Privatni avtotransport
Statistdčnl podatki kažego, da 3« v cestn&m prometu privatni sektor v ugodnejšem položaju kakor družbeni sektor, Pred pe-titni leta so imela avtotran-sportna podjetja na Hi-vatskem 4.400, privatni posestnik: p^a 1.600 tovornih avtomobilov. La-ni sta se števili skorajda izena-čili: podjetja so imela 2.500, privatniki pa 2.500 tovornjakov. Po tetu 1951 se je pričel privat-ni sektor hitro krepiti, ker v tem 6asu, ko so prlčelj veljati novj gospodarski ukrepi, še n\ bilo zakonskih predpisov, ki bi določno usmerjali poslovanje privataih lastnikov prevoznih sredstev. Privatn ki so si po ze-lo aizkih cenah nabavljali vo-zila s tem, da so jifa kot raib-ljena in ne izrabljena kupovali od razn-ih gospodarskih podjetij in itstanov. Po prehodu na e-ko-nomske cene so njihova vozla kar nenadoma dobila nekaj^rat večjo    vrednost.    Prl    njih    ni
nujno, da bi v cen« prevoenUl uslug vraičunavalj amortizacijo po današnjih cenah vozil. Ker tvori amortizaoja 30»/« cena prevazne usluge, je razumljivo, da lahko prodajajo privatni lastniki vozil svoje usluge c&-n-eje.
Tako z lahkato in neiipravi-čeno zaslužijo precejšaje zne-ske. Na letni skupščini andika-ta prome-tnjh delavcev je split-&kj delegat na/vedel naslednji prtmer: samo šest privatnih lastnikov tovornih avtomobilov v Splitu je povečalo, odkar se ukvarjajo a prvvatnim prome-tom, svojo imetje za 20 milijo-nov dinarjev.
Po sklepih koagresa bd se probleni lahko rešil tako, da bl uvedlj kontrolo na4 dohodki privatnih lastnikov tovornjakov in da t>: se ti v svojih obveeno-stih izenačili 3 podjetji.
J.   Vuković