SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LIH (47) Štev. (NB) 16 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 12 de mayo - 12. maja 1994 Zunanji minister RS prof. Lojze Peterle na uradnem obisku v Argentini Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je že kot predsednik prve demokratične vlade v Sloveniji razmišljal, da bi obiskal Slovence tudi v Argentini. Ni mu uspelo zaradi preobremenjenosti. Ko pa so mu dali „počitnice", je pred dvema letoma nekaj tednov preživel med nami in nas tako dobro spoznal. Končno pa se mu je posrečil tudi uradni obisk v Argentini, v glavnem sicer posvečen meddržavnim odnosom, a je tudi lahko posvetil nekaj časa slovenskim rojakom, ki so bili veseli njegovega obiska. Dan pred odhodom iz Slovenije je obiskal ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, kjer mu je poleg drugih važnih tem tudi omenil, da bo obiskal Slovence v Urugvaju, Argentini in ZDA, ki tam tudi ohranjajo svojo narodno in versko identi- Vse fotografije Marko Vombergar teto, pa tudi so pomagali Sloveniji v časih, ko to ni bilo lahko. Nadškof mu je želel veliko sreče na potovanju. Zunanjega ministra so na njegovem obisku v Argentini spremljali svetovalka ministrstva Maja Lovrenčič-Svetek, ki je v glavnem pripravila ves material, kakor tudi šef ministrovega kabineta Rok Šteblaj (ki je že lani obiskal Slovence v Argentini), za ekonomske odnose pa je skrbel svetovalec ministrstva za ekonomijo in razvoj Iztok Jarc. Kot odlična prevajalka se je izkazala Jasmika Markič, bila pa sta prisotna tudi člana slovenske televizije, ki sta snemala obisk in tudi poročala v Slovenijo. Najprej se je zunanji minister ustavil v Urugvaju, niti ne za dan, kjer se je sešel s tamkajšnjimi državnimi oblastmi. Z zunanjim ministrom je podpisal dogovor o medsebojni odpravi viz, imel pa je tudi vrsto ekonomskih pogovorov. Naslednji dan, 4. maja je zunanji minister s soprogo ter člani njegove delegacije v jutranjih urah dospel čez reko v Argentino, kjer so ga sprejeli na letališču funkcionarji argentinskega zunanjega ministrstva. Z veseljem so ga sprejeli tudi Božidar Fink, predstavnik zunanjega ministrstva v Argentini, ki se je pridružil delegaciji, predstavniki Slovencev ter mladi v narodnih nošah, ki so delegatom izročili šopke. Po kratkem pogovoru se je vsa delegacija odpravila na Trg San Martina, Osvoboditelja Argentine, kjer je minister v spremstvu B. Finka položil protokolarni venec pred spomenik ob častnem spremstvu grenadirjev. Že takoj nato ga je sprejel argentinski zunanji minister Guido Di Tella. Glavni dosežek je bil podpis dogovora o kulturnem sodelovanju obeh držav, minister pa je obljubil, da bo Argentina enostransko ukinila vize za obiskovalce iz Slovenije. Zunanji minister je tudi povabil Lojzeta Peterleta in delegacijo, kakor tudi nekaj predstavnikov Slovencev iz Argentine, na kosilo. Zunanja ministra Slovenije in Argentine, Lojze Peterle in Guido Di Tella podpisujeta sporazum o kulturnem sodelovanju. Popoldan se je s svojimi spremljevalci napotil v ekonomsko ministrstvo, kjer sta se dalj časa pogovarjala z ministrom Domingom Cavalloni, drugi delegati pa z raznimi drugimi ekonomskimi strokovnjaki. Pogovor z ekonomskim ministrom je trajal nad eno uro, kar je nekaj izrednega. Videti je bilo, da minister Domingo Cavallo pozna zelo dobro stanje trgovskega prometa med Argentino in Slovenijo. Tudi je bil zelo navdušen, da bi se še povečala ta trgovska izmenjava. In bil je že prej zelo dobro informiran in je tudi sprejel idejo, da bi Koper postal nekaka odskočna deska za argentinsko trgovanje z vzhodno in srednjo Evropo. Obljubil je, da bo v prihodnjih mesecih obiskal poleg Češke tudi Slovenijo in da bo takrat podpisal nekaj izredno važnih ekonomskih dogovorov s Slovenijo. Naslednji dan, v četrtek 5. maja, je bil najprej Peterle povabljen na CARI, Argentinski svét za mednarodne odnose, ki druži kot nekak senat bivše poslanike ali funkcionarje ter druge strokovnjake, ki jih zanima mednarodna politika. Tam je pozdravil predsednika svéta poslanika Muniza, ki mu je izročil diplomo društva, nato pa imel jedrnato predavanje o Sloveniji kot državi v uspešnem prehodu. Pozneje je sprejel argentinski predsednik dr. Carlos Šaul Menem ministra Peterleta, kakor tudi njegovo delegacijo in Božidarja Finka, predstavnika vlade v Argentini ter Hermana Zupana, častnega konzula. S predsednikom Argentine je slovenski zunanji minister najprej omenil prošnjo slovenske vlade, da bi Argentina pomagala pri odpravi embarga na orožje, ki še vedno teži Slovenijo. Predsednik Menem je pokazal, da pozna slovenske razmere in da je ne postavlja na Balkan ter obljubil, da bo osebno priporočil to prošnjo, posebno še, ker bo v kratkem Argentina predsedovala Varnostnemu svetu in bo to laže. V pogovoru je Peterle povabil Menema v Slovenijo, kar je ta sprejel, poleg tega pa je še omenil Menemu, da ve, da se bodo njegova vina udeležila ljubljanskega mednarodnega vinskega sejma, ki je po važnosti Nad. na 2. str. Predsednik Argentine Carlos Saul Menem in zunanji minister RS Lojze Peterle. Šef kabineta Rok Šteblaj, častni konzul Herman Zupan, predstavnik vlade Božidar Fink, zunanji minister RS Lojze Peterle, prevajalka Jasmina Markič, argentinska prevajalka in predsednik Argentine Carlos Saul Menem. KS®®!» Obisk zunanjega ministra Prof. Lojze Peterle v pogovoru z argentinskim ekonomskim ministrom Domingom Cavalloni. Vmes prevajalka Jasmina Markič. Tone Mizerit I1! IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Nad. s 1. str. drugi na svetu. Na splošno je bil razgovor prijeten in koristen, predsednik Menem pa je pokazal veliko poznanje in simpatije do Slovenije in do Slovencev v Argentini. Lojze Peterle se je sestal tudi z Argentinsko gospodarsko zbornico. Podrobnejše poročilo lahko beremo na 4. strani v Gospodarskem vestniku. Sestal se je tudi s predstavniki raznih političnih strank, govoril je po televizijskih in radijskih postajah — predvsem po glavnem državnem radiu. Posebej velja opomniti, da se je srečal z novoimenovanim veleposlanikom Republike Argentine v Sloveniji g. Andresom G. Pesci Bourelom, ki se je zelo zanimal za Slovenijo in obljubil intenzivno sodelovanje. Obiskal je še papeškega nuncija v Argentini, posebej pa še Melchorja Posseja, župana San 1 sidra. Ta ga je imenoval za častnega občana, istočasno podpisal dekret, po katerem je poimenoval neki trg v tej veliki občini z imenom „Republica de Eslo-venia". Za slovo je zunanje ministrstvo priredilo delegaciji slavnostno kosilo in izlet v Delto. Konec svojega obiska v Argentini je zunanji minister RS posvetil rojakom. Govoril je na slovenski radijski oddaji v soboto, 7. maja, zvečer pa je obiskal Slovensko hišo. Najprej se je udeležil maše v spomin pok. prelata dr. A. Starca, nato se je po poklonu pred spomenikom junakov podal Državni zbor je v torek, 26. aprila končno izglasoval odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev novih občin ter odlok o razpisu referendumov za ustanovitev občin, ki bodo 29. maja. Možnost je, da se ustanovi nad 300 občin, ki bodo nastale iz dosedanjih. Državni zbor je tudi izglasoval ustavni zakon, s katerim se podaljša mandat dosedanjim občinskim oblastem do 1. januarja 1995, ko nastopijo nove oblasti v občinah. Ustavno sodišče v Sloveniji je dobilo novega predsednika, ki je dr. Tone Jerovšek. V Bukarešti, Romunija, sta minister Kračun in romunski minister za trgovino Ionescu podpisala državni sporazum o gospodarskem sodelovanju RS in Romunije. Gladovna stavka v Cankarjevem domu se je končala 1. maja. Stavkajoči so dejali, da v veliko dvorano, kjer je pred nekaj sto rojaki imel predavanje Slovenija danes (govor bomo objavili pozneje - op. ur.). V nedeljo, 8. maja pa se je minister s soprogo in nekaterimi člani delegacije udeležil tradicionalnega romanja v Lujän. Pred pričetkom jih je sprejel tamkajšnji župan, ki je tudi podpisal dekret o imenovanju ulice, ki teče pred univerzo, za „Republica de Eslovenia". V baziliki je prisostvoval maši, ki jo je daroval župnik Jože Škerbec, pri kateri je tudi prebral berilo. Pozneje si je tudi ogledal zanimiv muzej. Pri popoldanski slovesnosti, na kateri je bilo nad 2000 rojakov, pa se je s predstavniki Zedinjene Slovenije udeležil procesije, ki se je zaradi dežja morala razviti po notranjosti cerkve. Zunanji minister, ki je zelo dober pevec, je skupaj z vso cerkvijo mogočno pel „Marija skoz življenje", s katerim se je slavje zaključilo. Zunanji minister Lojze Peterle, ki je bil navdušen nad to veličastno manifestacijo, se je končno še s stopnic bazilike poslovil od rojakov, (to je zvečer prikazal vsej državi TV Canal 9) nakar je odhitel na letalo, ki ga je poneslo v Združene države Amerike na novo delo. Kot je sporočil zunanji minister prof. L. Peterle iz New Yorka predsedniku ZS prof. Tinetu Vivodu, se še enkrat zahvaljuje vsem za lep sprejem, obenem pa popudarja, da je v Argentini dosegel več kot si je mislil ter da imajo zaslugo za to tudi rojaki, ki so Slovenijo znali prav prikazati pred državnimi argentinskimi oblastmi. so s svojim dejanjem dovolj sporočili v javnost nepravilno ravnanje predsednika Kučana. Časnikar in politik Viktor Blažič je izstopil iz stranke Slovenskih krščanskih demokratov in se približal Slovenski ljudski stranki. Je mnenja, da SKD ne brani dovolj demokratičnih načel in da preveč sodeluje z levico. Tajnik stranke Stanič ga je prosil, da ta svoj korak še enkrat dobro premisli. Blažič, ki je izšel iz Kocbekovega kroga in je v SKD vodil socialno krilo, je odličen in prodoren časnikar ter politični analist. V končnem usklajevalnem predlogu, ki ga je sprejel državni zbor, so za proračun odločili, da dajo Izseljenski matici direktno dotacijo, društvo Slovenija v svetu pa so iz proračuna črtali in bo morala tako spet prositi razna ministrstva za dotacijo na podlagi svojih programov. Preteklega 10. aprila so bile ustavodajne volitve. Zmaga peronizma, ki pa je precej nazadoval v številu prejetih glasov, je odprla novo dobo argentinske politične zgodovine. Predsednik Menem ima dejansko odprta vrata za novo kandidaturo, zaradi pakta z radikalnim vodjem Alfon-sinom. A to ne pomeni mirnega poteka dogodkov. Zaradi notranjih in zunanjih zapletov, zlasti gospodarske narave, je pot posejana s problemi, ki bodo drug za drugim pomenili težave za Menema in njegov najožji krog. FINANCE V SREDIŠČU POZORNOSTI Pretekli torek, 10. marca, je prihitela v Buenos Aires posebna delegacija Mednarodnega denarnega fonda. Njen namen je bil preiskati državne račune in ugotoviti, če Argentina izpolnjuje svoje obveznosti oziroma če dosega dlje, ki si jih je zastavila, ko je podpisala vstop v plan Brady in refinancirala zunanji dolg. Morda ta zadeva številk in računov bralcem ni najbolj po godu. A nekoliko se moramo zamuditi ob njej, ker je bistvene važnosti za ves bodoči razvoj. Z delegacijo Fonda bo prišlo do nesporazumov, ker bodo postavili zahtevo, da država še bolj omeji svoje stroške, gospodarski minister Cavallo pa je namenjen, da to pot ne popusti. Skušal bo dokazati, da država izpolnjuje vse svoje obveznosti, po drugi strani da politično-sodalni položaj ne dopušča, da bi zvišali niti za procent stroške državnega proračuna. Vlada se namreč nahaja na razpotju: ali znova zatisne pas in še bolj prizadene socialno stanje, zaradi katerega bi morala plačati hudo politično ceno, ali pa preko zahtev zunanjih upnikov vsaj nekoliko olajša težak položaj širokih plasti ljudstva. Menem se je že odločil. Ta teden so napovedali načrt za socialno pomoč najbolj zapostavljenim provincam. Vprašanje je le, kje bodo dobili potrebne fonde. Gospodarsko stanje, kot smo ga opisali že nekajkrat, zlasti v zadnji številki, je patetično. Zadnji računi kažejo, da bi država potrebovala okoli 11 tisoč milijonov dolarjev letno, da bi brez težav šla po poti mirnega razvoja. Marsikateri gospodarstvenik smatra, da dejansko ni pravega izhoda iz tega položaja. Tudi če vlada hitro povzame potrebne ukrepe, je v okviru plana konvertibilnosti pred nami doba pojačene recezije, kjer se bo še precej časa beležil deficit v zunanji trgovini, proizvodnja ne bo našla pravega razmaha, rastla pa bo brezposelnost, ki bo še bolj prizadela krajevno gospodarstvo. Kakšen bo politični oder, na katerem se bodo ti dogodki razvijali, je težko predvideti. Ne moremo trditi, da ima Menem zagotovljeno ponovno izvolitev, a izmed vseh upoštevanih je ta doslej najbolj verjetna. S tem je zagotovljeno nadaljevanje dosedanje gospodarske politike. Tudi če ne pride do ponovne izvolitve sedanjega predsednika, ni pričakovati večjih sprememb. Med radikali kaže, da bo verjetno znova kandidiral kordobski Angeloz, ki vsaj v glavnih točkah soglaša s sedanjim gospodarskim planom. Morda bi bil on zmožen izvesti potrebne spremembe, a to je le napovedovanje prihodnosti. Levica nima nikakega izgleda na zmago, kar pa je še bolj tragično, nima'nikakega alternativnega plana. Levica, ki je zmagala v prestolnici in globoko prodrla v Velikem Buenos Airesu in provinci, zmagala v Neu-quenu in žela lepe procente tudi drugod, nima niti formalne platforme in šele pričenja ideološke debate, da bi videla, kje stoji. Zaključek: edini, ki ima kak gospo- darski program danes v Argentini je Cavallo. A ta program kopiči toliko težav, da ni videti pravega izhoda. S tem je treba računati, ko rišemo politično bodočnost. USTAVA NE ZANIMA Ob vsem tem z obnovljeno silo pripravljajo zasedanje ustavodajne skupščine. In znova se poraja isti občutek: ljudi to nič ne zanima. Toliko stroškov, toliko debat, a se vse suče le okoli strankarskih elit, ki sanjajo o gradovih v oblakih. Položaj glede izida je precej jasen: za Menema je bilo vse odvisno od zadržanja radikalov. Med njimi pa je Angeloz dejansko podprl Alfonsinovo tezo glede ustave in celotna delegacija bo podpirala sporazum, nakar je zagotovljeno izglasovanje točk, kakor sta jih predvidela Menem in Alfonsin. Celotna debata danes teče okoli vprašanja, ali potrdi le v olivovskem paktu predvidene točke ali se „odpre paket" (kot pravi tukajšnji politični izraz) in se debatirajo in spremene tudi točke, ki niso bile doslej predvidene. Levica in desnica zahtevata isto, a ni izgleda na uspeh vsled peronistično-radikalne večine. Napor torej, da bi ustava dobila kako socialno patino, kar je zahteva levice in so tudi sanje nekaterih peronističnih delgatov (senator Ca-fiero je ves svoj osnutek spremembe temeljil na tem), se bo baje izjalovil. Nezanimanje ljudstva za ustavo pa sovpada z rastočim zanimanjem, s katerim sledi narod raziskovanju raznih primerov korupcije. Zadeva okoli zdravstvenega zavoda za upokojence polni cele strani časopisja, ker je jasno dokazano, da je tam teklo mnogo denarja v žepe posameznih funkcionarjev na škodo upokojencev. Pač nič novega. Zanimanje opazovalcev se sedaj osredotoča okoli vprašanja, če bo prišlo do kakega konkretnega izida pričetemu sodnemu postopku. Doslej namreč stvarnost dokazuje, da nikdar ni prišlo do kazni v podobnih primerih. Zato tudi ves napor obtožencev teži k zahtevi, da se ves postopek prenese na kako zvezno sodišče, katerih značilnost je, da so pod otipljivim pritiskom vlade in da ta vpliv mnogokrat dela čudeže. Po drugi strani je prav sodna ustanova znova postala snov pozornosti. Dosedanji začasni predsednik vrhovnega sodišča Julio Nazareno je odstopil zaradi nesporazuma z vlado. Ta nesporazum ima tudi gospodarsko ozadje in tiči v tem, da ni uspel, da bi obvaroval sodno osebje pred novim pokojninskim zakonom. Na njegovo mesto je bil imenovan Ricardo Levene, ki bi po dogovorih in obljubah že nekaj mesecev moral počivati v pokoju. Na mesto, ki ga noče zapustiti, čaka Héctor Masnatta, ki uživa simpatije peronistov in radikalov. Masnatta naj bi tudi potem zasedel predsedstvo vrhovnega sodišča. A kako biti predsednik, če ni član? Član ne more postati, ker nihče noče zapustiti stolčka, na katerem sedi. Tako prisostvujemo novi blamaži ustanove, ki bi morala biti zagotovilo verodostojnosti, zakonov in demokracije. In še zadnje: predsedniku se ni tresla roka, ko je podpisal dekret, s katerim je spremenil točko 40 zakona o upokojitvi. Ta točka je bila sporna od samega začetka. Predvideva dolarsko garancijo za pokojninske vloge, ki bi jih dobila ustanova pod okriljem Državne banke. Da so zakon sploh potrdili, je velik del tudi peronističnih poslancev zahteval od Menema obljubo, da ne bo veta na osporavani člen. Veta res ni bilo. A poznejši dekret je ukinil nevšečno točko. Kot beli dan je jasno, da je dekret absolutno protiustaven. A kdo naj o tem razsodi, ko člani vrhovnega sodišča gledajo drugam. Zgodilo se je v Sloveniji Pogovor z Ireno Vencelj ob njenem obisku v Argentini Ali ste si kdaj v življenju predstavljali, da boste žena politika? Ne, ker kristjanom v prejšnjem družbenem sistemu praktično ni bilo možno sodelovati v politiki. Ali se sami udejstvujete v politiki ali le spremljate svojega moža na tem področju? Sama v politki aktivno ne sodelujem, intenzivno pa spremljam delo moža. Politika me zanima, zato so najini pogovori večkrat vezani na to temo. Ali se je vaše življenje zelo spremenilo, odkar vaš mož dela intenzivno v politiki? Da. Predvsem zato, ker je mnogo bolj izpostavljen javnemu mnenju, to seveda vpliva na celotno vzdušje v dužini. Zelo trda preizkušnja je bila, ko je v prvi „Peterletovi" vladi opravljal delo ministra za šolstvo in šport. Manj je zasebnosti. Veliko je odsoten. Včasih je marsikaj naredil doma v hiši, sedaj pa za to nima več časa. Poleg družinskega dela opravljate tudi kakšen poklic? Opravljam. Najprej sem naredila Srednjo zobotehniško šolo v Ljubljani. Ta poklic sem opravljala deset let. V tem času sem rodila dve deklici, sedaj sta obe študentki. Potem sem se vpisala na višjo pedagoško akademijo in končala gospo-dinjstvo-knjižničarstvo. V osnovni šoli, kjer učim v 6., 7. in 8. razredu gospodinjski pouk, mi letos teče petnajsto leto. Se vam zdi pametno, da žena opravlja tudi svoje profesionalno delo? Zdi se mi prav, da ženska, ki se je šolala za določen poklic in jo to veseli, to tudi dela. Vendar z določenimi predpogoji. Najprej, kar se tiče otrok. Menim, da otrok do tretjega leta sodi k materi. Po tej starosti pa naj se začne vključevati v kvalitetne vrtce. Seveda, bi morala imeti izobražena zaposlena žena vsaj občasno pomoč v gospodinjstvu. Sicer je preobremenjenost prevelika in to gotovo pusti določene negativne posledice. Pri tem se postavlja še eno vprašanje. Koliko otrok je v družini? Ali je eden ali sta dva ali so štirje ali morda še več. Več je otrok, bolj zahteven je odgovor na to vprašanje. Pri nas v Sloveniji je žena z več otroki premalo upoštevana in spoštovana. Upam, da se bo ta odnos spremenil v korist materam z več otroki. Ženska, ki želi opravljati svoje profesionalno delo zelo anagažirano, si najbrž ne more privoščiti velike družine. Odločiti se mora za eno ali za drugo. Sodelujete še v kaki ustanovi ali organizaciji? Vrsto let sodelujem v Društvu strokovnih in predmetnih učiteljev gospodinjstva Slovenije. Več let tudi kot podpredsednica društva. Sodelujem tudi v Društvu katoliških pedagogov Slovenije, ki je bilo ustanovljeno šele pred nekaj leti. Tudi sicer se zanimam za družbeno in socialno življenje v ožji krajevni skupnosti. Kaj je za vas v družinskem življenju najvažnejše? Prijateljstvo, medsebojno spoštovanje in zaupanje, delitev odgovornosti, toplina doma. S kakšnimi vtisi odhajate iz Argentine? Tako glede na deželo, kot na nas? Vtisov je veliko, tako veliko, da jih težko strnem v kratek odgovor. Vsi dogodki so se vrstili tako hitro in intenzivno, da sta telo in duša prepojena z njimi. Za mene so bila ta srečanja enkratna, neponovljiva in nepozabna. Vsi ljudje, s katerimi smo se srečali, so izražali veselje, da smo jih obiskali, in to je bilo tudi nam v veliko zadovoljstvo. Vsem, ki so žrtvovali veliko svojega časa in se trudili, da bi nam bilo lepo, se v imenu vseh, posebno pa v svojem imenu lepo zahvaljujem in vas vse prav prisrčno pozdravljam. Pogovarjala se je Katica Cukjati §§wmm ju, Wf D ,j;: W: '| 1 mW s -mkšišI Ob prihodu so ge. Ireni Vencelj mladi izročili slovenski šopek. Obisk dr. Petra Venclja v Našem domu v San Justu Že takoj ob začetku velikonočne maše se je opazilo, da bo ta dan imel poleg veličastnosti praznika samega še drugi pomen. Odprla so se glavna vrata in prikorakala je mladina v narodnih nošah, za njimi pa dr. Peter Vencelj s soprogo Ireno, ga. Mateja Maček, ga. Alenka Mesojedec-Pervinšek, častni konzul Herman Zupan s soprogo, pooblaščenec ministrstva Božo Fink z gospo, predsednik Zedinjene Slovenije prof. Tine Vivod in predsednik Našega doma Janez Albreht s svojimi odborniki. V nabito polni stolnici je mogočno prepeval mladinski pevski zbor pod vodstvom pevovodja Andreja Selana. Po opravljenem verskem obredu smo se vsi skupaj podali v dvorano Našega doma in posedli za pripravljenimi mizami z domačim velikonočnim žegnom. Sledili so pozdravi in sicer: ga. Mici Casullo v imenu žena in mater, Tone Bidovec kot dušni pastir, Pavel Selan v imenu mladine ter Janez Albreht kot predsednik Našega doma. Odprl se je zastor in prikazala se je lepa scena: za velikim okvirjem pokrajine z gorami, v dolini majhna vas, na hribčku cerkvica, delo že znanega mojstra Toneta Oblaka. V treh slikah je skupina v narodnih nošah prikazala slovenske \- - onočne običaje. Ob strani pa je pel mladinski pevski zbor. Med izvajanjem pevskega zbora so nam recitirali Marko Strubelj, Pavlinka Zupanc in Gregor Modic, Danica Malovrh pa nam je prebrala velikonočno misel. Celoten program je povezovala Ivana Teka-vec. Tudi šolski otroci so zapeli nekaj pesmi častnim gostom. Nato so bila obiskovalcem iz Slovenije razdeljena darila kot spomin na Naš dom. In končno se je dr. Vencelj zahvalil za tako lepo pozornost in obljubil, da bo ponesel Slovencem v domovino današnjo za njega tako ganljivo sliko slovenske mladine ob Srebrni reki. Po daljšem kramljanju se je zaključilo lepo slavje v sejni sobi ob dobri kaplid in podpisu spominske knjige. Gospod predsednik Zedinjene Slovenije prof. Tine Vivod Buenos Aires Spoštovani! Kulturni odbor Slovencev v Rosariu se Vam zahvaljuje za obisk državnega sekretarja za Slovence po svetu dr. Petra Venclja in soproge ge. Irene. Mislim, da ne bodo nikdar Slovenci v Rosariu in San Lorenzu pozabili takega obiska. Kako ta še danes odmeva, ne samo v Rosariu ali še več v San Lorenzu, ki> r je bilo ljudstvo blizu nas. Slovenci smo po dolgih letih bili zelo veseli, ko smo doživeli tako lep uspeh s kratkim obiskom slovenskega sekretarja dr. Venclja. Še enkrat, prisrčna Vam hvala in enako odboru Folklorne skupine Pristava in vsem Slovencem, ki so prišli iz Buenos Airesa. Srečo vsem. Zbogom! Comisión Cultural Eslovena de Rosario Dušan Kervin Dr. Rosa Polh Lic. Emilio M. Žigon Rosario, aprila 1994. g. Tine Debeljak Svobodna Slovenija - Buenos Aires Spoštovani! Prejmite pozdrave od našega Odbora za Slovence v Rosariu, kakor tudi moje osebne. Vsem rojakom se zahvalim za lep sprejem v Slovenski hiši, ko smo vas obiskali, in vam pošiljam še nekaj člankov iz našega dnevnika La Capital in slike. Upam, da bomo imeli še druge priložnosti, da bomo govorili o našem slovenskem duhu. Hvala lepa za vse, kar smo preživeli ob obisku dr. Venclja. Vsem prisrčen zbogom! Lic. Emil Žigon Dr. Rosa Polh, dr. Albin Pristavec, Dušan Kervin Dr. Peter Vencelj o obisku v Argentini Prvič brez razlik Ljubljana — „Na predvečer mojega odhoda se je prvič v 50 letih slovenskega izseljenstva v Argentini zgodilo, da so se zbrali predstavniki vseh slovenskih organizacij v Argentini. Še več, dogovorili so se za vnovično srečanje 26. junija. S tem je bil dosežen glavni namen potovanja: premo-ščanje razlik, ki že desetletja težijo tako Slovence v tujini kot doma," je dr. Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence po svetu, na včerajšnjem srečanju s časnikarji zaokrožil svoje poročanje o pred kratkim končanem tridesetdnevnem uradnem obisku v Argentini. Obiskal je veliko večino slovenskih organizacij v Argentini ter društvo v Urugvaju, štirikrat pa se je srečal z različnimi argentinskimi ministri. Z njim sta bili tudi pomočnici z ministrstev za notranje in zunanje zadeve, ki sta rešili 105 vlog za uveljavitev slovenskega državljanstva od 300 vloženih. Pri tej priložnosti je dr. Peter Vencelj poudaril potrebo po odprtju veleposlaništva v Buenos Airesu, saj v Južni Ameriki nimamo še nobenega. Z. Ž. „Slovenec", 22. aprila 1994 Občni zbor kredifne zadruge SLOGA £ GOSPODARSKI V€STNIK Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice Lojze Peterle in spremstvo na obisku v Argentinski trgovski zbornici V soboto, 19. marca t. 1. se je zbralo v Slomškovem domu v Ramos Mejia lepo število članov Zadruge SLOGA na rednem letnem občnem zboru. Predsednik Avgust Jeločnik se je najprej z molitvijo spomnil vseh članic in članov, ki so umrli v lanski poslovni dobi. Uvodoma je tudi povedal, da s tem občnim zborom naša zadruga stopa v svoje 40. leto. V teku leta bomo to obletnico na razne načine proslavili. Kot prva točka dnevnega reda sta bila na predlog Toneta Kastelica izvoljena za overo-vatelja zapisnika ga. Metka Erjavec Toma-zinova in Marijan V. Šušteršič, kot člani volilne komisije pa Bogdan Kosančič, Ivan Kadivec in Stanko Oberžan. Tajnik lic. Marijan Schiffrer je podal podrobno poročilo o delu odbora, o stikih z oblastmi in s člani. Povedal je, da je v preteklem letu prostopilo v zadrugo 56 članov, umrlo pa je 28 članov, tako da je SLOGA štela ob koncu leta 3015 članov. Z veseljem in ponosom je poudaril, da smo prekoračili število 3000 članov predvsem s pristopom mlajših, saj je povprečna starostna doba naših članov dobrih 47 let. Omenil je zadružno glasilo STIK, ki izhaja že 15. leto in izidejo 3 številke letno s koristnimi informacijami in tudi načelnimi članki. Letos je SLOGA izdala že sedmo izdajo priljubljenega telefonskega imenika. Zahvalil se je slovenskim podjetnikom in profesionalcem, ki so s svojimi oglasi financirali tudi to izdajo, katero bomo v 3500 izvodih brezplačno razdelili med člane in prijatelje, tu med nami pa tudi drugod po svetu. Blagajnik Janez Jereb je prebral bilanco in izkaz izgube in dobička za poslovno dobo 1993. Občnemu zboru je tudi predlagal, da se dobiček (13%) razdeli med člane v novih zadružnih deležih. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da je zadruga SLOGA tudi v pretekli poslovni dobi lepo delovala in krepko zvišala promet in zadružni kapital. Predsednik Avgust Jeločnik je v svojem poročilu poudaril, da so 3 leta gospodarske stabilnosti v deželi ugodno vplivala tudi na razvoj SLOGE. Zadruga lepo napreduje tako v številu članstva kot denarnem prometu. Upamo in želimo, da se bo ta politika tudi še naprej nadaljevala. Zahvalil se je vsem odbornikom za prijateljsko sodelovanje, zadružnemu uradništvu za vestno V ponedeljek, 18. aprila se je zbralo 19 članov Zbornice v Slovenski hiši na svojem tretjem letnem občnem zboru. Predsednik Herman Zupan je pozdravil vse navzoče in ugotovil pravilen sklic, objavo in sklepčnost občnega zbora. Za to priložnost so lic. Helena Oblakova, ga. Rosario Fernandez in ga. Beatriz Faisal pripravile za člane zanimivo in aktualno predavanje o novem pokojninskem zakonu (Nueva ley de jubilaciones), ki bo v veljavi od 15. julija 1.1. naprej. Z velikim zanimanjem so navzoči sledili predavateljicam, kar se je izrazilo v številu in kakovosti vprašanj, ki so jih stavili člani. Sledil je dnevni red. Za overovatelja zapisnika sta bila izvoljena Franci Jarc in Tomaž Matičič, za člana volilne komisije pa Miha Podržaj, Janez Pleško in Marjan Petkovšek. Poročila o delovanju zbornice v preteklem letu so podali: v odsotnosti tajnika Marjana Loboda blagajnik cont. Gregor Hribar, predsednik Herman Zupan in opravljeno delo, vsem članom pa za izkazano zaupanje. V imenu nadzornega odbora je podal poročilo dr. Anton Šimenc. Priporočil je občnemu zboru, da sprejme vsa poročila upravnega odbora kot odgovarjajoča o dejanskemu stanju zadruge in predlagal odboru razrešnico s pohvalo in priznanjem. Po poročilih se je razvil kratek razgovor, nato pa so člani soglasno odobrili bilanco, izkaz izgube in dobička, predlog za razdelitev dobička v deležih ter vsa poročila in delovanje upravnega odbora zadruge v pretekli poslovni dobi. Sledile so volitve za mesta tistih odbornikov, katerim so v prejšnji poslovni dobi zapadli mandati. Izvoljna je bila soglasno odborova lista. Tajnik lic. Marjan Schiffrer je nato prebral sestavo upravnega odbora Kreditne zadruge SLOGA, ki bo v novi poslovni dobi vodil ustanovo: predsednik Avgust Jeločnik, podpredsednik Janez Jenko, tajnik lic. Marjan Schiffrer, podtajnik Janez J. Teraš, blagajnik Mavricij Kočar, podblagajnik Janez Čeč. Svetovalci: Božidar Fink, Tone Podržaj, Marjan Kopač, inž. Janez Krajnik. Namestnika svetovalcev: Ivan Makovec in Marjan Oberžan. Nadzornik dr. Anton Šimenc in namestnik nadzornika Franci Tomazin. Upravnik: Marjan Loboda. Po končanem uradnem delu občnega zbora je predsednik Jeločnik povabil upravnika, da spregovori o poslovanju zadruge in podal celotno bilanco obeh ustanov, Zadruge in Mutuala SLOGA. Marjan Loboda je nato podal kratek pregled delovanja in predstavil finančno stanje obeh ustanov. Poudaril je veliko socialno funkcijo, ki jo ima zlasti Mutual SLOGA s svojim sistemom podpor, ugodnimi osebnimi posojili in varnimi in dobro obrestovanimi naložbami prihrankov. Čeprav je SLOGA danes po članstvu najštevilnejša organizacija v naši skupnosti, imamo še veliko možnosti povečati število članov in tako nuditi svoje usluge še drugim rojakom. Od nas vseh je odvisno, da bo vedno bolj držalo naše geslo: „V SLOGI JE MOČ!" Člani so se nato v prijateljskem razgovoru še precej časa zadržali v prijaznih prostorih Slomškovega doma ob že tradicionalnem golažu in dobri kapljici. v imenu nadzornega odbora'inž. Jernej Dobovšek. Po debati je občni zbor odobril vsa poročila ter soglasno sprejel razrešnico. Sledile so volitve za izpraznjena mesta v odboru. Soglasno je bila izvoljena odborova lista. Za poslovno leto 1994 sestavljajo odbor: predsednik Herman Zupan, podpredsednik Marjan Loboda, tajnik cont. Tone Marin, namestnik tajnika lic. Andrej Troha, blagajnik cont. Gregor Hribar, namestnik blagajnika Stane Malovrh, odborniki: Ciril Oblak, inž. Tone Podržaj, Marjan Oven, Janez Pleško in Pavle Bajda. Nadzorni odbor sestavljajo: lic. Marjan Schiffrer, inž. Jernej Dobovšek, inž. Janez Belič, arh. Marjan Eiletz in Stane Mehle. Člani so tudi izrazili željo, naj se povabi podjetnike, trgovce in profesionalce, ki še niso člani, da to storijo. Vse potrebne informacije lahko dobijo v pisarni, Moreno 129, Ramos Mejia, vsak ponedeljek, sredo, petek od 15. do 19. ure, ali na telefon in telefaks 658-6574 in 654-6438. V petek, 6. maja so zunanji minister RS prof. Lojze Peterle, svetovalka ministrstva Maja Lovrenčič Svetek, šef ministrovega kabineta Rok Šteblaj, svetovalec ministrstva za ekonomske odnose in razvoj Iztok Jarc, pooblaščeni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve RS Božidar Fink in prevajalka Jasmina Markič bili na obisku v Argentinski trgovski zbornici (Camara Argentina de Comercio). Sprejema so se udeležili tudi odborniki in člani Slovensko latinskoameriške trgovske zbornice v Buenos Airesu, njen predsednik častni konzul RS v Argentini Herman Zupan, podpredsednik Marjan Loboda, tajnik dr. Tone Marin, namestnik blagajnika lic. Andrej Troha, ekonomist lic. Marko Rebozov in lic. Janez Amon. Sprejema se je udeležil tudi zastopnik Slovensko-argentinske trgovske zbornice Mario Bogataj. Slovensko delegacijo in predstavnike organiziranih slovenskih podjetnikov v Argentini so sprejeli glavni odborniki Argentinske trgovske zbornice, predsednik dr. Jorge L. Di Fiori, podpredsednik dr. Silvio S. Macciavello, tajnik dr. Carlos L. T. Antonucd in direktor zbornice Jorge F. Guigon. Predsednik dr. Jorge L. Di Fiori je gostom izrekel pozdravne besede. Povedal je, da pozna in občuduje Slovenijo in Slovence in da posebej ceni znano slovensko kvaliteto. Izrazil je globoko prepričanje, da se bodo trgovski stiki med obema državama v bodoče krepko razvili. V imenu slovenske delegacije je spregovoril minister Peterle. Predstavil je argentinskim podjetnikom Slovenijo in njeno gospodarstvo. Poudaril je, da je ta mlada in po obsegu sicer majhna država odskočna deska za vso srednjo Evropo z visoko kvalitetno industrijsko produkcijo in prometno infrastrukturo na evropski višini. Izrazil je prepričanje, da so dane vse možnosti, da se izmenjava dobrin in kapitala med Slovenijo in Argentino še občuteno poveča v obojestransko korist. Zagotovil je argentinskim podjetnikom, da bo slovenska država storila vse potrebno, da se čim-preje podpišejo ustrezni meddržavni dogovori, ki bodo olajšali medsebojno trgovanje. Predsednik Slovensko latinskoameriške trgovske zbornice in častni konzul RS v Argentini, industrialec Herman Zupan, je v svojem nagovoru poudaril, da tako država Slovenija kot Republika Argentina lahko računata pri poživitvi medsebojnih trgovskih stikov na močno slovensko gospodarsko skupnost v Argentini, ki bo vse 4.5 MILIJARDE TOLARJEV IZGUBE bo imelo letos elektrogospodarstvo, kljub trikratni podražitvi, ki jo je sklenila vlada. IZLOŽBENO OKNO V RUSIJI. Lani je Slovenija izvozila v Rusijo za 228 milijonov dolarjev, za 21 odstotokov več kot predlanskim letom. Uvoz pa je dosegel 198 milijonov dolarjev, oziroma 3,5 odstotka manj kot prejšnje leto. Tako so v menjavi dosegli 30 milijonov presežka. KAKOVOST. Dobra novica za vse, ki jih zanima preverjanje kakovosti z načeli serije ISO 9000: V Ljubljani so ustanovili podružnico podjetja Bureau Veritas, ene največjih svetovnih organizacij, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi. Sedaj bodo vključevali v delo tudi slovenske strokovnjake. storila, da se ti stiki čimbolj požive in ima za to tudi realne možnosti na razpolago. Zagotovil je Argentinski trgovski zbornici tesno sodelovanje z informacijami o vseh gospodarskih dejavnostih v Sloveniji, s katerimi že in bo v bodoče še v večji meri razpolagala Slovensko latinskoameriška trgovska zbornica. Po izmenjavi različnih konkretnih informacij o gospodarskem stanju obeh držav se je lepo uspeli obisk v glavni argentinski gospodarski organizaciji zaključil. Po prijaznosti predsednika dr. Di Fiori-ja je slovenska delegacija v istih prostorih nadaljevala svoje razgovore samo s predstavniki organiziranih slovenskih gospodarstvenikov v Argentini. Predsednik Herman Zupan je v imenu obeh zbornic prisrčno pozdravil ministra Peterleta in njegovo spremstvo. Čestital jim je k zelo uspelemu obisku pri argentinskih gospodarskih forumih in jim zagotovil, da bodo slovenski podjetniki v Argentini z vsemi močni podprli prizadevanje države Slovenije za čim bolj uspešno trgovanje z Argentino. Podpredsednik zbornice Marjan Loboda je v zgoščeni obliki predstavil gostom iz Slovenije Slovensko latinskoameriško trgovsko zbornico. Povedal je, da smo se slovenski podjetniki takoj, ko je Slovenija zaživela kot suverena država, povezali z namenom, da pomagamo pri navezavi in izboljšanju gospodarskih stikov z Argentino. Pričakujemo, da bo znala Slovenija uporabiti to navdušenje in realne možnosti, ki jih slovenske zbornice po vsem svetu ponujajo mladi državi. Poudaril je tudi, da imamo pogoste stike s Slovensko-argen-tinsko trgovsko zbornico in z njo lepo sodelujemo, kar se bo v bližnji bodočnosti še poglobilo. Minister Peterle je v kratkem nagovoru čestital Slovencem v Argentini za njihovo zvestobo Sloveniji in za njihov uspeh in ugledu v argentinskem gospodarskem življenju. Ponosen je, da je o Slovencih v Argentini povsod slišal nadvse pohvalne besede. Slovenija to izjemno ugodnost prav ocenjuje in jo bo v bodoče skušala še bolj upoštevati v korist slovenskim izseljenskim skupnostim, državam katerih lojalni državljani so Slovenci in Sloveniji sami. V svojem imenu in v imenu svojih obiskovalcev se je slovenskim gospodarskim podjetnikom iskreno zahvalil za vso pomoč, ki so jo nudili, da je njihov obisk pri argentinskih gospodarskih krogih naletel na tako pozitiven odziv. Posebej je omenil več kot enourni pogovor z gospodarskim ministrom dr. Domingom Cavalloni, ki je bil zelo pomemben za nadaljnje gospodarske odnose med obema državama. Še mnogo bi si imeli povedati, a ministrov čas je bil skopo odmerjen. Zadovoljni in polni optimizma v napredek tako Slovenije kot Argentine smo se razšli s prijateljskimi pozdravi in dobrimi željami za ponovna srečanja. m. 1. VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 30. aprila llilllll;:: 131,52 SIT tolarjev 1 marka 79,04 SIT tolarjev 100 hr 8,24 SIT tolarjev M. L. Tretji letni občni zbor Slovensko-lafinskoameriške trgovske zbornice v Buenos Airesu NOVICE IZ SLOVENIJE 3R SLOVENCI V ARGENTINI LJUBLJANA — V Sloveniji je po zadnjih podatkih 31.000 začasnih beguncev: 18.000 žensk in 13.000 moških, med njimi je 13.200 otrok do 18. leta. Razdeljeni po narodnosti je 77% Muslimanov, 16% Hrvatov, 2% Srbov in 6% drugih. LJUBLJANA — Pomanjkanje dela in naraščanje števila brezposelnih je privedla do porasta podjetij, ki posredujejo zaposlitev. Nekatera delajo z dovoljenjem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, druga pa delajo „na črno". Najbolj so iskane poslovne tajnice, vodje računovodstva, finančniki, komercialisti, računovodje, trgovski potniki, natakarji in trgovci. Delo pa išejo tudi diplomirani ekonomisti, strojniki in elektrotehniki. BREŽICE — Novembra lani so iz Posavskega muzeja odnesli šest velikih platen z nabožnimi motivi; vsak je vreden na trgu okoli sto tisoč nemških mark. Policisti pa so po nekaj mesecih odkrili tatove in slike vrnili muzeju, obenem pa prijeli še štiri kupce, ki so se za platno že pogajali. PIRAN — Solinarski muzej v Sečovljah se poteguje za naslov najboljšega evropskega muzeja, ki ga izbira Evropsko združenje iz Bristola v Veliki Britaniji. Dosegel je uvrstitev v ožji izbor dvanajstih kandidatov, kjer je že en slovenski muzej — Kavčnikova domačija. Solinarski muzej si prizadeva za samovzdrževanje, namreč s pridobivanjem soli. Najboljši evropski muzej prejme manjšo denarno nagrado in kipec britanskega kiparja Henryja Moora. LJUBLJANA — Pesnik Jože Snoj je praznoval šestdesetletnico in je za to priliko bila izdana pri založbi Mihelač njegova pesniška zbirka Dom, otožje. Posebnost zbirke je, da je to njegov življenjepis v verzih. LJUBLJANA — Za italijansko ljubezensko antologijo Mesec ljubezni je pesnik Luciano Luisi izbral sto najlepših ljubezenskih pesmi vseh časov, od antike do danes. Mednje je uvrstil tudi sonet Cirila Zlobca, ki ga je sam prevedel v italijanščino. Izšla je pri rimski založbi Tascabili. LJUBLJANA —- Pri Društvu slovenskih pisateljev so sklenili, da bo nagrada Kresnik 94 za najboljši slovenski roman iz lanskega leta znašala 10.000 DEM. Letos sestavljajo žirijo Igor Bratož, dr. Aleš Debeljak, dr. Marjan Dolgan, Jože Horvat, Ženja Leiler, Vlado Žabot in Aleksander Zorn. Med vsemi prijavljenimi romani bodo izbrali pet finalistov, ki pa bodo znani šele na simpoziju 24. junija; kateri je najboljši, pa bo žirija odločala taisti večer. MARIBOR — Na ulici Na terasi v Zra-kovcih je od oktobra 1991 azil za najdene živali Društva za zaščitenje in proti morjenju živali. Vendar se sosedje prav od vsega začetka pritožujejo nad laježem in tuljenjem psov, kar jih je privedlo do raznih prošenj in tudi tožb, da bi azil preselili drugam. Ker so se obrnili že na vse možne naslove v Mariboru — in to brez vidnega uspeha — so začenjali pošiljati odprta pisma najvišjim slovenskim oblastem. Če pravici ne bo zadoščeno, pravijo, bodo poleg sodnega procesa sprožili postopek na mednarodnem sodišču za zaščito človekovih pravic. NEGOVA — V tem kraju je šolski pouk v stavbi, zgrajeni leta 1860. V dveh izmenah se šola 180 otrok. GORNJA RADGONA — V celi občini imajo neverjetno veliko gasilcev: v 31 gasilskih društvih je prijavljenih nad 2.300 gasilcev, kar je več kot 10 odstotkov prebivalcev v občini. Njihova aktivnost je raznolika; zadnja večja akcija je bila ob lanski suši, ko so razvažali velike količine vode s staro cisterno. Predvidevajoč nove naloge so aprila dobili novo 6.000-litersko cisterno. TOLMIN — Iz Idrijce, med Stopnikom in sotočjem z Bačo, so potegnili čez 600 poginulih rib zaradi zastrupi jenja. Še posebno so bili ribiči zaskrbljeni, ker so med poginulimi poleg soških postrvi in lipanov našli tudi odpornejše večje ribe mrene. Vzrok pogina je treba iskati v sluzasti in strupeni peni, ki je pokrivala rečno gladino in je prihajala iz idrijske občine. Zato Tolminci dolžijo katero izmed tamkajšnjih industrij, ki naj bi ji odpovedala čistilna naprava. Bojijo se, da bo zaradi tega v Idrijci več — tudi štiri — let prepovedan ribolov. LJUBLJANA — Pri Slovenski matici so izdali prvič celotni prevod iz francoščine Pierra A. C. de Beaumarchaisa Figarova svatba. Prevajalec je Igor Lampret, ki je poleg komedije prevedel tudi avtorjev predgovor iz izdaje leta 1785 ter njegove napotke Značaji in obleke. PARIZ, Francija — V Galerie de L'Etoile je prvič samostojno predstavljal svoje stvaritve kipar Matjaž Počivavšek. Kipar že deset let ustvarja tako v slovenski kot francoski prestolnici. LJUBLJANA — Laboratorij za molekularno genetiko Ginekološke klinike Kliničnega centra ima visoko usposobljene zdravnike in tehnike, nima pa zadostne opreme za nadaljnji razvoj za nabiranje sredstev, pridobivanje sponzorjev in bi tako prišli do potrebnega instrumentala, ki bo omogočal zdravljenje raznih genetskih bolezni. GORNJA RADGONA — Ministrstvo za gospodarstvo je predložilo pomurskim občinam načrte za možne lokacije elektrarn na reku Muri od avstrijske meje pa do začetka nereguliranega dela reke. Načrti so stari že osem let, a prvotno so jih naravovarstveniki zavrnili; zdaj predlagajo pretočne vodne elektrarne in pa, da bi Muro izkoriščali tudi za namakanje polj. Osebne novice Krst: V nedeljo, 24. aprila, je bila krščena v sanhuški stolnici Ivana Karla Petkovšek, hčerka Francija in Magde roj. Zupanc. Botra sta bila Monika Zupanc in Tomaž Petkovšek. Krstil pa jo je Tone Bidovec. Naše čestitke! Slavje nagrajencu Vstaj enjske nagrade Nagrajevalna komisija Društva slovenskih izobražencev v Trstu je letos kot prvo izmed 25 književnih del izbrala Var-devanje angelčka slovensko argentinskega pisatelja Toneta Brulca. Slovenska skupnost iz kluba Triglav ga je počastila tako, da mu je pripravila slavnostni večer. Prva točka večera se je začela že ob 18. uri, ko mu je zbor glasbenika in pevovodje Cirila Krena zapel venček narodnih in ponarodelih pesmi, ki jih je z razlago uvajal mojster Kren. Čeprav je zdomstvo že večkrat prejelo tržaško nagrado Vstajenje, je bilo pa letos prvič, da je klub Triglav na tak način počastil njenega dobitnika, primorska skupnost je tako na ganljiv način proslavila enega izmed članov povojne emigracije. Po krasno organizirani večerji so se pred filmsko kamero g. Leskovica pogovarjali s pisateljem mojster Ciril Kren, prof. Marija Kačar-Finkova, Milan Štoka in Franc Guštin. Pogovor je zadeval predvsem vprašanja o nastanku knjige, o narodni spravi, razmerah v domovini in zdomstvu, preteklih aktualnih vprašanjih slovenstva. Članom zbora in kluba Triglav so se pridružili tudi številni novonaseljenci, tako da se je slavje potegnilo daleč čez polnoč. Slavljenec, ki se je večera udeležil s svojo družino, se je toplo zahvalil udeležencem in pevskemu zboru Cirila Krena za izkazano pozornost, prav tako Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, ocenjevalni komisiji in Hranilnici in posojilnici z Opčin, ki je poklonila denar za nagrado. Divji lovec v SGBA Blaž Miklič med mladimi. Foto: Marko Vombergar Slovensko gledališče Buenos Aires praznuje svojo 30-letnico. Ta skupina si je ob ustanovitvi zadela nalogo, da pripravlja igre na odru Slovenske hiše in jih nudi vsej slovenski skupnosti. Od tedaj je pripravila vrsto del, od klasičnih, otroških pa do ljudskih in modernih. Gotovo je izpolnilo ŠGBA zvrhano svojo nalogo in upajmo, da bo še nadalje razveseljevalo rojake s kvalitetnimi deli. Svojo obletnico je 23. aprila svečano proslavilo s klasičnim slovenskim delom, Finžgarjevim Divjim lovcem. Ta kmečka drama prikazuje tipično slovensko življenje na kmetih pa lovljenje vojakov in idilično ljubezen za časa Radetzke-ga. Finžgar je pomešal idilo z realističnim pogledom na težke čase ter jo končal s tragedijo, ki pa sicer ni zelo logična. A vseeno zelo pritegne gledalce s svojo zgodovinsko in življenjsko tematiko. Režiser (in prireditelj) Maks Borštnik je igro primerno predstavil v socialnem kmečkem okolju s pravim tempom in dobro izbiro igralcev. K splošnemu uspehu pa je pripo- Lučka Oblak Jereb, Lojze Rezelj in Domink Oblak ter kmetje. mogla tudi odlična scena, ki jo je izdelal priznani scenograf Tone Oblak (s sodelavci); trojna scena in hitra menjava med odmori ter mogočni Triglav so nas prav zadovoljili. Naj spregovorim o igralcih, ki so večinoma že veliko preigrali na tem ali drugih odrih. Glavni igralec, divji lovec Dominik Oblak je spet pokazal, da je eden najboljših mladih igralcev, ki jih premoremo. Skupaj z nevesto Lučko Oblak-Jereb sta oba obvladala sceno in gibanje v njej. Župan Lojze Rezelj je udejanil eno svojih najboljših karakterizacij, posebej v drugi polovici. Blaž Miklič pa je kot Tonček odlično pritegnil pozornost in oči. Lisjakovega Gašperja, brezsrčnega pohlepneža, je zaigral Marko Rezelj v prepričljivi igri. Kmetje — Jože Skale, Maks Borštnik, Dani Grbec, kakor tudi Dolinarica Vera Zurc, Tine — Gabrijel Petkovšek, kovač Andrej Peršuh in žena Marija Zurc, gostilničar Stanko Jerebič so doživeto prikazali vaško družbo, njeno (ne)poštenost in strahopetnost, pač realističen izrez dobe. K odličnemu splošnemu uspehu so pripomogli še: obe dekleti Brigita Cerar in Lojzka Mehle, lovca Tone Rovan in Andrej Rezelj, biriča Franci Stanovnik in Tone Cerar in otroci Nadja in Aleks Žerovnik ter Andrejček in Matjaž Peršuh. Vsi ti nam dajejo zagotovilo, da ima gledališka umetnost med nami široko bazo in pred seboj še mnoga leta. Naj omenim še tiste, ki so za odrom pripomogli k uspehu: Bogdan Magister pri lučeh, Frido Beznik z maskami in inšpi-cientka Marija Zurc ter pri vsej organizaciji Lojze Rezelj. Igre so bile dve v soboto, 23. aprila, ter ena v nedeljo, pri polnih dvoranah. Želeti bi bilo, da bi s to igro, ki prikazuje neko zgodovinsko dobo in kmečko življenje v njej, igrali še po drugih slovenskih domovih, saj imajo vsi oder in veliko hvaležnih gledalcev. TD V oceni v prejšnji številki našega lista je treba dopolniti, da sta Pepelkini polsestri Truden Diana (Zlobica) in Cintija Frontini kot Zdrahica odlično sekundirali v igri svoji materi. ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335 Proyectos de Informàtica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 - 13. nadstr. „D" - Capital - Tel.: 433-1713 NEVESTE -15 LET: Izdelava šopkov in naglavkov iz svežih cvetov. Gabrijela Marolt - Tel. 664-1656. PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268 Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 826-5005. ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947 ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM Alas Tour Vam nudi po ugodnih cenah potovanja po Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan Kočar. Rivadavia 5283 - Loc. 34 - Tel.: 903-4006. Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840. LEGAJO N° 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ARHITEKTI Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel.: 631-9600 in 0291-22977. ADVOKATI dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure - Boulogne Sur Mer 362, La Tablada, Tel.: 652-5638 dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure. - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel: 382-1148 dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 18 do 20 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985. dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt - Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656. ZA DOM REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352. Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón. Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N° 3113 - (1663) San Miguel - Tel: 664-1656. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127. Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 930 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Slovenska kulturna akcij’a dr. Mirko Gogala: Kaj je z našo ideologijo? V soboto, 14. maja, ob 20. uri v Slovenski hiši Slovenski dom San Martin vabi na 34. OBLETNICO DOMA, ki bo v nedeljo, 15. maja 11.30; sv. maša 13.00: kosilo 16.30: kulturni program, nato prosta zabava SLOVENSKA PRISTAVA vabi na 3er. ENCUENTR0 DE COLECTIVIDADES Y C0MUNIDADES Morón 1994 s sodelovanjem Pristavske folklorne skupine v soboto, 21. maja, od 16. ure dalje. Kraj: 77 Fütbol Club - Sarmiento 954 - Morón Skupno kosilo vseh domobrancev na Pristavi v Castelarju v sredo, 25. maja 1994 Ob 11.30 sv. maša, potem kosilo. Čisti dobiček za Rožmanov dom. Prosimo prijave: tel. 628-3788 in 628-1141 ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administradón: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesión N® 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N° 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije; za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. 2 navadno pošto 75 USA dol. za vse države. C Čeke na ime „Eslovenia Libre' 3 Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215 TALLERES CRÀFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires SOBOTA, 14. maja: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. Kulturni večer SKA: dr. Mirko Gogala, Kaj je z našo ideologijo?, v Slovenski hiši ob 20. uri. NEDELJA, 15. maja: 34. obletnica doma v San Martinu. PETEK, 20. maja: Seja Medorganizacijskega odbora na Slovenski pristavi ob 20. SOBOTA, 21. maja: Koncert Marijinih pesmi v izvedbi SPZ Gallus ob 20,15 v Slovenski hiši. V San Justo Canto Bar. SKAD vabi na predavanje p. Alojzija Kukoviča o temi: New age, ob 20. v Slovenski hiši. Slovenska Pristava vabi na 3er. En-cuentro de colectividades y comunidades -Morón 1994, od 16. ure, Sarmiento 954, Morón. NEDELJA, 22. maja: Zegnanje v Slovenski hiši ob 20-letni-ci blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj in 40-letnice Slovenske hiše. SREDA, 25. maja: Sestanek vseh domobrancev v Argentini ob 11.30 na Pristavi. SOBOTA, 28. maja: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 29. maja: Mladinska sv. maša in zvezni sestanek SDO-SFZ ob 9.30 v Slovenski hiši. POZOR! Od 25. aprila do 2. julija bom na razpolago v pisarni SLOGA - Ramos Mejia - vsak dan od 16. do 19. ure, kjer boste brezplačno lahko dobili vse informacije in nasvete v zvezi z novim POKOJNINSKIM ZAKONOM. Predno se odločite za ta važni korak, posvetujete se pri nas. Na razpolago tudi na telefonih: 656-3653 ali 654-6438. Lic. Helena Loboda Oblak DRŽAVLJANSTVO Zedinjena Slovenija je prejela iz Ljubljane 30 potrdil o državljanstvu. Osebe, ki so napravile postopek za državljanstvo, naj vprašajo, ali je tudi za njih prišlo potrdil, na telefon 636-0841, ad ponedeljka do petka med 14. in 19. uro. TABOR SLOVENCEV PO SVETU V soboto, 18. junija bo v škofovih zavodih v Šentvidu (Štula 23; Ljubljana) prvi „Tabor Slovencev po svetu". Ob 10. uri bo začetek celodnevnega programa in srečanje s predstavniki izseljenskih organizacij. Opoldne bo kosilo. Ob 15.30 pa pogovor z državnimi predstavniki in predstavniki državnih institucij, zadolženih za Slovence po svetu. Vabljeni so tudi politiki. Ob 18 bo maševal nadškof dr. Alojzij Šuštar. Po maši pa bo kulturni program z nastopom komorne skupine Ave in plesne skupine Sava iz Kranja. Za SVS Boštjan Kocmur O tožbi proti Levstiku Na novo obtožbo Vinka Levstika, češ da je ubil ujetega partizana, njegov odvetnik odgovarja sodišču, da je že pred meseci neka priča povedala, pod kakšnim pritiskom Udbe je morala pričati pro.ti Levstiku. Poleg tega je vsa obtožnica temeljila na revolucionarnem Titovem aktu. Poleg tega se sklicujejo na mnenje višjega državnega tožilca, ki ga sploh ni v aktih. Je torej tudi ta obtožba revolucionarno pravo, po katerem veljajo nesodni ukazi? Poleg tega pa so sodniki zamudili rok, s čimer naj bi bilo tožbe konec. Mladina iz San Justa pripravlja izvrsten večer. Vabi te na Canto ‘Bar, ki bo v soboto, 21. maja 1994 Zgodilo se je v Sloveniji Predsednik odbora državnega zbora Zoran Thaler se je na Japonskem sestal z namestnikom zunanjega ministra, predsednikom parlamenta in dr. Notranji minister Ivo Bizjak je obisdkal Nemčijo. Z nemškim kolegom se je pogovarjal o sodelovanju pri zatiranju kriminalitete, V Kasslu je odprl razstavo o Sloveniji Švedska zunanja ministrica Margaretha af Ugglas se je v Ljubljani sestala s slover-nskim kolegom Peterletom in ponudila Sloveniji konkretno pomoč pri pogajanjih z Evropsko unijo. Nekdanji danski zunanji minister Uffe Ellemann-Jensen se je mudil v Ljubljani in poudaril, da je Slovenija med državami bivše Jugoslavije prvi kandidat za vstop v EU.