Štev. 18. V Ljubljani, dne 21. februarja 1908. Leto II. 3^3 UREDNIŠTVO IN UPRAVNI ŠTVO JE V LJUBLJANI POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV. HOM DOBU SE 3& NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K. V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE. ^E gg-3 GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE. IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H. ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 9 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI. Uradništvo in deželnozborske volitve. Govoril na shoda neodvisnih kandidatov g. Bo Stan. (Koneo.) Glede njegovih vrlin — prijatelji — čitajte zapisnike občinskega sveta ljubljauskega! O g. dr. Tavčarja se je mislilo, da se bo konečno kot politik vendar le pomaknil v svoj tuskulum! (Nikoli 1 On bo večno živeli Smeh!) S častjo in zasluženo slavo bi pred nekaj leti labko to storil I (Bes je! Smeh.) Toda politika zadnjih let njegovih ni druzega nego sama vrsta brutalizacij na-pram svojim političnim' nasprotnikom. (Res je, škandali Tiran, brutahzator! Ugovori najetih klakerjev se zgube v množici nasprotnikov.) Kakor je svoj čas sedanjemu protikandidatu, deželnemu uradniku primariju dr. Gregoriču, (Hrupno vpitje 1 Živio Roštau !j tedanji njegov politični nasprotuik — v deželnem odboru direktno ali indirektno preskrbel prijazen ukor, ravno tako ni prizauašal nikomur drugemu, ki ni hotel ukloniti hrbia pred njim, prav posebno pa, če ja to bil podložni mu deželni uradnik. Njegovo stališče napram slovenskim zdravnikom, s katerimi je pometal, kot s pobalini, je znano. Nič1 manj znan ni njegov svobodomiselni nastop proti deželnemu uradniku Scbvvaigerju. (Ni resi Da, res jel Davno jih je smrkovce imenovali Osebni napadi. Hi up.) Višek pa je dosegel mož z uničenjem svojega somišljenika, neumornega delavca na kulturnem polju slovenskem — dr. Robide (Živio dr. Robidal), s katerim so ga celo vezale prijatelj-ke vezi. (BrutalizatorI Škandali Tirani I Ugovori: To je bil Barbo, ne Tavčar. Pustoslem-šek ne pozua zakonskih določil in razgraja kakor na gmajni.) In takšeu je bil ta boj proti žrtvam Tavčarjeve strahovlade! Discipliniralo se jih je' de facto kot politične zločince, v javnosti pa se jim je ubijalo na nečuveu način njihovo osebno pošleuje in čast. Tako je svoj čas takoj pisal „Slov. Narod", da je dr. Gregorič najslabši primarij — Scbvvaiger, priznano veleporabni), inteligenten in vesten delavec, js postal kar čez noč nerabljiv, len in nezmožen. O doktorju Robidi pa je moralo končno na podlagi disciplinarnih in sodnih aktov vojaško sodišče izreči, da je neomadeževana njegova čast. (Živio dr. Robida 1 Res je I Pereat Tavčar! Tavčarjauci ugovarjajo, Krapež tuli : rjuhe, rjuhe !) Takih grehov je nanizan ves dosedanji pojemajoči režim. Pod tako satrapijo v deželnem dvorcu pač mora ginevati blagor in ugled dežele. In vsak svobodomislec ima dvojno otežkočen boj, ker se ne more boriti proti principom, katere v teoriji priznava dr. Tavčar sam. Seveda se bo pritiskalo sedaj na uslužbence, učitelje, meščane itd , češ : disciplina — disciplina ! Naprednost, meščanstvo sta v nevarnosti. Prijatelji!! Kaj še! Nič ni v nevarnosti. V nevarnosti so edino-le vaši mandati! Kje pa je zapisano, da naj bi bili mandati vedno v rokah ene iu iste politične dinastije? Zato poživljam Vas vse ostale, kateri čutite o p o -zicijonalno — skušajte doseči, da bo enkrat konec tej strahovladi, in da pridejo boljše razmere v deželo. Združite vsi svoje glasove na naša kandidata I Oba sta splošno spoštovana in priljubljena, simpatična meščana, nad vsak dvom vzvišena, politično dostojna in brezmadežna 1 Pretrgajte že enkrat oni gordijski vozel, ki Vas zagonetno drži na stare preperele tradicije. Novi časi zahtevajo novih mož. S preteklostjo ne bomo zidali prihodnosti 11 I Zato živela naša kaudidata dr. Gregorič in dr. Ravnihar! (Burni živio in slava, ki popolnoma zaduše onemoglo kričanje Tavčaijancev in najete klike ) Razni sokoli. Volilni boj veduo razvname strasti; v strahu za svoj mandat se marsikdo poslužuje ne ravno izbranih sredstev; boj nastane pogosto brezobziren in nasprotuik ne prizanaša nasprotniku. Dokler se deluje s poštenimi sredstvi, je postopanje upravičljivo, če je tudi brezobzirno. Na Slovenskem je ža-libog strankarska strast že opetovano uvedla v voliluo boi bo tudi nepoštena sredstva: laž in hinavsko hujskanj e. Tako res pobalinsko perfidnih sredstev, kakor se pa po-lužuje v strahu za svoj mandat v sedanjem volilnem boju odvetnik dr, Ivan Tavčar, zgodovina sloveuske politike vendar še ne pozna. Izmislil si je laž o zvezi kandidata dr. Ravniharja s klerikalci in celo z Nemci. Na podlagi te laži začel je hujskati v naroduem oziru eraineutuo važuo naše društvo, Sokola, proti v vsakem oziru vzgleduemu zvezi nemil starosti, ker se je le ta drznil kandidirati proti njega veličanstvu. Ker je pa dr. Ravnihar s svojim odločnim in sijajnim nastopom na svojem shodu v jasnih iu nedvoumnih besedah ovrgel vsako sumničenje o kaki direktui ali indirektni zvezi s kako drugo stranko, s klerikalci ali pa še celo z Nemci; ker je dr. Ravnihar v „Novi Dobi" odločno in takoj demeutiral „Narodovo“ laž, je to vsem mislečim Sokolom zadostovalo in zadeva bi bila s tem dognana. To pa dr. Tavčarju ni bilo po volji, zato po svojem glasilu javno, po svojih hlapcih pa skrivno in zavratno nadaljuje hujskanje iu trosi laži o nemški zvezi naprej, vsi* ljuje skrajno strankarsko politiko Sokolu, ne glede na to, ali pride pri tem obstoj uajvažuejšega uašega društva v nevarnost ali ne, samo da ne pride v nevarnost njegova kandidatura. Nameraval je uprizoriti nekako navidezno iz Sokola izhajajočo akcijo v škodo dr. Ravniharja in v prilog sebi; hotel se je poslužiti Sokola v agitacijske nameue za svojo osebo in proti dr. Ravniharju. V to svrho skuša zanetiti v Sokolu ogenj razpora, hoče nahujskati Sokole proti bratu starosti sokolske zveze, ki je dosedaj zaradi svojega jeklenega značaja in svojega nad vse dvome iu dejanstveno javljajočega se narodnega čuta vžival neomejeno zaupanje vseh. In dobil je nekaj oseb' ki so se dale porabiti za to sramotno rabeljsko delo. Dobil je nekoga, kije na podlagi „Narodove“ popolnoma neutemeljene, iz zraka vzete in ne-ovržuo dementiraue laži nahujskal Sokola v Krauju, v to, da je storil sklep izstopiti iz „zveze', dokler bo nje starosta dr. Ravnihar. Mož ki se je podal v to Ldajsko delo nad svojim bratom Sokolom, sicer ni za sokolstvo do sedaj še prav nič storil, pač pa je oskrunil sokolsko svojo srajco že nešteviluokrat na najostuduejši način javno povodom javnih nastopov Sokolov Spominjamo samo na ribniško slavijo 1 Mož je bil baš zaradi tega nedavno odstavljen od častnega mesta, ki ga je poprej zavzemal, in ugled sokolstva bi zahteval celo, da bi se ga izobčilo sploh iz društva. Tak mož je torej započel akcijo pri „Kranjskem Sokolu". Ne zamerimo onim bratom, ki so v svoji zaslepljenosti glasovali za ta predlog, saj se bodo itak v kratkem kesali, zamerimo pa tudi ne možu predlagatelju, ker mu ne prisojamo popolne odgovornosti za njegova dejanja. Vemo pa, da mu je narekovalo ta korak staro sovraštvo do odvetnika dr. Ravniharja, v katerem vidi svo- listek. Oton Lah. (Dalje ) II. „Vse naj bi zapravdal, vse, vse, vse ... Za kazen, da je tožil Laha. Ali bi ti tožil Laha, ej?4 „Ne bi ga," je dejal Bernardi malodušno. „Sicer pa, čemu bi vedno o teh večnih pravdah I — Kaj dela tvoj mladi ?“ „Pri ‘Kastelčevih je, vsak trenotek mora priti domov. Zdaj samo premišlja, kam 6e naj obrne po maturi..." nPo maturi?" je rekel inženir z zanimanjem. Jaz mu že vse leto prigovarjam, naj se poprime tehnike. Prvič najde tu, kar je glavno: denar. Iu drugič je in- ženir med vsemi današnjimi filisterskimi stanovi tisti, kjer moreš biti v svojem delu še najbolj originalen. Ampak na domačih tehnikah ne sme študirati; te so zanič. V Curih ž njim, ali pa v Pariz. In potem za prakso, v Ameriko ali na Angleško; samo par let. Jaz imam dobre zveze; žal mu ne bo, če me uboga..." „Bojim se zanj: v Parizu je preveč vlačug, in v Cufihu preveč anarhistov," je oporekal Bernardi. „Kar nič ne skrbi, Marcele, nič se ne boj, duša moja! Ako ima talent za to, postane anarhist brez Curiha iu oboli brez Pariza ... Pa ne bo; vrl fant je tvoj Saša, še jaz sem ga vesel in zavidam ti ga. Včasih se mi zdi, kakor da je moj, ves moj,“ je dodal in čudno so mu strepetale ustnice. „Te dni tišči venomer h Kastelčevim", je omenil državni pravduik zamišljeno. „Prav mi je, če ga mika Evica. Ako bom vedel, da je zaljubljen, ga bom bolj brez skrbi puščal od sebe." „Hahahal“ se je zasmejal Lah z veselo ironijo. „Res je: zaljubljeni študentje so najsolidnejši; toda zaljubljeni možje so najneumnejša in največjega pomilovanja vredna bitja pod solncem. In pa še te naše ženske! Fili-sterstvo jih je in sama konservativnost. Nikari ga ubijati, Marcel: un homme intellectuel ne doit jamais se marier! — Kaj tako pozno je že?" se je začudil in je vtaknil dragoceno uro v žep. „Ne, zaklepetal sera se; oprosti mojo gostobesednost Ali si zvečer v kavarni?4 „Morda .. . Reinhardtova sta se napovedala za nocoj. Toda ker je koncert v filharmoniji .. .“ „Ah, to je tisti novi parček 1 Golobčka zaljubljena... Torej, do svidenja; mudi se mi v bauko. Zdrav mi ostani 1" Segla sta si v roke. Marcel Bernardi je obsUl sam sredi sobe; mora je izpustila njf-gove prsi, ko so se vrata polueslišno zaprla za inženirjem. Nehote je dvignil desnico in je napravil velik križ za njim. Nato je stopil pred ogledalo. Osvestil se je, vtaknil je roke v hlačne žepe in se je na glas zasmejal, ko je zagledal svoj potrti obraz z resnobnim birokratskim čelom, z zlatim nanosuikora in s sivimi, lojalnimi uradniškimi brki. — Tisti čas, ko se je zgodilo, je bilo še marsika drugače. Dvajset let poprej, le mislite. In drugje se je pripetila nesreča: v majhnem, čisto majhnem, pobožnem, veledostojuem in nepopisno zabitem mestecu na deželi. Marcel Bernardi je bil sodnijski avskultant. Ljubezen med njim in njegovo poznejšo ženo se je pletla že drugo leto; razume se, da ga to ni oviralo v nobeni izmed prijetnosti samskega življenja. Ravno za to se je zdaj pogostoma Čudil in jezil, kadar so ga zagrabila tista čustva, ki se jih je bal, in posebno takrat, ko se je inže-uir nenadoma izpozabil in je poklical mrliča iz groba. Samski grehi, pa niso pozabljeni 1 Samske noči, pa niso pokopane. Oemu se je spominjal inženir, zakaj se ni premagal, kakor on, ki je bil vse že lako izbrisal in obra-čuuil, da se mu včasih sploh ni več dozdevalo resnica ? In vendar... (Siodi.) jega konkurenta iz časa, ko je leta otvoril svojo pisarno v Ljubljani. To pa še ni vse. Tudi v Ljubljani se hujska naprej če bi to hujskanje nadaljevali samo dr. Tavčarjevi hhpci, bi pač ue bilo zelo uspešno. Zato je prevzel za Ljubljano to „častuo" nalogo brat Sokol, ki bi rad pripravil dr. Ravniharja do odstopa od kandidatnre in do odstopa od starešinstva »Sokolske Zveze." Njemu kot brezpogojnemu privržencu svojega protektorja dr. Tavčarja, bi bilo s prostovoljnim odstopom na dve straui ustreženo, ker namreč dotičui brat sam hrepeni po tem, da bi zasedel namesto dr Bavniharja častno mesto zvezinega staroste. Na podoben način spletkujejo naprej proti neomade-ževani osebi dr. Bavniharja. Le s porabo takih infamno nizkih sredstev upa dr. Tavčar prodreti s svojo kandidaturo. Ker se strašno boji poraza, zapustilo ga je njegovo toli povdarjano kavalirstvo. On, pobratim zagrizenih ljubljauskih Nemcev in nemškutarjev, on kije podpisal svoje dni lastnoročno pakt z Nemci in ki je bil dolgo vrsto let ozko zvezan z njimi, to pa ravno v dobi, ko imamo zaznamovati največje in najobčutljivejše narodne izgube v prilog Nemcem, on ki še sedaj klečeplazi v strahu za svoj mandat pred deželnim predsednikom, kojega je na shodu v nedeljo navidezno napadal Dr. Tavčar torej uprizarja proti svojemu protikandidatu na najinfamnejše laži osnovano gonjo, to pa proti možu, kojega narodnostjo čista kakor beli dan, ki ni oskrunjena uiti z migljajem njegove roke, niti z mislijo njegove glave. Tako početje ne moremo označiti z milejšim izrazom, kakor je pobalinstvo, nevredno vsakega poštenega moža. Bratom Sokolom pa, kojimje misija Sokola sveta, kličemo, najodbacnejo sponosom od sebe vse nesramne hujskače, naj se ne dajo zapeljati do kakega nepremišljenega koraka, kakor so to storili zaslepljeni bratje vKranju. Svetujemo jim tov smislu edinstvain neomajene moči slovanskega sokolstva sploh. Dr. Bavniharjeva beseda, ki je bila dana na shodu in bila izrečena v listu, je dovolj jamstva, da se razprš* vsi dvomi. Kdor tej besedi ue verjame, naj se oglasi z imenom in navede vzrokov, potem bomo vedeli, s koin da nam je opraviti. Kdor pa dvomi o resničnosti dr. Bavuiharjeve izjave, pase neupav javnost s svojim pomislekom in skrivno spletkari med Sokoli, je navaden lopov, kiimavse druge namene, kakor pa reševati narodnočast Sokolstva, iu naj bo to potem »stari" brat, ali kak odstavljeni starosta ali pa kak aspirant na sedanje dr. Ravniharjevo častno mesto. Posledice tega zadele bodo edino le društvo samo. — k., Sokol. Politični pregled. Državni zbor. D u n a j , 20. f e b r u a r j a. Iz zanesljivega vira se potrjuje, da se državni zbor skliče v sredo, due 17. marca. Deželnozborske volitve na Češkem. Dunaj 20. februarja. Jutri se začnejo volitve za deželui zbor čtški v kmetskih občinah. V sedanjem volilnem boju na češkem je na eni strani pomemben boj v mestni skupini med mladočehi, katerim stoje nasproti radikalci in socijalni demokrati, na drugi strani pa veliki boj, katerega bodo izvojevali klerikalci proti agrarcem v kmetskih občinah. V slednjih so mladočehi svojo posest popolnoma izgubili in so sploh samo v 3 okrajih postavili kandidate. V 49 kmetskih volilnih okrajih nastopilo je 160 kandidatov, med temi 35 čeških radikalcev. V 36 čeških mestnih okrajih kandidira 131 kandidatov, v celuti torej na češki strani okoln 300 mož. Socijalni demokrati so postavili v vseh volilnih okrajih svoje kandidate. Največ kandidatov je postavil okraj Pr»ga-Staro mesto namreč 10! čehi in Nemci se bodo merili samo v budjeviškem mestnem okraju, kateri je bil dosedaj nemški. Balkansko vprašanje. B e r o 1 i n , 20. februarja. Iz Petrograda se poroča: V tukajšuih diplomatsk.h krogih se vzdižuje vest, da se bo v najkrajšem času objavil akt, glasom katerega se izvrši med velesilami nova zveza glede vprašanj v bližnjem orijentu. Rusija bo nastopila skupno z Anglijo in Francijo in bo na ta način popluoma izolirala Avstro-Ogrsko in Nemčijo na Balkanu. Pariz, 20. svečana. »Newyork Heraldu" se poroča iz Petrogiada, da se v kratkem objavi pogodba, sklenjena med Bu-ijo, Francijo, Anglijo in Italijo glede balkanskega vprašanja. Pogodba ima namen, ovirati uemško-avstro-ogrsko politiko in zadobili čim največ veljave iuici jativi Rusije in Anglije. Buško časopisje je za najoijo zvezo z Anglijo in je prepričano, da bo Avstro-Ogrska iz strahu pred donavsko-adrijsko železnico odstopila od sand-žaške železnice. Odstop ruskega vojnega ministra. Petrograd, 20. februarja. „Bječ“ poroča, da odstopi iuski vojni min^ter Boediger in pride na njegovo mesto sedanji vojaški guverner v Kronstadtu Ivanov. Rusija in Turčija. Carigrad, 20. svečana. Petrograjska poročila o turških vojaških pripravah na ruski meji so popolnoma neosuova. Tuičija je v zadnjem času mobilizirala le v četrtem kornem okraju Erziudšan na perzijski meji v dveh armadah okolu 40 batal|ouov, med tem jedna tretjina mobilnih redif-bataljonov. Danes so tu razširjene dosedaj nepotrjena poročila o novih mobilizacijah. Tudi v blučaju, da so ta poročila resnična, niso te priprave že zaradi oddaljenosti naperjena proti Busiji. Maroko. „K6ln. Ztg." piše, da so Francozi v zadnjih bojih pobili okolu 3000 Marokancev. Obenem pošilja Francija vedno nove čete, konje in vojaški materijal v Kazablanko. Fulla Mulejr Hafid je pred nekaj dnevi pisal francoskemu konzulu pismo, v katerem prosi francosko vlado, naj se ne vmešava v boj med njim in njegovim bratom in povdarja, kako koristno bi bilo za Maroko, če bi se Francija iz Kazablanke umaknila. Pariz, 20. februarja. Admiral Philibert poroča: Močna armada,' obstoječa iz tn-h rodov, ki stanujejo med Ma?agitnom iu Kazablauko, prodira med Setatom in morjem. Včeraj se je utaborila 50 km južnozahodno od Kazablanko iu je pritegnila nase še močen del dveh rodov. Anarhija v Fezu. London 2 0. februarja. „Daily Telegraph" poroča iz Tangerja, da vlada v Fezu popolna anarhija. Položaj v židovskem predmestju je skrajno kritičen. Tolpe iz roda Argfera so napadle in izropale angleške, nemške in francoske kurirje, ki so bili na potu v Tetuan. Brzojavna in telefonska poročila. General Stossel obsojen na smrt. Petrograd 20. februarja. Vujno sodišče je obsodilo generala S t 5 s s 1 a na smrt brez izgube častuih pravic. Geiural F o c k je. dobil ukor, general R e i 8 s iu admiral S m i r n o v sta oproščeua Sodišče bo z ozirom na junaško obrambo portarturske posadke pod njegovim poveljstvom in z ozirom na njegovo osebno hrabrost predlagalo carju izpremembo smrtne kazni v desetletno trdnjavsko ječo. \- Proracunskl odsek. Dunaj, 20. februarja. Proračunski odsek je danes završil razpravo o puncijskih zadevah. Avstrijska delegacija. Duna]. 20. februarja. Plenum avstrijske delegacije se je bavil z nadaljevanjem razprave o vojnem proračunu. Vojni od>ek se je posvetoval o mornaričuem proračunu. Seja se je proglasila za tajno. Deželnozborske volitve na Češkem. Praga, 20. frbruarja. Pri današnjih dežolnozborskih volitvah v kmetskih ohčiuah so »grarci pridobili veliko Število mandatov. Konservativci so dobili samo 1 mandat. Mladočehi so postavili samo 3 kandidate. Izvoljen je Herold, dr. Kramar je dobil zelo malo glasov. Grof Stern-berg, ki je kandidiral v dveh okrajih, je v obeh propadel. V torek so ožje volitve. V treh okrajih so socialni demokrati dobili relativno največ glasov. Dine pri avstrijskem poslaniku. Petrograd, 20. f.bruarja. Danes se je vršil sprejem s sledečim diuejem pri avstrijskem posl iniku v Petrogradu. Navzoči so bili velika kueza Vladimir in Nikolaj, velika kneginja Marija Pavlovna, minister vnanjih zadev Izvolskij in skoraj ves diplomatski zbor. Proti izpremembi ogrskega državnozborskega poslovnika. Budimpešta, 20. febiuarja. Disidenti so danes sklenili najstrožji boj proti izpremembi poslovuika in ravno tako tudi zastopniki nemadžarskth narodnosti. Glede bojnih sredstev še ni nikakega sklepa. Rusija hoče zgraditi mornarico. Petrograd, 20. februarja. Mornariško ministrstvo zahteva 450 milijonov rubljev izrednih iu 2000 milijonov lednih doneskov za zgradbo bojnih ladij in torpednih čolnov. Prva svota se razdeli na štiri, druga na deset let, počenši s 87 milijoni in stcpnjevaje do 250 milijonov na leto. Vse ladje se !grade v ruskih ladjedelnicah. Kuropatkin poveljnik v Kavkazu. Petrograd, 20. februarja. V tukajšnjih krogih kroži nedementirana vest, da postane general Kuropatkin poveljnik kavkaškega vojnega zbora, ker se ga smatra še veduo za najboljšega geutrala v armadi. Metropolit v prognanstvu. Carigrad. 20. februarja. Porta je dala odvesti metropolita Germanosa, ker se ni hotel pokoriti njeuim ukazom, v pregnanstvo. Dnevne vesti. — Izjava. Na opetovana izzivanja »Slovenskega Naroda", da ima dr. Bavnihar kak pakt z Nemci in 8 S L. S., treba je pribiti nastopno : Izključeno je in za človeka, ki pozna dr. Bavniharja, tudi samo ob sebi umevno, da nima taisti ne z Nemci ne z S. L. S. nikakoršnega pakta. Bavno tako gotovo je pa, da bodo dr. Bavniharja volili vsi dotični vohlci, ki so se že davno naveličali terorizma in tiranstva dr. Tavčarjevega in da ga bodo torej volili vsi pristaši „Gospodarske Stranke**, .Slovenske Ljudske" in nemške stranke kakor tudi osobito oui samostojno in raz-soduo misleči pristaši napredne stranke, tako gotovo kakor računa dr. Tavčar na glasove svojih slepih malikovalcev, gostilniških in lovskih nemških bratcev in od njega odvisnih klerikalcev. Kajti časi so miuili, ko se je vsakdo tresel pred napadi v »Narodu" in ko se nihče ni drzuil povedati dr. Tavčarju v obraz, da je njegova politika za Slovence pogubna, njegovo delovanje brezplodno in njegova osebnost brez vpliva. Isti volilci, ki torej sploh še dvomijo, komu je oddati svoj glas, naj upoštevajo : da se bije danesboj vtosvrho, dase odstranijo izjavnosti tisti elementi, ki so ovirali napredek Slovenstva, in to so dr. Tavčar in njegova klika. — Nemci bodo volili dr. Tavčarja in dr. Gregoriča, tako trosijo po Ljubljani dr. Tavčarjevi priganjači. Namen te govorice je prozoren. Nekateri volilci bi namreč prav radi volili dr. Gregoriča in dr. Bavniharja, če bi bili gotovi, da dr. Tavčar propade in da torej nepiide v položaj, da se nad njimi maščuje I Da bi torej ti volilci ja ue imeli poguma oddati svojih glasov proti dr. Tavčarju, treba jim je natveziti : možje, dr. Tavčar bo gotovo izvoljen, saj ga bodo celo volili vsi Nemci, volite ga torej tudi vi, če nočete okusiti njegovega biča I Tem volilcem moramo tor^j javno povedati, da je to čisto navadua fiuta. Kajti Nemci, če se bodo sploh volitve udeležili, nastopili bodo z gotovim načelom l In tu je možno le eno obeh načel, namreč, da se dr. Tavčarja in njegovo kliko podpira, ali pa, da se dr. Tavčarja s pristaši vred strmoglavi. Za katero teh dveh načel se bodo Nemci odločili, to je njihova stvar. Gotovo iu popolnoma izključeno pa je, da bi Nemci volili enega kandidata ene in drugega kandidata druge stranke. Da bi bilo pa dr Tavčarju zelo ljubo, da bi mu Nemci oddali svoje glasove, o tem smo popolnoma prepričaui 1 Kajti sicer bi dr. Tavčar že davno v „SI. Narodu** z debelimi črkami natiskal: Pozor volilci! Jaz, dr. Tavčar si strogo prepovem, da me Nemci volijo. — Podpise pobirata po Ljubljani med Sokoli A. Trstenjak, uradnik Mestue hranilnice, in neki W i d -m a y e r, uradnik banke Slavije, da naj se skliče izredni občni zbor ljubljanskega Sokola v to sviho, da se vrže iz društva »izdajalca** dr. Bavniharja. To sta tudi dva taka uzor — Sokola Prvi dela zgago v trnovskem Sokolu, še preden se je društvo ustanovilo; ne eden, ne drugi pa menda še nista videla telovadnice od znotraj, odkar se ponašata z imenom Sokol. In taki ljudje naj sodijo dr. Bavniharja. — Glasove za deželnozborske volitve imajo že seštete — v »Slov. Narodu". Po računu, ki pa nikakor ne drži, ker za večino ni šteti glasov, ki jih dobi vsak posamezni kandidat, ampak koliko glasovuic je bilo oddanih, so preračunili, da prideta dr. Triller in dr. Gregorič v ožjo volitev in pri tej seveda zmaga dr. Gregorič. Vsled tega apelira »Slov. Narod" na dr. Bavniharja, da mora sedaj, ko je stvar tako bistroumno razkrita, odstopiti od kandidature. No, mi vemo za še bolj enostavno sredstvo: naj odstopi dr. Triller in povzroči, da dobi dr. Bavnihar vse napredne glasov el Potem bo dr. Bavnihar, ki ima po »Narodovi** trditvi že v žepu vse klerikalne, nemške, vladne, gospodarske in ne vemo še kake glasove, prav gotovo izvoljen. Ne uvide-vamo >a, zakaj bi moral odstopiti ravno — dr. Bav-uihar. — »Deutsche Stimmen** poročajo včeraj, da hočejo Nemci oddati svoje glasove dr. Gregoriču in dr. Bavni-barju. Kaki nagibi so jih vodili do tega sklepa, nam ni znauo. Zdrav gospodarski program navajajo kot en razlog. Razlog, ki ga navaja glasilo kranjskih Nemcev glede volilne reforme, se ne ujema z izvajanji v kandidatskem govoru dr. Ravniharja. »Slov. Narod" je seveda zatulil veselja nad to pisavo nemškega glasila. Da bi bil »Slov. Narod" vesten kronist, poročati bi moral tudi še, kaj »Deutsche Stimmen" še nadalje pišejo. Pravijo namreč par vrstic nižje, da narodno-napredno stranko koalicija z Nemci &e danes veže in obstoje gotove točke dogovora še danes. Tako torej v tistem hipu, ko n a m očitate pakt samo na podlagi nekega sumničenja, ta pakt zavas drl Tavčar, .dr. Triller, Hribar, dr. Kušar i. d r. še o b s t o j i. In vi se drznete še očitati nam kako zvezo v Nemci 1 Ali vas ne obliva rde- čica sramu? Toda več kot ta izjava nemškega glasila je glede nas važna končna izjava, ki se glasi doslovno prevedeno : »Nemcev ne veže danes koalicija nitizeno nitizdrugo stranko, in oni bodo iikuftnje zadnjih let dobro vedeli uporabiti. Radikalci (n arodna-nnpred- ua stranka) pa bi imeli mnogo vzroka, da so v izberi svojih agitacijskih sredstev previdnejši, ker je neizmerno lahko, jih potolči z njim lastnim orožjem; pred vsem naj se radikalna stranka varuje pred prokletstvom s m e š u o -sti, kateremu zapadejo brez rešitve ob nadaljevanju svojih h a r 1 e k i n a d." Tu imamo torej od kompetentne strani potrjeno, da nismo imeli in nimamo nobeuega dogovora z Nemci, na drugi straui pa potrjeu star pregovor, da v hiši obešen-čevi ui dobro govoriti o vrvi. — V kazini pri eni mizi z voditeljem kranjskih Nemcev dr. Egerjem je sedel dr. Ravnihar dne 3. t. m. Bes je to. Stvar je pa tale. Društvo državnih slug, v katerem je velika večina Slovencev, gaje po svoji deputddji kakor morda tudi druge gospode vabilo na svoj ples 3 t. m. Društvo je strokovno. Dr. Ravnihar je smatral kot odvetnik za svojo dolžnost, da se je odzval vabilu ter poselil ples, ki je bil slučaj no v kazini. Tako je prišel tudi za mizo, kjer so sedeli skupno vsi honoracijorji. Bes je, da je slučajno sedel poleg odvetnika dr Egerja. O deželnozborskih volitvah v Ljubljani ui govoril ne d r. B a v n i h a r n e d r. E g e r , največ sta govorila o stauovskih zadevah. Ko bi bila odvetnika dr. Tavčar in dr. Tnllec imela res kaj ljubezni do društva državnih slug in bi bila toliko demokrata, bda bi tudi ona prišla na njihov ples. Pa ju ni bilo in še marsikaterega drugega ne. — V zavijanju so mojstri. .Narod" pravi še sedaj, da dr. B.tvniliar ni odločno dementiral zveze z Nemci iu klerikalci. Kot demeuti pa zmatrajo ediuo le stavek iz njegovega govora, češ, da račuua na glasove naprednjakov v Ljubljaui, češ, saj Nemci so tudi uapredujaki. Dr. Ravnihar je pa določno izjavil: .izjavljam slovesno, da niše in z nobenim paktom vezan niti na S. L. S. in še mauje na N e m c e.' Po nekaterih vmesuih stavkih je na to nadaljeval, da jasno in odkrito pove, da računa na najnaprednejše glasove ljubljauskih volilcev. Kdor tako diločno in nedvoumno izjavo še Zavija, ta račuua le na omejenost svojih najožjih somišl|euikov. V smislu, kakor je bila izgovorjena na shodu, tako jo je umel tudi .Narod", kajti stoprav po petih dneh je prišel na svojo silno ostroumuost. — Infamno polemiko imenuje „Slov. Narod" naše odgovore na njegove pekleusko zlobue laži iu njegova zavijanja. To je že stara navada pri tem listu, da vrže v svet uajuesramiiejšo laž, a potem poliva onega, ki zavrača to ii.famijo, z vso' svojo smrdljivo gnojnico. Navajeni tmo na to od tega zavratnega lopova V slovenskem časnikarstvu, in Vsak, kdor je zadnji čas, odkar se je pojavila opozicija proti tirauskemu gospostvu dr. Tavčarjeve klike, četudi le površno zasledoval ostudne napade na posamezne, tej kliki neljube osebe, je lahko izprevidel, da o kakšnem poševnem boju pii .Narodu" ne more b.ti niti govora, čeprav se ni šlo za uikake volitve, ali kaj takega podobnega. Da je .Narod' v volilnem boju popolnoma zbesnel, je po vsem tem seveda popolnoma umevno, iu kdor je toliko trden v želodcu, da ga mu ue preobrne .Narodova" gnusoba, ko jo čita, se o tem sedaj popolnoma lahko prepriča. — Dr. Tavčar skuša v strahu za svoj deželnozborski mandat doseči, da bi dr. Bavuibar svojo kandidaturo prostovoljno odložil. Tako se ga boji, da samo še od prostovoljnega odstopa dr. Ravniharja pričakuje, da bo s#m izvoljen. Zato skuša uprizoriti sokolsko gonjo proti dr. Ravniharju, zato se v svojem glasilu laže, jezi, zato hujska in celo dTektuo poživlja dr. Ravniharja naj odstopi od kaudi-dature. Kako naivno si predstavlja dr. Ivan Tavčar celo zadevo: kar piegovorimo ga, pa bo odstopil. V predzadnji številki .Naroda Celo ap<-luje na narodno dolžnost dr. Ravuibarjevo, ki naj bi mu velevala, da odstopi. Dr. Ivan Tavčar se je tu pač malo osmešil, in Ue bomo se' čudili, če bo prihodnjič prišel dr. Ravniharja osebno prosit, naj mu ne dela sedaj pri volitvah situosti. Se pač maje stolec dolgoletnega terorističnega vladanja. — Ali je res? Po vsem tem, kar smo v sedanjem volilnem boju čitali v .Slovenskem Narodu" i i fo j. Š I j o t i n , 1 a ž i in obrekovanja o neodvisnem kandidatu g. dr. Bavniharju, smemo z vso upravičenostjo pričakovati v prihodnjih številkah .Slovenskega Naroda" morda sledečih in euakih .Ali ja res?4: Ali je res, g. kandidat, da ste kot s t a r o s t a .Sokolske Zveze" pristopili k ljubljanskemu „Turnvereinu“ in „S 11 d m a r k i', kakor se nam to poroča iz n a j z a* n e s I j i v e j š e g a vira? Ali je res, da nosite pri Vaših vsakdanjih sestankih z Nemci f r a n k for tarsko kravato? Ali je res, da ste na nekem nemškem shodu kričali: „n i e d e r mit den verfluchten W i n -dischen" in .HeilAlldeutschland". Torej nekaj takšnih in euakih vprašanj. Potem pa: ali je res, da Vas je uekdo videl, ko ste se sumljivo plazili okrog J e b a i i n o v e prodajalne? Ali je res, da ste se preoblekli v premogarja in nosili premog v klet pod Cuduovo prodajalno, samo da bi rekognosčirali teren? Ali je res, da so Vas policaji pred kratkim našli pijanega kakor kanon v cestnem jarku? Ali je res, da so Vas tik pred požarom pri Predoviču videli zžeplenkami v r o k a h ? Ali je res, da dajete naslove španskim sleparjem, zato ker Vam plačajo 50% od prigoljufanega denarja. Ali je res. da Imate za slučaj, da propadete, pripravljenega 100 kilogramov dinamita in 2000 metrovvžigalne vrvice, da se maščujete nad našimi velezaslužuimi naprednimi kandidati? Končno pa, ker dr Btvuihar vsled svoje slabe vesti, le ne da nikakega odgovora na ta vprašanja, še vprašanje na slavuo mestno policijo in državno pravduištvo: Kaj misli ukreniti slavna policija in slavno državno pravduištvo, da se pošteno rodoljubno in lojalno prebivalstvo narodno napredne bele Ljubljane reši takega nevarnega Judeža Iškarijota, takega veleizdajalca, takega krivoprisež-uika, roparja, tatu in vlomilca, takega javno pohujšanje izzivajočega pijanca, požigalca, goljufa in sleparja ter vsej človeški družbi, posebno pa velezaslužnim glavam naroduo naprednih prvakov skrajno nevarnega anarhista? Besedo ima sedaj dr. Tavčarjev revolverski list. — Na adreso deželnih uradnikov. Dr. Gregorič ni bil nikdar proti temu, da ne sme biti deželni uradnik tudi deželui poslanec. Ko je bil dr. K. v. Bleivveis izstopil iz deželnega zbora, ker je bil voljen kmetski posestnik gospod Ogorelec iz Škofljice, se pa dr. Gregorič za politiko sploh brigal ni. Odločno je bil pa proti temu, da bi bil občiuski svetovalec obenem tudi deželni odbornik in takorekoč sam svoj sodnik v drugi iuštanci. Gospod dr. J. Vošujak bil je namreč občinski svetovalec in obenem odbornik, vsled tega je tuli odložil mesto občinskega svetovalca v Ljubljani. Smo raneuja, da je neobhodno potrebno in koristuo za deželne uradnike, ako imajo stanovskega svojega tovariša kot deželnega poslanca. Ta bo gotovo Veliko ložje in intenzivneje zastopal deželno urad-ništvo, ki je sedaj na milost in nemilost izročeno gotovemu terorizmu. Temu se seveda dr. Tavčar protivi v svojem glasilu. — Dr. Tavčar — molči. Tisti dr. Tavčar, kije na volilnem shodu bil z vsemi svojimi močmi po baronuSchwarzu, hodi i s t e m u baronu Schvvarzu delat poklone. Sinoči je sicer .Slov. Narod" priobčil neko .pojasnilo", da sta dr. Tavčar in njegova soproga šla vračat baronici Schvvarzovi .novoletni" obisk — barona S c h w a r z a , ki ga je napravil baron Schvvarz o b nastopu svoje službe pri vseh deželnih odbor-uikih. .Narod" pristavlja, .da se ti obiski potem vračajo parkrat v letu". Baron Schwarz je torej napravil ob nastopu svoje službe služben obisk pri deželnih odbornikih, in ta službeni obisk vračajo potem deželni odborniki d la dr Tavčar parkrat v letu — milostivi baronici Schvvarzovi! Se nou 6 vero, 6 beu trovato, posebno za izgovor, če človek kandidira in se taki .obUkr kaj malo strinjajo z .neupogljivim značajem", s katerim se tako zelo rad pobaha gospod deželui odbornik in kandidat dr. Tavčar. .Iz te nedolžne zadeve je skoval kremenit zuačaj dr. Ravnihar celega slona ... in ta agitacija se sama obsoja", pravi .Sloveuski Narod", obenem pa z vso svojo nesramnostjo in podlostjo očita dr. Bavniharju udeležbo na plesnem venčku .Društva državnih uslužbencev" dne 3. t. in. v kazinskem salonu, zabave, nakaterojeisti .Slovenski Narod" sam vabil v številki z dne 1. februarja 1908. Seveda, to bi bilo kaj všeč »Slov. Narodu", da bi mi kadili dr. Tavčarju z vsemi mogočimi kadili in ga prijemali le z rokavicami, on bi pa tolkel po nas 8 kolom in polival po naših pristaših svojo guojuico. .Slov, Narod" je začel s takim bojem in naj ue joka sedaj, če mu vračamo milo za drugo I — Odkod napadi na dr. Ravniharja? Sicer smo že na drugem mestu primeruo osvetili one ljudi, katere je dr. Tavčar najel, da se zaganjajo v dr. Ravniharja kakor divji, vendar naj pa tu še priobčimo sodbo o enem trh mož, onem velenarodnem in veleuapreduem sokolskem bratu dr. Kušarju, sodbo 8 strani, ki gotovo ni prijazna strauki, h kateri pripada dr. Ravnihar. V .Rdečem Praporu" čitamo: .Poučeni krogi pripovedujejo, da se pripravlja dr. Kušar na uskok v klerikalno stranko. Nemogoče, kaj! Dr. Kušar, ki je pri vsaki priložnosti z najgl. bokejšim .prepričanjem" deklamiral o svobodomiselnosti? Narodnjak vseh narodu jakov? Dr. Kušar, ki se je ob lanjskih državnozborskih volitvah do opojnosti škandaliziral nad .zvezo socialuih demokratov s klerikalci", daMravno bi se bil trezen lahko poučil, da je bila ta zveza navadna .taktičua" laž? Ta Kušar, da bi *am postal klerikalec? — čudno je res. Toda nam se zdi povsem verjetno. Največji kričači so se nam zdeli vedno najmanj zanesljivi. Gotovoje vsaj toliko, da bi dr. Kušar rad prišel v novo hranilnico, a če se to zgodi, je klerikalec. Povod za to .predrugačenje prepričanja" je dokaj enostaven. V Kranj bi imel priti nov odvetnik klerikalnega mišljenja. To bi bilo za Kušarjevo pisarno precej nevarno, kajti tam je mnogo klerikalue klieutele, ki bi odpadla če bi dobila pristnega klerikalca. In sedaj je račun tak: Naprednjak biti, je lepo, imeti dobro pisarno, je še lepše. Huda je, če se mora žrtvovati prepričanje ali ra dohodke...“ — Tako torej sokolski brat dr. KušarI Da, dal Tudi nam se je tako nekaj zdelo, ko smo čitali .utemeljevanje" njegovega predloga, da naj izstopi Kranjski Sokol iz Zveze, kajti tu ni prav nobene besedice o klerikalizmu in klerikalcih, uiti o kaki svobodomiselnosti, nikakega predbacivanja dr. Bavniharju, da se je zvezal 8 klerikalci proti .starejšim bratom Sokolom", kakor mu tako zelo očita .Slov. Narod". Bo že torej res, kar pravi .Rdeči Prapor", in volilci po vs^m tem pač najlažje spoznajo, koliko je dati na obdolžitve, ki izhajajo od takega — z n a č a j a I — Mera je polna. Ko je .Slov. Narod" pričel hujskanje Sokolstva proti njega starosti dr. Bavniharju, smo se držali zelo rezervirano, da bi ugledu .Sokola" ne škodovali. Sedaj pa, ko so se našli v vrstah Sokolov individui, ki izrabljajo .Narodovo" r»cte Tavčarjevo izmišljotino v svrho osebnega maščevanja nad osebo dr. Ravniharja, v svrho osebnih, iz zavisti izhajajočih spletkari j, je mera polna in ne bomo prizanašali več. To ni več politika, to je hudodelstvo. Zato se tudi osebe, katere so to gonjo uprizorile in ki jo skrivaj nadaljujejo, ne ločijo prav nič od navadnih pobalinov, katerim ni za ča t društva, ki so eventuelno tudi pripravljeni žrtvovati obstoj .Sokola", samo da se nasiti njihova maščevalnost, da se ugodi njih zavisti ali pa maudatoželjnosti. — Volilni shod sklicuje okrajni odbor soc. derao-kraške stranke v soboto, due 2Ž. februarja t 1. točno ob 8. uri zvečer v salonu gostilne pri .Levu" na Marije Terezije cesti. Dnevui red: Kako se udeleži socialna demokracija deželnozborskih volitev v Ljubljani. — Brežiški okrajni zastop se ne more konstituirati ker so Nemci s svojo absisteuco v skupini mest in trgov preprečili izvolitev zastopnikov iste skupi ue, kakor so enako storili svoj čas v Celju, ko so v veleposestvu zmagali Slovenci. — Umrl je v Celovcu dolgoletni ravnatelj .Družbe sv. Mohorja", g. Simon Janežič v starosti 67 let. Truplo pokojnikovo se je včeraj prepeljalo iz Celovca v Št. Jakob v Rožu. Pokojnik je bil iz znane koroške slovenske rodbine Janežičev in najbližji sorodnik za probujo koroških Slovencev tako zaslužuega profesorja Autoua Janežiča. — Volilno gibanje na Goriškem. Združeni liberalci in agrarci so na Goriškem postavili za kandidate v splošnem volilnem razredu: dr. Ernesta Dereanija zdravnika v Gorici, dr. Alojzija Fraukota, odvetnika v Gorici, in državnega poslanca Alojzija S tre kij a. V skupini mest iu trgov kandidira Andrej Gabršček. V kmetskih občinah na Tolminskem nameravajo združeni liberalci iu agrarci kaudidirati sveto-lucijskega župana Lebana in Autoua Juretiča, posestnika v Kobaridu, katera se pa oba branita kaudida-turo sprejeti, vsled česar stvar še ni rešena. — V Gorici 80 aretirali nekega Ludvika Tomsiga, ki je že dolgo časa zlorabljal dečke od 10 do Iti let, ne da bi se mu bilo moglo to dokazati Sedaj so vendar prišli na sled petim njegovim žrtvam, in policija ga je aretirala, ko se je ravno hotel z raznim kontrabaudskiin blagom odpeljati v Italijo. Tomsig je bil zaradi enakega zločiua že eukrat obsojen na osemmesečno ječo. — Nov parnik .Graz* so v sredo spustili v Lloy-dovem arzenalu v Trstu v morje. Ta novi parnik je urejen na najmodernejši način za osebni iu tovorui promet in ima 4200 tonelat. Stroji imajo 3000 konjskih sil; parnik more voziti s hitrostjo 15 milj na uro. Parnik je določen za hitre vožnje v Carigrad in vožnjo v ludijo. * Samomor v Monte Carlu. Znani malžarski slikar Julij Kardos je v igralnici v Monte Carlo zaigral vse svoje premoženje. Ravnateljstvo banke mu je ponudilo 1000 frankov, ako bi se odpeljal in ne vrnil več v igralnico, česar pa ui hotel storiti. Izposodil si je nato od nekega madžarskega msgnata 2000 frankov, katere je tudi zaigral. Ko je izgubil zadnji zlat, je potegnil revolver iz žepa iu se pri igralni mizi ustrelil v u ta. Poleg njega ste sedeli na eni straui neka pariška lahkoživka, na drugi pa hči nekega amerikanskega milijonarja. Sluge so oduesli mrtvo truplo iz igraluice in po preteku ene ure se je igra nadaljevala. Neki bogatiti je na istem prostoru, na katerem se je ustrelil Kardos, nato priigral 500.000 frankov. * Skrb za poslance. Kedar se v našem državnem zboru obravnava točka .tobak", skrbi vedno vlada zato, da imajo poslanci priliko prepričati se o dobroti proizvodov naše tobačne režije. Tako je bilo tudi sedaj, ko se je ta točka obiavnavala v proračunskem odseku. Na razpolago so bile poslancem lepe rumeue viržinke, katere so kadilcem jako ugajale. Celo načelni opozicijoualci se jih niso brauili Ker ta točka še ni končana, bodo poslauci še imeli priliko na državne stroške pokaditi kako dobro smotko. Pričakovati je, da se pri točki .vinoreja" enako lepo postrežb poslancem iu tedaj, ko bo govor o kovanju denarja, da jim fiuaučui minister nasuje polne žepe cekinov 1 * Z motorjem iz New Yorka v Pariz. Motorna vožuja Peking-Jfanz vzpodbudila ju amerikauske sporls-mauts ua vožnjo JSew York-iJariz. Vožuja se piičue pri redakcijskem poslopju velikega aiuerikauskega lista „ftew-Yoik-i'iuie8“) iu sicer 16. svečaua t. 1. Vužuje se udeltže francoski, aiuenkauski, nemški iu italijauski vozovi. Vsak tekmovalec moia med poljo ua posameznih šlacijah svoj pnliod brzojaviti „Nevv Yurk Times" v Mew Yorku oz. nMatiuu-4 v Parizu. Posebuo hitro se ue bode vozilo, dognati se hoče le, kateri voz je najbolj pripraven za velikanske napore te poti. Pot, katera se mora prevoziti, peljala bode iz JSievv Yorka v Albany, Buffalo, Cleveland, Toledo, Cikago, Omaha, Oheyeuue, Ogolen, Uoldiieid, CJru-cero, Santa Barbara, San Jože iu San Praucisko. Ta proga je dolga 6880 kilometrov. Malo sledi pomorska vožnja iz San Frančiška do Valdera, odkoder vodi km dolga pot od rta JSoine v Alaski. Malo se prepeljejo ude-ležuiki zopet po morju do vzhodnega rla v Sibiriji, kjer jih taka najnapornejši del vožnje, troga v Sibniji 6cz Jakutsk, Irkutsk Mizni .Novgorod, Petrograd, Berlin iu Aacheu v Bariz znaša namreč km iu vodi vsaj do Irkutska po krajih, katere so prehodili dosedaj le kozaki. Poslano"^ na naslov »zavednega gostilničarja- v Ljubljani. V štev. 42 »Slov, Naroda" je pod naslovom: Kdo agitira za „ueodvisua kandidata" neka nepoklicana oseba popolnoma neopravičeno napadla mojo osebo. Uverjeu sem, da vkljub podpisa „zaveden gostilničar" ni spisal dotičuega članka uubedeu gostilničar, ttinveč oseba, katera se nahaja v neposiedui bližini gostiluičarske zadiuge. Zraven liberalnega terorizma, kateri veje iz člauka, se skriva še neki drugi uameu v njem, kateri je srainoteu za pisca, iu obžalujem, da je ta oseba izrabljala podpis „zaveduega gostilničarja". Gospod dopisnik, ali bi Vam mogoče ne pristojal bolj umestui podpis: škodoželjni i n t r i g a u t ?" Vedite, gospod dopisnik, da oseba, katera se tako nizkotnih sredstev v dosego svojega namena poslužuje, ui nikdar nikomur opravičeua nasvete dajati, najmanj pa milostno prepuščati moji osebi svobodo prepričanja. Vaši puhli blebetavosti o moji „agitaciji" Vam ne odgovarjam, ker vas ista nič ue briga. Ako bi Vi gospod dopisnik bili v resnici gostilničar, tedaj bi pač tudi morali vedeti, da jaz nisem noben uslužbenec tukajšnje gostilničarske zadruge, temveč podjetja, katerega delokrog nima z zadrugo gostilničarjev ni-kakega slika. Torej gospod dopisnik, bodite brez skrbi, da bi se radi moje osebe bilo gostilničarski zadrugi treba „ekspo-nirati", kajti to »nesrečo" je Vaša neumnost preprečila. Podjetju, pri katerem že osmo leto poslujem, se dosedaj radi moje ost-be ni bilo potreba „eksponirati", ako se pa to kedaj zgodi, potem bode to krivda Vaših ali vsaj enakih »brihtnih" člankov. Upam pa, ker mi že itak »svobodo prepričanja" milostno prepuščate, da za nadalje opustite tudi Vaše neumestno iu nedostojno stikanje, kako se moj prosti čas nporabljal Ljubljana, dne 20. svečana 1008. Potnik S., poslovodja. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno, le v toliko, kolikor določa zakon. Pozor! Priporoča se dobroznana krčma pri „Za|cni( v Ljubljani, SodnijsU«- ulice 6. Svojo bogato zalogo VOZOV novih in že vabljenih priporoča izdelovatelj vozov FRAN VIS JAN v Ljubljani, Rimska cesta št. 11. Etika in politika, Predaval v »Akademiji" dne 24. februarja 1907 g. vseučil docent g. Albert Bazala iz Zagreba. <====== Ponatisk iz „Nove Dobe". - .. Brošura po 30 vin se dobiva v kujigotržnici g. Lav. Schwentnerja v Ljubljani. ii ii n ;i ii Fr. P. Zajec Ijjubljana, Stari trg: 30 priporoča svoj dobro urejeni optični zavod, kakor razna očala, ščipalce, daljnoglede, toplomerje, zrakomerje itd. — Očala in ščipaloi se napravijo na-natančno po zdravniškem recepta. Velika zaloga rasnih žepnih in stenskih ur zlatnine in srebrnine. Ceniki u optično blago bi •epantnl ceniki nr In zlatnine se razpošiljajo Irank«. Spominjajte se Družbe sv. Cirila In Metoda! Ustanovljeno 1842. Telefon šfpv. 154. Tovarna oljnatih barv, lakov in Arneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskarija. Električni obrat. Prodajalna: Miklošičeva cesta 6 nasproti hotela „Union“. Delavnica: Igriške ulice 6 Ljubljana. - ,Slovenec1 "SSfiKr* od K 110 do K 120 liter. Destilacija vsakovrstnih najfinejših likerjev od K I'— do K 1'60 liter. Uvoi in iavo* čajnega ruma od K 1’— do K 2'— liter i. t. d., i. t. d. Odpošilja se v steklenicah, labojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v ražun in sicer steklenice 10 vin komad in sodi 5 vin. liter franko Straia-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzoroi brezplačno! Si .3 $ Z K* — ^ -1-* - v. ■ vj . lJ .\f T7T rT71 'VA rv/T Tv7T |QI L/\j \2.\l IQ| t/Ai '' rv n r\~ Velika zabava v „Unionu“. Podporno društvo delavcev in delavk c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani vabi Vaše blagorodje najvljudneje na PLESNI VENČEK ki se vrši v soboto 22. februarja t. 1. v veliki dvorani hotela „Union“ Sodelovala bo slavna ljubljanska društvena godba. Cisti dohodek je namenjen bolniškemu podpornemu zakladu. r\ Dekleta nastopijo v narodni noši. — Dobrodošle tudi maske proti izkazuTvabila.} ^ & _ . - _ /0\ Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K. Obrtna kreditna zadruga registrovana zadruga z neomejeno zavezo priporoča zlasti obrtnikom pristop k tej zadrugi. Zadružni namen je zlasti obrtnikom preskrbeti kolikor mogoče cen kredit. Vložne vloge obrestuje po 4’la °|o Uradne ure so vsak torek in petek od 11.—12. ure v Zadružni zvezi, Miklošičeva ulica. Podružnica v Celovcu Delniška glavnica: 2,000000 kron. Rentni davek plačuje banka sama. Ljubljanska kreditna banka .. . -v IjjuTolja.ni priporoča promese na komunalne srečke po K 35*/» žrebanje 2. marca, glavni dobitek K 800.000. promese na Tiste srečke K 7. žrebanje 1. aprila, glavni dobitek K 180.000. Obe promesl skopaj le K 21. obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 4Vlo Sprejema zglasila za subskribcijo deležev Hotel, dmžbe z o. z. Triglav po 500,1000,5000 in 10.000 K Podružnica v Spljetu Beservni fond: 200.000 kron. Rentni davek plačuje banka sama. i— ' m 1 11 •" " 1 1 c..nj; t, t Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro- >3 V (JJ1 IV o V UJIII1. čajte blaga pri protislovenskih tvrdkah! ===== Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Izdaja konzorcij .Slov. gosp. stranke*. Lastnina „Slov. gosp. stranke". Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.