topolšica, do delitvene bilance;
-	organiziranje in vodenje del skupnega pomena, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Občine Šoštanj;
-	skrb za vzdrževanje krajevnih cest v naselju Topolšica;
-	zbiranje podatkov za pripravo proračuna Občine Šoštanj.
3.
Krajevno službo Občine Šoštanj za naselje Topolšica opravljajo sledeči krajani Topolšice:
Viki DREV, Matjaž MENIH, Marija ŠTANCAR, Peter JUVAN, Anton PEROVEC, Franc PENŠEK in Adolf POTOČNIK,
ki so pisno soglašali, da so pripravljeni do konstituiranja krajevne skupnosti v Topolšici opravljati naloge, ki jih je do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti. Krajevno službo Občine Šoštanj za naselje Topolšica zastopa vodja krajevne službe, ki ga imenovani izberejo na prvem sestanku. 4
4.
Krajevna služba Občine Šoštanj za naselje Topolšica (dalje v odredbi KS Topolšica) odreja porabo finančnih sredstev, ki so bila ob zapiranju žiro računa krajevne skupnosti Topolšica prenešena na žiro račun proračuna Občine Šoštanj in porabo drugih sredstev proračuna, ki bodo v proračunu Občine Šoštanj dodeljena za izvajanje nalog, navedenih v 2. točki te odredbe. Poraba sredstev se določi s plačilnim nalogom Uprave Občine Šoštanj, ki ga podpiše vodja KS.
Za naročanje opravil in druge nabave, skladno z odobrenimi finančnimi sredstvi za naselje Topolšica v proračunu Občine Šoštanj, uporablja krajevna služba standardne naročilnice in pečat, ki ga je do 31. 12. 1995 uporabljala krajevna skupnost Topolšica.
Uprava Občine Šoštanj je dolžna pošiljati KS Topolšica enkrat mesečno izpiske, iz katerih bo razvidna dovoljena višina porabe finančnih sredstev za prihodnji mesec. Vodja KS Topolšica mora do vsakega 10. v mesecu oddati na Upravi Občine Šoštanj poročilo o številu opravljenih ur in kilometrino posameznih članov KS Topolšica, ki so jih ti opravili za potrebe izvajanja nalog krajevne službe, kar bo osnova za povračilo oziroma mesečno nagrado za izvajanje nalog KS Topolšica.
5.
V roku 20 dni od prejema te odredbe skliče pooblaščena oseba vse člane KS Topolšica na sestanek, na katerem predstavi članom KS Topolšica vsebino te odredbe. Poleg obravnave drugih nalog po lastni presoji je potrebno:
-	določiti vodjo KS Topolšica,
-	po potrebi imenovati posamezne člane KS Topolšica za določena področja delovanja, (kot so komunala, ceste, požarna varnost, kultura, šport, informiranje, humanitarno delo, skrb za ostarele...).
Pooblaščena oseba poskrbi, da se o prvi seji KS Topolšica napiše zapisnik, ki ga podpišeta pooblaščena oseba in vodja KS ter ga posreduje na Upravo'Občine Šoštanj. Pooblaščena oseba po tej odredbi je g. Viki DREV.
6.
KS Topolšica deluje v prostorih, ki jih je do 31. 12. 1995 za delovanje uporabljala krajevna skupnost Topolšica oz. svet krajevne skupnosti Topolšica.
7.
KS Topolšica prične z delom po prvem sestanku skladno s
5.	točko te odredbe, ki prične veljati z dnem, ko KS Topolšica določi vodjo KS.
Ta odredba in izvleček iz zapisnika 1. seje KS Topolšica (določitev vodje) se objavita v Uradnem listu Občine Šoštanj.
Št.: BM-02003-2/96 Datum: 20. 2. 1996
ŽUPAN
dr. Bogdan MENIH s.r.
OBČINA ŠOŠTANJ KS TOPOLŠICA
IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA L SEJE KS TOPOLŠICA DNE 14. 5. 1996
Krajevna služba Topolšica je na 1. seji soglasno sprejela sklep, da se za čas do izvedbe volitev za vodjo KS Topolšice imenuje Viki DREV.
•
vodja KS Topolšica Viki D rev l.r.
OBČINA ŠOŠTANJ ŽUPAN
Na podlagi 8., 44. in 96. člena statuta Občine Šoštanj (Ur. list RS št. 38/95) in 3. točke sklepa sveta Občine Šoštanj št. F’P-01169-3/95 z dne 8. 12. 1995 izdajam
ODREDBO
o izvajanju nalog, ki jih je za naselje Skorno-Florjan v Občini Šoštanj do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti Skorno-Florjan.
1.
V prehodnem obdobju od 31. 12. 1995 pa do konstituiranja krajevne skupnosti v naselju Skorno-Florjan, skladno s statutom Občine Šoštanj, odrejam ustanovitev KRAJEVNE SLUŽBE OBČINE ŠOŠTANJ ZA NASELJE SKORNO-FLORJAN.
2.
Krajevna služba opravlja naloge, ki jih je do 31. 12. 1995 opravljala krajevna skupnost Skorno-Florjan in naloge, kijih določa 9. člen statuta Občine Šoštanj, zlasti pa:
-	upravljanje z objekti in napravami, ki so v skupni lasti Mestne občine Velenje, Občine Šmartno ob Paki in Občine Šoštanj na območju naselja Skorno-Florjan, do delitvene bilance;
-	organiziranje in vodenje del skupnega pomena, kj se sofinancirajo iz sredstev proračuna Občine Šoštanj;
-	skrb za vzdrževanje krajevnih cest v naselju Skorno-Florjan;
-	zbiranje podatkov za pripravo proračuna Občine Šoštanj.
3.
Krajevno službo Občine Šoštanj za naselje Skorno-Florjan opravljajo sledeči krajani Skornega in Florjana: Silvo MEŽNAR, Anton SKORNŠEK, Pavel SKORNŠEK, Andrej JURKOVNIK, Silvo GOLIČNIK, Roman LEDINEK, Franc TURINEK, Vlado OSTRVUH, Miran NAPOTNIK, Anton KOREN, Rajko GODEC, Cveto MEŽNAR, Franc VRČKOVNIK in Frar^c KURNIK, ki so pisno soglašali, da so pripravljeni do konstituiranja krajevne skupnosti v Skornem in Florjanu opravljati naloge, ki jih jc do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti.
Krajevno službo Občine Šoštanj za naselje Skorno-Florjan zastopa vodja krajevne službe, ki ga imenovani izberejo na prvem sestanku. 4
4.
Krajevna služba Občine Šoštanj za naselje Skorno-Florjan (dalje v odredbi KS Skorno-Florjan) odreja porabo finančnih sredstev, ki so bila ob zapiranju žiro računa krajevne skupnosti Skorno-Florjan prenesena na žiro račun proračuna Občine Šoštanj in porabo drugih sredstev proračuna, ki bodo v proračunu Občine Šoštanj dodeljena za izvajanje nalog, navedenih v 2. točki te odredbe.
Poraba sredstev se določi s plačilnim nalogom Uprave Občine Šoštanj, ki ga podpiše vodja KS.
Za naročanje opravil in druge nabave, skladno z odobrenimi finančnimi sredstvi za naselje Skorno-Florjan v proračunu Občine Šoštanj, uporablja krajevna služba standardne naročilnice in pečat, ki ga je do 31. 12. 1995 uporabljala krajevna skupnost Skorno-Florjan.
Uprava Občine Šoštanj je dolžna pošiljati KS Skorno-Florjan enkrat mesečno izpiske, iz katerih bo razvidna dovoljena višina porabe finančnih sredstev za prihodnji mesec.
Vodja KS Skorno-Florjan mora do vsakega 10. v mesecu oddati na Upravi Občine Šoštanj poročilo o številu opravljenih ur in kilometrino posameznih članov KS Skorno-Florjan, ki so jih ti opravili za potrebe izvajanja nalog krajevne službe, kar bo osnova za povračilo oziroma mesečno nagrado za izvajanje nalog KS Skorno-Florjan.
5.
V roku 20 dni od prejema te odredbe skliče pooblaščena oseba vse člane KS Skorno-Florjan na sestanek, na katerem predstavi članom KS Skorno-Florjan vsebino te odredbe. Poleg obravnave drugih nalog po lastni presoji je potrebno:
-	določiti vodjo KS Skorno-Florjan,
-	po potrebi imenovati posamezne člane KS Skorno-Florjan za določena področja delovanja, (kot so komunala, ceste, požarna varnost, kultura, šport, informiranje, humanitarno delo, skrb za ostarele...).
Pooblaščena oseba poskrbi, da se o prvi seji KS Skorno-Florjan napiše zapisnik, ki ga podpišeta pooblaščena oseba in vodja KS ter ga posreduje na Upravo Občine Šoštanj.
Pooblaščena oseba po tej odredbi je Silvo MEŽNAR.
6.
KS Skorno-Florjan deluje v prostorih, ki jih je do 31. 12. 1995 za delovanje uporabljala krajevna skupnost Skorno-Florjan oz. svet krajevne skupnosti Skorno-Florjan.
7.
KS Skorno-Florjan prične z delom po prvem sestanku skladno s 5. točko te odredbe, ki prične veljati z dnem, ko KS Skorno-Florjan določi vodjo KS.
Ta odredba in izvleček iz zapisnika 1. seje KS Skorno-Florjan (določitev vodje) se objavita v Uradnem listu Občine Šoštanj.
Št.: BM-02003-5/96 Datum: 20. 2. 1996
ŽUPAN
dr. Bogdan MENIH s.r.
OBČINA ŠOŠTANJ KS SKORNO-FLORJAN
IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 1. SEJE KS SKORNO-FLORJAN DNE 28. 3. 1996
Za vodjo KS Skorno-Florjan je bil soglasno sprejet g. Silvo MEŽNAR.
vodja KS Skorno-Florjan Silvo Mežnar l.r.
OBČINA ŠOŠTANJ SVET OBČINE
Na podlagi 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84 in 33/89) in XV. točke statutarnega sklepa sveta Občine Šoštanj (Uradni list RS 7/95) je svet Občine Šoštanj na svoji 16. seji dne 27. 6. 1996 sprejel
ODLOK
O DOPOLNITVI ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
1.
S tem odlokom se dopolni Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni vestnik Občine Velenje št. 2/87).
2.
Sprememba Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč velja za stavbna zemljišča na področju občine Šoštanj.
3.
S tem odlokom se razveljavi odlok št.: FP-01054/95, sprejet na 3. seji sveta dne 7. 3. 1995 in objavljen v Uradnem listu Občine Šoštanj št. 3/95.
4.
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Občine Šoštanj in se uporablja od 1. 1. 1995 dalje.
Št.: AS-d094/96 Datum: 28. 6. 1996
predsednik sveta Občine Šoštanj Anton SKORNŠEKl.r.
***
Na podlagi 50. člena Zakona o financiranju občin (Ur. list RS št. 80/94) in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS št 18/84) ter na podlagi XV. točke statutarnega sklepa Občine Šoštanj (Ur. list RS št. 7/95) je svet Občine Šoštanj na svoji 16. seji dne 27. 6. 1996 sprejel naslednji
SKLEP
O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE ŠOŠTANJ
1.
S tem sklepom občinski svet določa vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Šoštanj za leto 1995.
Vrednost točke znaša:
- za gospodarstvo	0,0283 SIT
-	za površine deponij,
odlagališč in kamnolomov	0,0353 SIT
-	za gospodinjstva in družbene dejavnosti 0,0180 SIT
2.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Velenje (UR. vestnik občine Velenje št. 3/93) in sklep o spremembi (Ur. vestnik občine Velenje št. 10/93).
3.
S tem sklepom se razveljavi sklep, sprejet na 6. seji sveta dne 22. 6. 1995, št. FP-01044/95, in objavljen v Uradnem listu Občine Šoštanj št. 7/95.
4.
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Občine Šoštanj in se uporablja od 1. 1. 1995 dalje.
Št.: AS-d093/96 Datum: 28. 6. 1996
predsednik sveta Občine Šoštanj Anton SKORNŠEK l.r.

Na osnovi obvestila o določanju plačil staršev po novem zakonu o vrtcih (dopis Ministrstva za šolstvo in šport št. 602-3/94) predlagamo svetu, da sprejme naslednji
SKLEP
1.
Valorizirajo se plačila staršev po novem zakonu o vrtcih za 18,6%.
2.
Vsa ostala določila v zvezi s plačili staršev se upoštevajo, kot je navedeno v dopisu.
3.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Občine Šoštanj in se uporablja od 1. 7. 1996.
Št.: AS-d095/96 datum: 28. 6. 1996
predsednik sveta Občine Šoštanj Anton SKORNŠEK l.r.