Pozor — nevozna cesta!
V zadnjem času opazujemo na Koroškem načrtno kampanjo za dokazovanje o pravici do Koroške. Nedavni Obisk notranjega ministra Helmer j a, ki gotovo ni bil preveč posrečen, je duhove na Koroškem le še bolj razburil. Temu obisku se je sedaj pridružila še izjava ministra Gruberja, ki je rekel, da je na Koroškem le šest odstotkov Slovencev, od katerih si pa večina zaradi gospodarskih interesov želi ostati v Avstriji.
Ni naš namen, da proučujemo, kdo želi Avstrijo in kdo Jugoslavijo. Povedali bi radi, da tak način dela še dolgo ne odgovarja postopku, ki je na Koroškem potreben.
Ce se ozre človek, ki osebno na Koroškem vprašanju ni zainteresiran, po Koroški, vidi, da je na Koroškem vsekakor več kot pa šest odstotkov Slovencev. Najenostavneje bi mogli to dokazati s prodajo „Koroške kronike". Med koroške Slovence se proda približno deset tisoč izvodov slovenskega tednika (begunci so izvzeti). Upoštevati pa moramo, da časopis ne pride v vse slovenske hiše! Če računamo na vsak izvod časopisa pet ljudi, kar vsekakor ni veliko, dobimo številko 50.000, kar je precej več kot 6%. Ce bi prišteli še ostale, bi se število Slovencev gotovo krilo z navedbo starejših statistik, ki dokazujejo, da je na Koroškem 80 do 100 lisoč Slovencev. Tu ne gre za ugotavljanje, kateri izmed teh so za in proti Avstriji. Gre le zato, da se enkrat dokončno prekine z izjavami, ki vzbujajo nerazpoloženje med prebivalstvom in ničesar ne doprinesejo niti h gospodarskemu izboljšanju, še manj pa k pomirjenju političnega življenja. Če so se pred volitvami morale vse stranke obvezati, da ne bodo razpravljale o koroškem obmejnem vprašanju, zakaj se tega ne držijo? Ali ®orda misli kdo, da koroški Slovenci ne bi niogli dobiti na Dunaju človeka, ki bi govoril ravno v nasprotnem smislu, kot so pred ledni govorili razni socijalistični govorniki na Koroškem? Če si lahko to nekateri dovolijo, zakaj bi si drugi ne smeli. Gotovo tudi britanska vojaška vlada ni pri odklonitvi razpravljanj, o meji mislila, da česar ne smejo ■Korošci, lahko delajo drugi. Gotovo je najbolj pošteno da to, kar je dovoljeno enim, Indi drugim ni prepovedano. Tako smo vsaj navajeni v demokraciji in tako predstavo o demokraciji imajo tudi koroški Slovenci.
Slovencem najbrže tudi ni bilo prijetno bri zadnji radijski oddaji, ki jo je sestavil borenz Mačk (Izlet v Karavanke!), kjer je bilo med drugim povedano, da je le nekaj slovenskih pastirjev v teh hribih. Zakaj pa i'6 ravno v tem času treba delati izlete v Ka-favanke? Ali drugje ni izletnih točk, kamor bi lahko šli brez, da bi imelo to politično nzadje? In ti pastirji? Ali ni morda še kdo drugi v teh krajih, ki ni samo pastir, pa če-Prav je Slovenec? Verjetno bo treba iti na koroškem drugo pot, kajti ta je presneto nevarna in nas lahko privede do nevarnih Sotesk iz katerih .se bo dalo le s težavo Priti.
Ni dovolj samo Slovencem zabičevati, da n^rajo spoštovati sosednji narod. V sedalom času bi bilo to umestneje povedati 6mcem, med katerimi jih je še veliko, ki se j a noben način ne morejo otresti nacistične j, 6)'e o nadčloveštvu. Misliti je treba neko-*0 naprej. Po mirovni konferenci bo meja a Koroškem določena, vendar s tem pra-, na Slovencev ali Nemcev ne bo preneha. Narod je na zemlji bil in bo ostal, če Sa)-1*8 komo po nacističnem receptu izbri-p *' ,In Mkrat! Kdo bo od teh ljudi imel ljurico ^btevati, da se jim ob govorjenju o 3 ^ eznl do države zasolzi oko, če pa bodo zavo sovražili in se je bali, ker jim noče
bori tega--kar PriPada. Zato nazaj s te Y|-" Poiščite drugo, potem boste pa upra-Vs 6no govorili da je na Koroškem zmagala aJ strpnost, če že ne more prijateljstvo!
Vojno smo dobili, sedaj moramo
zajamčiti zmago
Govor predsednika Trumana v Chikagu
Ob „Dnevu Armade" je predsednik Truman govoril dne 6. aprila v Chikagu.
Dejal je: Ta „Dan Armade” je primeren dan, da z zadovoljstvom gledamo v preteklost in z zaupanjem v bodočnost. Bodočnosti veljajo vse naše misli in vse naše moči. Kako bo izgledal svet ob prihodjnem „Dnevu Armade"?
Z odprtimi očmi stopamo v današnji in jutrišnji dan. Stojimo pred jasnimi dejstvi in pravtako je jasno začrtana pot, po kateri moramo iti. Današnje Združene države so močan narod. Nobenega ni, ki bi bil močnejši. To ni nobena prazna bahavost temveč dejstvo, na katerega se mora gledati z resnim mišljenjem in pravilno ponižnostjo. Kajti ta naša moč nas obvezuje, da rpre-vzameno vodilno vlogo z vsemi njenimi odgovornostmi.
Pred nami je še mnogo dela. Obdržati moramo svojo moč, kajti’ še nas obremenjujejo vse dolžnosti zasedbenih čet. Obvezani smo, da sodelujemo pri nadzorstvu vlad nekdanjih sovražnih držav in izvesti moramo izpolnitev mirovnih pogodb. Povrh tega je treba razorožiti sovražne čete in jih prepeljati v lastno domovino. Isto velja tudi za stotisoče preseljenih oseb. Skrbeti moramo za obskrbo naših čet onstran morja. Ameriško lastnino je treba po vsem svetu čuvati in ohraniti. Vojni materijal in vojnoi industrijo naših sovražnikov je treba uničiti.
Toda v prvi vrsti in predvsem moramo našo moč ohraniti zato, da lahko jamčimo za svetovni mir samo dokler smo tako močni.
Pravi mir mora biti zgrajen na moči. Pravičnost, dobra volja in dobra dela sama ne zadostujejo. Izključeno je, da bi nekega dne izjavili trden namen, da se bomo zoperstavili vsakemu neupravičenemu napadu, a že naslednji dan zahtevali zmanjšanje naše oborožene sile.
Ostati moramo močni, toda ne zato, ker bi hoteli s silo vriniti svetu naše mnenje ali se hoteli boriti s kašnim narodom. Ostati moramo močni zato, da bomo lahko utemeljili svoje vodilno mesto in z vsemi sred- ! stvi, ki so nam na razpolago uporabili to j
Mr. Bevin je prejšnji teden izrazil v Spodnji zbornici načela britanske vladei o vprašanju poljskih oboroženih sil pod britanskim poveljstvom ter dejal, da je dolžnost vseh članov teh čet, da se vrnejo domov, če morejo in doprineso svoj delež pri obnovi domovine. Po drugi strani pa nihče ne bo silil teh mož, da bi se vrnili, če se nočejo. Mr. Bevin je naslovil svojo poslanico vsem članom poljskih čet ter razodel to politiko. V pismih je nedvoumno izražena želja, da naj se prejemniki poslužijo svojih prednosti ob tej priliki, ki se morda ne bo več nudila. Povdarjeno je tudi, da čeprav bo ukrenjeno vse, da se omogoči onim, ki se ne bodo vrnili domov, novo življenje izven Poljske, vendar ni nobenega jamstva, da bi se mogli naseliti vsi na britanskem področju doma ali onstran morja. Tudi ne bodo poljske oborožene sile ohranjene kot neodvisna armada. Dejstvo je, da bodo, kakor hitro bo praktično mogoče, razpustili vse one čete, ki se ne bodo vrnile na Poljsko. Pripomniti je treba tudi, da ta poslanica ne izključuje možnosti za ne-
vodilno mesto, da ohranimo svetu mir in ustvarimo harmonijo med vsemi narodi in vsemi ljudstvi. To ni samo naša moralna dolžnost temveč je tudi naša trdna obveznost, ki smo jo kot član Združenih narodov prevzeli nase.
Vojno smo dobili, sedaj moramo zajamčiti zmago. Države zmagovalke se ne morejo po porazu zahrbtnega in nevarnega sovražnika okreniti in iti domov. Pri vojnah se morajo zmagovalci prepričati, da je sovražniku nemogoče ponoviti napad in podjarmljenje. Dokler ni iztrebljena iz src vseh državljanov sovražnih narodov ideologija tiranstva, ne moremo reči, da je vojna res dobljena. Amerikanski narod je spoznal to dejstvo, toda pot do izvedbe te naloge je dolga in zahteva veliko armado.
Opomba, češ, da v dobi atomske bombe ne potrebujejo nobene velike armade, je nepravilna. Nihče do sedaj ne ve, koliko pehote, artilerije, koliko pilotov, padalcev, parnikov, raket ali bomb bomo potrebovali.
Prvi proces proti vojnim zločincem v britanski zasedbeni coni se je končal 4. aprila z ob javljen jem obsodbe proti osebam, ki so bile obtožene večjih zločinov. Obsodbe se glasijo na smrt na vešalih pri dr. Nieder-moserju radi ukaza usmrtitve najmanj 400ih oseb; pri višji negovalki Antoniji Pachner radi usmrtitve najmanj 20ih negovancev; prenosa ukazov ter izdaje smrtonosnih me-dikamentov; pri negovalki Ottilie Schelan-der radi usmrtitve najmanj 200ih negovancev in višjem negovalcu Eduardu Brand-stätterju iz norišnice, radi usmrtitve najmanj 40ih do 70ih negovancev.
Iste zločine sta storjli Paula Tomasch, ki je usmrtila najmanj 13 negovancev in Maria Cholewa, ki je usmrtila najmanj 70 do 90 negovancev. Obsodili so jih na 15 let težke ječe poostrene s trdim ležiščem enkrat na mesec.
Na 10 let težke ječe poostrene s trdim ležiščem enkrat na mesec so bili obsojeni
katere Poljake, da vstopijo neposredno v britansko vojsko.
Istočasno je Mr. Bevin oznanil izjavo poljske vlade, da ne bodo podvzeld nobenih kazenskih ukrepov napram vračajočim se častnikom in vojakom, razen tistim, ki so krivi veleizdaje ali skupnega zločinstva. Gotove skupine vojakov, ki so služili v nemški armadi, „si bodo morale pridobiti ponovno službovanje pred rednim sodiščem."
Zgodovina beleži le malo armad v obsegu poljske armade pod britanskim poveljstvom, ki bi se borile tako dolgo in hrabro, kakor ti možje, ki so toliko tvegali, ne da bi morda iskali lastno varnost, temveč, da so kljubovali vsem nevarnostim boja, ko je bila domovina že osvobojena.
Nič manj nego 83.000 poljskih mož je služilo v Franciji leta 1940, od katerih je 27.000 mož prispelo v Zvezno kraljevino. Približno 70.000 jih je zapustilo Rusijo leta 1942. da bi se borili v Sredozemlju. V borbi Britanije — pri kateri so poljski borci sestrelili 15% nemških zračnih sil, ki so na-
Vemo samo eno in sicer, da zahteva moderna vojna popolno mobilizacijo vseh mož in moči.
Pravtako vemo tudi, da nam junaški zavezniki ne bodo dali dve leti ali več časa, da bomo popolnoma pripravljeni. Verjetno je, da bomo prvi cilj napada.
Če hočenio obdržati svoje mesto za ustvaritev miru in svobode, tedaj so zgoraj točke bistvenega pomena. Želja po miru in svobodi je korenina naše zunanje politike. Neposreden cilj naše zunanje politike je naj večje podpiranje Združenih narodov.
Vsi državljani Združenih držav, ki se zavedajo časti svojega državljanstva, so odločeni da obdrže svoje demokratske oblike vlade. Po drugi strani pa se nikakor nočejo vmešavati v vladno obliko drugih miroljubnih držav. Mir ni nobena nagrada, ki bi jo lahko vsakemu avtomatično priznali. Mirovne cilje je treba zasledovati neprenehoma in brez kolebanja s pomočjo vseh razpoložljivih sredstev.
Julijane Wolf, triindvajsetletna Use Prin-tschler in negovalec v norišnici, Ladislaus Hribar. Obsojeni so usmrtili sedem negovancev.
Pri vseh je zapadlo tudi premoženje.
Maria Binder, Gottfriede Mellichen, Maria Hochmaier, in bivša postrežnica Ludmilla Lutschounig so bili oproščeni, ker se sodišče ni moglo prepričati o njihovi sokrivdi.
Z ozirom na dr. Niedermoserja se je pridržal državni tožilec zasledovanje radi transportov, ki so odšli v Nemčijo.
Kar se tiče določitve odbsod, sta bila pri obsojencih na ječo vzrok omiljenja dosedanja neobremenjenost in dosledno priznanje. Brandstätter pa je moral plačati svoje trdovratno tajenje s smrtjo, ker se obsodi po zakonu vsako tajenje pri obtožbi umora s smrtjo.
Izvršitev obsodbe se bo vršila v naslednjem redu: Pachner, Schellander, dr. Nieder-moser, Brandstätte?-.
padale Tobruk, Cassino, Falaise-žep, Arnheim — to je le nekaj imen, ki so v zvezi s poljsko armado. Poljaki so se izkazali kot dobri borci in tovariši in to na kopnem, po morju in v zraku. Kdor ljubi srčnost in zdržljivost v velikih težavah, mora želeti dobro tem možem povsod, kamor koli bodo šli.
Konferenca zunanüh ministrov
v ponedeljek je sporočil zunanji minister g. Byrnes tisku, da sta Sovjetska Rusija in Velika Britanija sprejeli predlog glede konference zunanjih ministrov velesil 25. aprila v Parizu.
Glede Varnostnega sveta je g. Byrnes rekel sledeče:
1.	Ameriško stališče napram novi ruski zahtevi bo zaviselo od načina, kako bo Rusija to vprašanje predložila.
2.	Stališče Zedinjenih držav napram poljskim zahtevam napram Varnostnemu svetu glede Francove Španije bo odvisno od dejstev, ki jih bo Poljska predložila.
3.	Zedinjene države so pripravljene skle-niti pogodbe z drugimi ameriškimi republi. kami radi medsebojne vojaške pomoči.
Šliri smrtne obsodbe i procesu Niedermoser
Poljska repatriacija
Zanimivosti preteklega tedna
VARNOSTNI SVET UNO
Ob zaključku tajne seje Varnostnega sveta so izdali uradno poročilo, ki pravi:
„Člani Varnostnega sveta so se sešli na tajni seji. Razen sovjetskega poslanika so bili navzoči vsi člani. Glavni tajnik je razpravljal s člani nekatere zadeve o protokolih in druge upravnega značaja. Člani Sveta so izrazili neuradno svoje mnenje o postopku, ki se ga je treba poslužiti pri reševanju perzijskega vprašanja, pri čemer je treba upoštevati odgovor Sovjetske zveze in Perzije glavnemu tajniku.”
Na javni seji je zunanji minister Združenih držav izročil predlog, po katerem naj bi Svet na osnovi sovjetskih zagotovil odložil razpravo o perzijskem vprašanju do 6. maja.
Svet je predlog sprejel z devetimi glasovi. Avstralija se je vzdržala glasovanja.
ZDRUŽENE DRŽAVE
V zvezi s proslavo „Dneva vojske" v Združenih državah, je imel predsednik Truman v Chikagu 6. aprila govor, v katerem je med drugim rekel:
„Z odprtimi očmi hočemo gledati današnjemu in jutrišnjemu dnevu v obraz. Stojimo pred jasnimi dejstvi in prav tako jasno začrtano potjo, po kateri moramo iti. Združene države so danes močan narod. Nobenega ni, ki bi bil močnejši. To je dejstvo in nikaka iluzija. Pred seboj imamo še mnogo dela, ki ga je treba izvesti. Najvažnejše izmed vsega pa je, da ohranimo svojo moč, ker le na ta način bomo lahko varovali svetovni mir."
Komentarji raznih svetovnih listov štejejo ta govor med najboljše in najpomembnejše, kar jih je imel Truman od prevzema oblasti v Združenih državah.
Novi glavni ravnatelj ustanove UNRRA Fiorello H. la Guardia je v svojem radijskem govoru pozval ameriške poljedelce, naj prodajo kolikor mogoče od svojih zalog žita organizaciji UNRRA.
Istočasno je bivši ameriški predsednik Herbert Hoover izjavil, da potrebuje pet milijonov poljskih otrok takoj večje količine hrane, če naj narod „vstane iz svojega pepela”. Pristavil je, da se dva in pol milijona poljskih otrok zelo slabo razvija vsled pomanjkanja hrane, med tem ko znaša umrji-vost otrok 20%.
Vlada Združenih držav je poslala jugoslovanski vladi noto v kateri pravi, da so sko-ro ves čas vojaškega udejstvovanja generala Mihajloviča bili pri njem ameriški zvezni častniki, ki želijo sedaj nastopiti kot razbremenilne priče pri procesu proti Mihaj-loviču. Jugoslovanska vlada je na ameriško noto odgovorila negativno z motivacijo, da ima edino vojaško sodišče pravico, da izbere priče, a vlada nima pravice, da vpliva na to sodišče.
VELIKA BRITANIJA
Govornik britanskega zunanjega minister-stva je zavrnil obtožbe jugoslovanskega mi-nisterskega predsednika Tita, ki je rekel, da so britanska letala neupravičeno preletela jugoslovanski zračni prostor.
Govornik je potrdil, da so dobili v London protestno noto maršala Tita in je izjavil, da je točna preiskava dognala, da je nekoliko britanskih letal res mogoče spremenilo svojo smer pri neugodnem vremenu. Da se pa zato uporablja izraz „izzivanje", je dodal govornik, je obžalovanja vredno.
Ko so v spodnji zbornici vprašali zunanjega ministra Bevina, če bo Britanija sledila Združenim državam v pogledu procesa proti generalu Mihajloviču se Bevin ni izrazil, kakšno stališče bo zavzela vlada, če bo Mihajlovič obtožen sodelovanja s sovražnikom, vendar je pritrdil, da je Mihajlovič v gotovem času Zaveznikom mnogo koristil.
Člani britanskega vladnega odposlanstva, ki so bili poslani v Indijo, da proučijo tam-kajšni položaj v Novem Delhiju so se raz-govarjali s predsednikom kongresne stranke Mahlanom Abul Kalamom Azadom in Gandhijem. Po razgovoru je Gandhi izjavil zbrani množici:	„Odposlanstvo britanske
vlade je prišlo z dobro namero. Ne bodo vas prevarili.”
KITAJSKA
General Cou En Lai, predstavnik komunistov pri osrednji kitajski vladi je izjavil, da bi se morali zavezniki vzdržati trenutnega podpiranja Kitajske. Vsaka podpora, posebno pa še finančna, bi po njegovem mnenju pomenila podporo reakcionarjem in podaljšala diktaturo in trpljenje naroda.
General je pristavil, da bi morala vlada sloneti na mnogih strankah, da bi moral biti izvršni svet odgovoren pravnemu svetu, a ne podvržen pravici razpusta. Biti bi mora-
la autonomna pokrajinska vlada in samo ena ustava, ki bi jo morala sprejeti narodna skupščina.
MADŽARSKA
Kot poroča dopisnik agencije „Reuter" so bili mnogi madžarski fašisti mnenja, da bo njihova preteklost pozabljena, če se bodo včlanili v razne politične organizacije, posebno pa komunistično. V zadnjih tednih pa so pokazali svoje pravo lice.
Nekatere demonstracije, ki so jih. vprizo-rile delavske stranke, posebno v središču Ozd, so imele za posledico oplenitev Židov, ki so jih med demonstracijami izgnali iz mesta.
Ti dogodki so povzročili nezadvoljstvo med strankami ter so člani izvršilnega osrednjega odbora komunistične stranke odšli v razne kraje ter preiskali posamezne primere. Ministerski predsednik Ferenz Nagy je izjavil, da bo v kratkem objavil razglas, po katerem bodo kaznovali antisemitska gibanja.
Na šestem skupnem zasedanju Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLLRJ, je podal predsednik jugoslovanske vlade maršal Tito pregled političnega položaja, nastalega po vojni.
Kot je izjavil maršal Tito, sloni jugoslovanska zunanja politika na naslednjih na-' čelih:
1.	Delati z vsemi silami za utrditev miru na svetu.
2.	Delati z vsemi silami zato, da pride Jugoslavija do svojih pravic in sicer tako do onih, ki so ji jih odrekli po prvi svetovni vojni, kar je prineslo izgubo njenih ozemlj, kakor so Istra, Slovensko Primorje s Trstom, slovenski del Koroške itd., kakor tudi do onih, ki ji gredo iz te vojne in ki temeljijo na ogromnih žrtvah in škodi, ki jo je pretrgala jugoslovanska država.
3.	Delati za utrditev kulturnih, političnih in 'ekonomskih odnosov, predvsem z bratskimi slovanskimi narodi, s Sovjetsko zvezo na čelu, pa tudi z ostalimi deželami, zlasti z onimi, s katerimi se je Jugoslavija štiri leta skupno borila proti istemu sovražniku.
4.	Delati z vsemi silami za zavarovanje Jugoslavije in njene varnosti ter njenega mirnega razvoja, ali z eno besedo storiti vse, da bi se jugoslovanski narodi lahko izognili vsaki nesreči.
Tito je dalje govoril o sodelovanju Jugoslavije v organizaciji Združenih narodov.
Ko je govoril o Julijski krajini in o postopanju s Slovenci in Hrvati na tem področju je ostro grajal zadržanje zavezniške uprave, predvsem pa postopanje civilne policije napram demonstrantom.
GRČIJA
Uradno so sporočili, da je odstopil grški regent Damaskinos. Svoj odstop je sporočil kralju Juriju v London. Damaskinosov odstop je v soglasju s sklepom, ki ga je objavil novembra meseca, da bo odstopil takoj po volitvah.
Po volitvah so se populisti in osrednji blok sporazumeli o sestavi koalicijske vlade. Voditelj populistov in trije voditelji osrednjega bloka so imeli sestanek, na katerem so razpravljali vprašanje ljudskega glasovanja o vrnitvi kralja.
Kot menijo, so liberalci, ki jih vodi Sophoulis in so opozicija v novem parlamentu, pripravljeni držati se sporazuma, ki sta ga sklenili britanska in grška vlada, po katerem ne sme biti glasovanja o kraljevem povratku pred marcem leta 1948.
Stranka E.A.M. in ostale levičarske skupine, ki so se vzdržale volitev, so se obrnile na regenta in zavezniške sile s pozivom, v katerem zatrjujejo, da volitve niso bile pravilne.
Glede odnošajev z Avstrijo je rekel maršal Tito:
Da bi se tukaj popravile krivde, ki so bile storjene Jugoslaviji, je vlada prvikrat postavila svoje zahteve za popravo meje z Avstrijo na Koroškem in Štajerskem v svojo noto, ki je bila izročena zavezniškim vladam 2. novembra 1945 ob priliki parlamentarnih volitev v deželne zbore v Avstriji. Jugoslovanska vlada se je postavila na stališče, da je bodoča politična pripadnost Koroške sporna, o čemer more odločiti mirovna konferenca, in da bi pomenile volitve v avstrijski parlament za Koroško v tem primeru prejudiciranje za dokončno odločitev o pripadnosti spornega ozemlja. Zato je jugoslovanska vlada zahtevala, naj se ne izvedejo volitve v deželne zbore na ozemlju slovenske Koroške in Štajerske, kjer šo Slovenci velik del prebivalstva. Dne 18. februarja 1946 je jugoslovanska vlada izročila konferenci ministrov za zunanje zadeve v Londonu spomenico, v kateri je postavila svoje teritorialne zahteve do Avstrije. Jugoslovanska vlada podpira svoje zahteve z geografskimi, etnografskimi in gospodarskimi razlogi. S tako popravo meje bi prišlo v Jugoslavijo 130.000 prebivalcev jugoslovanske narodnosti. Kljub tej popravi meje bi ostalo še 70.000 Jugoslovanov v Avstriji. Avstrijska vlada kaže v pogledu te naše pravične zahteve duh, ki je bil značilen za Avstrijo v preteklosti, ko je vodila nasilno politiko raznarodovanja.
Svoj govor je maršal Tito zakjlučil s poročilom o sklenjeni pogodbi z Poljsko, ki sta jo nato obe skupščini odobrili.
JULIJSKA KRAJINA
Vroči dnevi, ki jih je preživljala Julijska krajina po prihodu medzavezniške komisije so minili. Kot poročajo, je komisija končala svoje delo v Julijski krajini in se vrnila v London. V teku svojih preiskovanj je komisija obiskala znatno število krajev in se raz-govarjala z mnogimi oblastmi in odličnimi osebnostmi. Sprejela in proučila je številne listine in izjave, ki so jih ji pismeno predložili.
Komisija namerava v Londonu zaključiti svoje delo in sestaviti predloge, ki jih bo predložila namestnikom zunanjih ministrov
Med bivanjem medzavezniške komisije v Julijski krajini so bile vsepovsod in ves ča* velike manifestacije za priključitev k Jugoslaviji. Pa tudi Italjani niso držali križem rok. Večkrat je prišlo do spopadov med posameznimi skupinami, ki pa niso imeli hujših posledic. Verjetno je, da se bo razpoloženje sedaj nekoliko pomirilo in bo dežel« začela z rednim življenjem.
Jasnosti je treba
V zadnjih tednih smo slišali izjave o koroškem vprašanju od vseh strani. Zdi se nh pa, da vlada o problemu samem vse preveč nejasnosti.
„Koroška Kronika" je v zadnji številki objavila članek pod naslovom: „Zidajmo sarm svoj dom" in tam pravi med drugim: „Največ kar moremo storiti je to, da se iz preteklosti naučimo, kaj nam koristi in kaj nam škoduje. To je edino, kar lahko iz preteklosti vzamemo v bodočnost." Mislim, da ni koroškega Slovenca, ki bi tega stavka ne podpisal besedo za besedo.
Kaj smo doživeli in česa smo se naučili v preteklosti?
Po 1920. letu, ko so bile državne meje mednarodno določene in priznane, so koroški Slovenci svoje obveznosti do države izpolnjevali v polni meri, kljub sumničenju na nemški strani. Za časa narodnosocialistične vstaje 19334 so bili koroški Slovenci lojalni državljani. Ko je bila prva avstrijska republika v najtežjem položaju, so koroški Slovenci stali brez dvoma v vrstah onih, ki so pozitivno pomagali graditi in ne razdirati. Rezultat je bil koš neizpolnjenh obljub. Po zasedbi Avstrije 19338 so se obljube do 10. aprila 1938 celo stopnjevale, po 10. aprilu pa se je pričelo izganjanje in zatiranje. Z napadom na Jugoslavijo z 6. aprilom 1941 so postali koroški Slovenci dobesedno vojni plen nemškega imperijalizma. Vsi vidnejši Slovenci so romali v zapore, leto nato je sledilo izseljevanje na stotine slovenskih družin, leto pozneje so sledile smrtne obsodb« in umori, kar se je stopnjevalo do osvoboditve 1945. Pri vsem tem pa ne moremo prezreti, da so se poizkusi iztrebljenja koroških Slovencev izvajali od domačih koroških oblastnikov. To dejstvo je pri vsem problemu bistveno. Edini odgovor, ki je za čas» krutega zatiranja sploh bil mogoč, je bi' oboroženi odpor in tega so se koroški Slovenci tudi s pomočjo zaveznikov oprijeli-
Po osvoboditvi je nastal nov položaj. Pričakovali smo, da bodo oblasti obračunale * vsemi posrednimi in neposrednimi krivci preganjanja, da bo nemški narod sam izrekel in izvedel obsodbo krivcev. Kaj se Je v resnici zgodilo? Staro pesem o manjšini s® zopet zapeli enoglasno s tako prikrito tudi vidno tendenco manjvrednosti. Pojavile so se zopet številke in v zadnji zunanjepolitični debati je zunanji minister dr. Gruber govoril o 6tih odstotkih, katere je p° posebnih metodah naštel zloglasni Maier-Kaibitsch. Po številu smo v deželi res v manjšini, ne pa po svoji kulturi in ne po svojih žrtvah. Če nas je le 6%, tedaj gospod)8' poglejmo žrtve in po tem računu bi moralo le 6% žrtev odpasti na has. Primerjajmo iz' seljevanje, zapore, umore, tu pa govorij8 številke če ne ravno nasprotni jezik, gotovo pa vse drugače. Številke pa so tako nepristranske in tako jeklene, da jih ne more zavijati ne eden in ne drugi. Na Koroškem 1,0 more biti govora o manjšini, mi moremo g°' voriti samo o dveh popolnoma enakopravnih narodih.
Koroški poslanec Matt je šel v dunajske!» parlamentu še korak dalje s svojo izjav8-kjer pravi: „Koroška vlada je takoj po osvoboditvi zagotovila Slovencem zopetno upO' stavitev popolne kulturne avtonomije in i* te obljube že izvedla." Tako potvorbo resnice pa res ne moremo dovolj grajati. Kda! so koroški Slovenci kulturno avtonomijo ž® imeli, v čem je obstojala in kdaj in v kak> obliki je koroška vlada to kulturno avton° mijo zopet upostavila. Jaz za svojo oseb0 ne morem verjeti, da bi koroški državni p°' slanec bil o razmerah v deželi tako slab0 poučen, da bi taka izjava bila v dobri ven mogoča.	Dr. Joško Tischler-
Jugoslavija danes
Od posebnega dopisnika
Angleški list „The Times" priobčuje v svoji številki 20. marca 1946 članek o Jugoslaviji, ki ga v izvlečku priobčujemo.
„Federativna ljudska republika Jugoslavija je sprejela ustavo, ki je v svojih smernicah napravljena po vzorcu ustave Sovjetske zveze. Vrhovna oblast temelji na volji naroda in je teoretiično zajamčena v predsedstvu narodne skupščne, ki ga tvorijo predsednik, šest podpredsednikov in 26 rednih članov. Toda najvišji organ državne avtoritete in sicer izvršne in zakonodajne, je zvezna vlada, ki ji načeljuje maršal Tito.
Ustava vsebuje vrsto načel, ki so upoštevana v anglosaksonskih deželah, toda trenutno teh načel večinoma ni opaziti. Opozicijski tisk ne obstoja. V času volilnih predpriprav je opozicijski tednik dosegel 160 tisoč izvodov naklade. Ker pa je bila kritika vlade v listu preveč poljudna, so sedmo številko že prepovedali. Pozneje so izšle „Novosti", organ srbske poljedelske stranke .katerega so tudi ustavili.
Vlada je strogo diktatorska in leži v rokah načelnih komunistov, tako osrednja, kakor tudi v federativnih republikah.
Vendar ima vkljub vsem napakam jugoslovanska vlada tudi dobre strani. Maršal Tito in njegovi komunisti so organizirali močan pokret, ki je mnogo pripomogel zavezniški stvari. Njihov uspeh je poživil narodni duh med jugoslovanskimi narodi. Ustaši, ki so se pridružili silam „Osi" so poklali mnogo Srbov. Zaradi tega je mnogo ljudi pričakovalo krvne osvete med obema narodoma. Pod novo miselnostjo skupnosti je to sedaj zabrisano. Partizanski pokret je postal krmilo domoljubnega sodelovanja, ki je Jugoslavijo že privedlo nekoliko naprej v nalogah obnove.
Sličnost Jugoslavije je danes slična Italiji
„The Times"-a iz Beograda
in Nemčiji pod nacifašizmom. Tam je isto zadušljivo ozračje v katerem se glas ljudstva izgublja v strahu pred ovaduštvom iin tajno policijo, tisk, ki trobi uradno zapovedano propagando; isto, popolno zadušenje vseh kritik in mnenj.
Jedro pokreta je še vedno močno in je obdržalo svojo orginalno vročekrvno miselnost komunalnega stremljenja in čiste vere v demokracijo. Njeni pristaši še vedno upajo, da so ustvarili nov paradiž.
Gotovi ruski opazovalci ne štedijo s kritiko gospodarskega upravljanja države in pravijo, da dela Jugoslavija iste napake, kot jih je delala Rusija pred 25. leti.
Beograjska vlada pravi: „Mi smo za vas ogromno žrtvovali, sedaj je vaša dolžnost, da nam to povrnete.” UNRRA je Jugoslaviji dobavila toliko avtomobilov, da jih je sedaj v deželi več kakor jih je bilo leta 1939. Trenutno oskrbuje sedaj UNRRA tri miljone ljudi, ki bi brez njene pomoči gotovo pomrli od lakote. In o sveh teh ter še drugih pošiljkah ni v jugoslovanskih listih nobenih poročil in priznanja. Se manj, da bi iskali priznanja deželam iz katerih je dobavljeno blago v največji meri prišlo. Vsa hvaležnost in vse poštene besede so posvečene samo Rusiji. Govore Stalina, Molotova in Višinskega priobčujejo dobesedno, medtem ko govore Bevina, Byrnesa in drugih zapadnih politikov odpravijo v kratkih beležkah. Pred kratkim so časopisi v nekaj besedah objavili, da je britanska vlada naznanila novo racioniranje živil. O tem, da se je to zgodilo v prid stradajočih evropskih dežel, ni bilo napisane nobene besedice.
Maršal Tito in njegovi ministri često izražajo željo po utrditvi prijateljskih odnošajev z Angljo, kar pa lahko v teh okoliščinah smatramo kot površno vljudnost.
Smernice jugoslovanske zunanje politike
Koko ljudstvo inste in u
Borovski dekanat krajevno ni enoten, itakor večina drugih okrajev. Večji del okraja je južno od Drave, manjši del, ki obsega Žihpolje, Kotmaroves, Golšovo in Bil-čovs je severno od Drave. Vasi in župnije tudi nimajo med seboj gospodarskih vezi. Svojčas je bilo drugače, ko so vetrinjski t^eli menihi upravljali Kaplo za Dravo in Žihpolje nad njo. Glavni kraj tega okoliša je mesto Borovljie, ki je iz starih časov zna-Uo po svojih puškarnah. Ko so se Borovčani Naslonili na puškarsko obrt, so se Šmarje-čani in Glinjčani lotili izdelovanja škafov, ta katere se vsak četrtek pehajo celovške gospodinje. Zgodovina nas pa spominja še Ha neko obrt, ki je dandanašnji zamrla. Tam doli pri Svetni vasi je druga vas z imenom Košentaves, Tukaj je bila vas krznarjev, na katere nas spominja ime domačinov, ki se pišejo Kesnarji. Glavna cesta vodi tukaj iz Celovca čez Ljubelj, in vozniki so pozimi tod dobivali potrebnih kožuhov. Dve župniji tega okraja sta prav globoko v planinah. Sele in Slovenski Plajberk. Borovski okraj je imel vedno nekaj manj otrok kakor drugi. Najmanj otrok je bilo leta 1938. ko se jih je rodilo samo 11 na tisoč ljudi. Leta 1945. jih je bilo 16,1%0.
im v Boiovskem okraju
Rojstev je bilo:
Leta 1928.	19%,
1930.	18%,
1931.	14%,
1932.	13%,
1933.	12%,
1938.	11%,
1941.	18%,
1943.	15%,
1944.	20%,
1945.	16%,
Nravnostne razmere so bile	v Borovskem
okraju vedno ugodnejše, kakor drugod v	
deželi. Tukaj ni bilo toliko	nezakonskih
otrok.	
Leta 1928. jih je bilo	22%
1933.	29%
1938.	22% •
1942.	8%
1943.	15%
1944.	26%
1945.	36%
Porok je bilo:	
Leta 1930.	83
1935.	89
1938.	122
1939.	106
1940.		105
1941.		57
1945.		34
Mrličev je bilo:		
Leta 1930.	164 to	je 11,2%,
1935.	160	10,7%,
1940.	167	11,9%,
1945.	189	13 %,
Ni videti, da bi ljudje na		splošno manj
umirali, kakor pred	15. leti. Pred letom 1930.	
so bile številke le še višje.		
Da pa se tukaj	kakor drugod očividno	
manjša število umrlih otrok.		
Otrok je v zadnjih letih umrlo:		
Leta 1930.		31
1935.		27
1940.		25
1944.		20
1945.		26
Leto 1945. izkazuje izredno visoko umrljivost otrok, in zato ni merodajno. Vidi se pa, da je umrljivost izdatno ponehala.
Uvaževati se mora tudi dejstvo, da se je število ljudi v borovskem okraju v dobi 1930 do 1945 znižalo za 800 duš, padlo je od 14.600 na 13.800 v petnajstih letih torej za 53 ljudi letno. Porodov je povprečno 15,2%c, smrtnih slučajev 13%c, tako, da priraste pri tisočih ljudeh 2,2 osebi.
Koroški Slovenci Primorcem
Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je poslal Slovansko-itali-janski antifašistični uniji v Trstu naslednje pismo:
Koroški Slovenci smo že v dobi narodno osvobodilne borbe pozorno sledili razvoju osvobodilnega gibanja v Trstu in Slovenskem Primorju. Prav tako sledimo tudi danes naporom demokratičnih množic v Julijski krajini in Trstu, ki kljub temnim spletkam nazadnjaških in fašistično imperialističnih sil glasno in odločno izjavljajo svojo neomajno voljo po dokončni osvoboditvi in priključitvi k materini zemlji Sloveniji in Jugoslaviji.
Skupno z našim matičnim narodom smo prenašali napore in žrtve. Usoda zadnjih težkih let in naša skupna borba nas je še bolj skovala v nerazdružljivo celoto.
Ne sme biti nobene rappalske in nobene st. germainske pogodbe več. Ne priznavamo nobenega ponovnega razkosanja Slovenije.
Prepričani smo, da mednarodna komisija za ugotavljanje mej ne bo mogla preslišati glasne in jasne govorice protifašističnega slovenskega, hrvatskega in italijanskega prebivalstva, ki hoče biti priključeno k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Ves slovenski narod, najbolj pa še Slovenska Primorska in Koroška sta morali stoletja prenašati nasilje oblastnih tujcev. S svojo odločno borbo pa je ves slovenski narod dovolj jasno in razločno povedal, da hoče biti končno združen in uživati svobodo v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije.
S Plešivca...
Na Plešivcu je vigred pometla z zadnjimi ostanki zime. Ozeleneli so travniki, vijolice duhte, krokus cvete, bukve brste, na poljih pa ozimina lepo poganja. Na njivah je vse razgibano, orje, seje jarino in sadi tur-ščico ter druge rane pridelke. Da gospodinje niso pozabile svojih vrtov, se razume Samo ob sebi. Vreme je za ta dela izredno Ugodno. Vse si pa želi kmalu obilne mo-i krote izpod neba, da bi vsajeno tudi uspevalo in dalo zaželjeno in potrebno dobro letino.
Med kmetijami se ustavi naše oko pri Ratajevi domačiji, ki je bila še lani za časa izgnanstva Prosekarjeve rodbine popolnoma Zanemarjena in opustošena po brezvestnih najemnikih. Zdaj se že pozna povsod, v hiši, ha vrtu, poljih in gozdovih urejajoča roka tazumnega gospodarja in nad vse marljive gospodinje, ki ji pomagata pridni hčerki. Želimo tej težko prizadeti rodbini, da bi se j U izpolnila vroča želja po vrnitvi v vojni Pogrešanega sina.
Razdejanja, ki so jih med vojno napravile na Plešivcu bombe, se polagoma odpravljajo. Zlasti prizadeta Jaričeva hiša bo v i kratkem popolnoma obnovljena in popravljena ter dobila čisto drugo lepo lice. V Sozdu in na poljih bosta pa bombne lijake kmalu zakrila mah in trava, tako da bodo 'Udi tukaj izbrisani sledovi vojne in bo ostal le še spomin na te hude čase.
Stavbna vnema se je lotila tudi posestnika Franca Nemca, ki pomnožuje svoje stano-vanjske prostore in obdaja svojo domačijo i z novimi ličnimi plotovi.
! Svoje dni smo poročali o veselem dogod-I ku v njegovem hlevu, ko mu je krava po-I 'rgia dvojčke, in želeti je, da bi ta zgled na-ŽS1 veliko posnemanja med kravami. Pa se Is res zopet skazala ena pri posestniku Mihi ,aku in tudi njega osrečila s kravjimi dvojčki, kar moramo kot vestni kronisti z vese-lism zabeležiti. Samo da je v to čašo veselja Padla tudi kaplja pelina. Srečna kravja mati '6 namreč docela pozabila pripraviti si tudi *adostne hrane za svoja potomca in si mora 2ato za enega potomca izposojevati dojno jPleko pri svoji sosedi. Mi potrošniki zoper ako „notranjo" ureditev drugače ne bi ugo-. Ur j ali, če ne br bili s tem prikrajšani za naš 6 itak pričlo odmerjeni delež mleka. Vemo p, da se plešivske krave na ta naš ugovor P Pomislek ne bodo ozirale in da bodo pre-v° našega cmezavega meketanja nadalje-ule svoje tekmovanje z dvojčki. v ^očim vidimo pri govedi in pri živalih s?°če, da se vesele svojega naraščaja in ga rbno negujejo, so vendar, zlasti med svi-Jutni grde izjeme. Tak primer se je dogo-pred nedavnim pri Počkovi svinji, ki je Svojem perverznem kanibalskem nagnje-JP Požrla vse svoje skotljene prašičke in na mah uničila vse upe v težko priča-j.^ani zarod, po katerem je dandanes tt;-Povpraševanja. Počkove pa je doletela Ie nac*aljnja velika nesreča s tem, da jim je lePf velika plemenska krava po naključku velik žebelj in si ga s svojo težo naravnost v srce. Nasreča pač ni-ar ne počiva!
fu^odla
tyf®vliar: „No, kako so vam všeč čevlji? im, da vas ne žulijo.
^met: „Sedaj ne, ker sem bos!"
firebinjski Klošter
Kakor atomska bomba je udarilo v naši fari poročilo o razmerah bogoslužja v Klo-šterski cerkvi. Bilo je vse phpolnoma neresnično. Ne razumemo, kako je moglo priti do take zmote, ker to zelo škoduje dobri stvari. V malokateri fari vlada morda taka sloga in tak mir, kakor pri nas, kljub vsem težavam našega kraja. Kajti fara je razdeljena na pet občin in otroci te fare obiskujejo šest šol zunaj fare, ker je v fari ni. Farani imajo večinoma bližje v sosednje farne cerkve, kamor je treba hoditi radi opravkov pri tamkajšnjih občinah. V narodnem oziru nismo preganjani, ali slabo oskrbljeni, posebno ne v cerkvi, kjer je vse slovensko. Sicer nismo dolžni odgovora javnosti, kako se tukaj opravlja služba božja, ker ima vsak priložnost priti v cerkev in takšen ne bo pisal 100% narobe. Mi imamo svojega dušnega pastirja že od leta 1935. in smo jih prav težko pogrešali leta 1941., ko so bili tri mesece kot administrator v Bilčovsu, da bi tam omilili težave ,ko so tam nasilno zgubili svojega dobrega župnika Šticha. A državna nacistična oblast tudi našemu pravičnemu gospodu ni bila naklonjena, ker se je pač kmalu zvedelo, da so hodili v Kaplo, v Sveče in Podgorje sprevidet stare in bolehne ljudi, ker drugega slovenskega duhovnika ni bilo več. Srečni smo bili, ko so prišli spet nazaj v Klošter in smo res prav malo čutili težave drugih slovenskih župnij, ker smo kakor prej in zdaj imeli priložnost za slovensko spoved in tudi privatno se gospod niso ravnali po napisih: „Der Kärntner spricht nur deutsch!" Govorijo kakor kdo rajši govori. Da smo imeli v „prepovedanem času" tudi lepo nemško molitev in službo božjo, to nam gotovo ne gre v nečast, kajti: Več znaš, več veljaš! Zategadelj pa nismo postali nezvesti svojemu slovenskemu jeziku, kakor ga pač govorimo po svojem in prej in še zdaj radi pojemo prelepe slovenske pesmi in tisto „o Klošterski fari"! Kot kmetje smo pač bolj „po starem" in ne gremo po modi tudi ne v politiki, ne prejšna leta in ne zdaj! Tako je sveti veri in narodnosti gotovo najbolj pomagano. V tem oziru so nam naš dušni pastir pravi voditelj in so postali ta leta čisto naši. Z nami so preživeli žalostne vojne čase, z nami so se jokali ob izgubi naših padlih vojakov, sami so bili vsa leta kot slovensko govoreči duhovnik v nevarnosti in dvakrat so bili rešeni političnega zapora samo po pravičnosti gre-binjske občine, ki je kot edina tukaj tudi za-branila krivično nasilno izseljenje Slovencev. Z nami so se veselili, ko so prišli nazaj naši vojaki — domačini in z nami so delali in se potrudili za popravljanje starodavne klošterske cerkve, da smo zdaj lahko ponosni na svojo farno cerkev. Kakor prej pri nacistih, tudi zdaj laž in krivičnost ne dela dobro, zato pa prosimo, da se popravi očitna krivica do našega gospoda župnika Thur-nerja, da nas gospod ne bodo zapustili.
Velikovec
Mlinar Rak p.d. Miglar na Olšenici pri Velikovcu je imel tri tonski auto. Pred par tedni mu je nekdo ta voz ukradel. Tatvino je objavil v listu „Volksblatt". Te dni je v Celovcu nekdo pripeljal k mizarju auto brez korita, z naročilom, da napravi novo. Mizar je v listu bral svarilo in se mu je naročilo
zdelo sumljivo, zato je obvestil policijo. Policija je Miglarja poklicala v Celovec, naj pride gledat. Rak je šel gledat in je mogel z velikim veseljem dognati, da je auto res njegov. Policija je tatu zgrabila. Dne 1. aprila je Rak svoj auto zopet pripeljal domov.
Ko je bil vojske konec, znašel se je kakor drugod kje, tudi v okolici Velikovca oddelek nemške vojaščine v Kabonovem gozdu ob cesti, ki pelje v Grebinj. Ko so vojaki izvedeli, da je vojske konec, so vrgli vse od sebe in izginili na vse strani. V gozdu so pustili veliko orožja, vozila in lepo zalogo živeža. Ko je ljudstvo ta „zaklad" izvohalo, se je vsulo v gozd. Ljudje so prihajali z vozovi, in vsakdo je hotel čimveč zagrabiti. Med drugimi je prišel s svojo vprego tudi najemnik starega župnišča pri cerkvi sv. Neže. Kar je pripeljal je bilo treba skriti. Doma? Ne! Pri cerkvi je prizidana lopa, naslonjena na cerkveno pročelje, ki ima ravno streho. Pod to streho je natlačil, kar je bilo treba skriti. Pomagalo pa ni nič. Preiskali so tudi pod to streho in odpeljali ves „zaklad".
št. Jakob v Rožu
Kadar slišite ime St. Jakob, vam lasje naj-brže kar pokonci vstanejo. No, pa nismo tako nečarni. Čeprav včasih katero bolj trdo rečemo (imamo zato pač razlog), ne smete misliti, da se potem ne da z nami nič več delati. Kar poglejte našega gospoda organista in dekleta, ki se tako pridno vadijo za pevski nastop v radiju. Gotovo bodo vse druge pevce v koš spravili. Povedali bi vam še marsikaj, kar je v zvezi z našim narodnim življenjem in težavami, s katerimi se moramo boriti, pa bomo raje počakali do druge številke, morda se bodo razmere do takrat že kaj popravile.
Besedice „to do" se ne poslužujemo, če
stoji v stavku kakšen pomožni glagol (imeti,
biti, moči, hoteti, morati).
Have you lost much money? — Ali ste izgubili mnogo denarja?
I cannot teli you. — Ne morem vam povedati.
I am not happy. — Nisem srečen.
Must you pay? — Morate plačati?
He could not pay. — On ni mogel plačati.
Can he not pay? — Ali ne more on plačati?
Interrogatory Pronouns — Vprašalni zaimek
Who wants him please? — Kdo ga želi, prosim?
Who knows her name? — Kdo v e njeno ime?
What lies on the table? — Kaj leži na mizi?
What we offen hear. — Kar pogosto slišimo.
I can’t speak much English. — Ne znam dosti angleško govoriti.
I am only a beginner. — Sem šele začetnik.
I should be very glad if I could speak as well as you. — Bil bi zelo vesel, če bi znal govoriti tako dobro kakor vi.
I wish I had more opportunity of speaking English. — Želel bi, da bi imel večkrat priložnost govoriti angleško.
Can I get a pass to Vienna, please? — Ali j bi lahko dobil propustnico za na Dunaj?
Zavest, da vodimo pravično borbo, nas je krepila in nam dajala moči v najtežjih dneh. Za našo pravično stvar smo prinašali žrtve, jih prinašamo danes in smo jih pripravljeni prinašati tako dolgo, dokler ne bodo uresničene naše pravične zahteve in dokler ne bomo združeni v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije zaživeli srečnejše življenje.
Smrt fašizmu — Svobodo narodu!
(„Slov. Poročevalec').
Dunajski otroci na Koroško
V okviru akcije „otroci iz Dunaja in Spodnje Avstrije na Koroško" je pripeljal Avstrijski mladinski pokret 29. marca t. 1. s posebnim vlakom preko 1000 otrok z Dunaja na Koroško. En del tega transporta so speljali iz Zeltwega v Labudsko dolino, drugega so razdelili iz Št. Vida na Glini na posamezna mesta v tem okrožju. Glavni del otrok so spravili iz Celovca in Beljaka z avtomobili, ki jih je dala na razpolago britanska vojaška uprava v različne doline Zgornje in Spodnje Koroške. Pri sprejemu na kolodvoru v Celovcu 'so bili prisotni stotnik Steiner, ki se je zahvalil referentu pri deželni vladi, deželnemu svetniku Matthias Krassnigu, za omogočenje te akcije. Zastopnik deželnega glavarja Ferlitsch je pozdravil otroke v imenu deželne vlade.
S tem transportom je sedaj prišlo 3.200 otrok iz Dunaja na okrevanje na Koroško. S tem je zasedena približno polovica razpoložljivih mest za okrevanje. Okolnost, da še vedno prihajajo nove prijave, je razveseljiv znak za to, da se je kljub lastni stiski ohranila gostoljubnost in darežljivost koroškega prebivalstva, ki bo brez dvoma dobro vplivala na povezanost Dunaja z našo deželo, ki je v današnjih časih še posebno potrebna.
Do you travel by train? — Ali potujete z vlakom?
For how long is the pass valid? — Kako dolgo je propustnica veljavna?
Translate! — Prestavite!
Zakaj se učite angleško?
Kaj dela s svojim denarjem?
Ali poznate to mesto?
On danes ne bo prišel.
On ne plača.
Svoje ime zapišem v svojo knjigo.
Ta knjiga je rujava, a ona je rumena.
On trka (knock) na (at) vrata pisarne. Kateri meseci imajo po 30 dni?
Imate dovolj časa, da napišete pismo še enkrat.
Translate! — Prestavite!
To whom (komu)) do you write this letter? Who wrote this letter?
What stood in the corner (kot)?
She did not answer my question.
Do you know this Word?
Which ds your country?
On the left side.
Not far from here.
I am happy to travel in your Company.
I shall come later.
T-Cfr mUnttes CnqUsU:
Stanovska ureditev družbe
Zgodovina nas uči, da je v važnih zgodovinskih obdobjih vedno šlo v prvi vrsti za preureditev dotedanje človeške družbe. O tem nam zlasti zgovorno priča francoska revolucija, ki je povzročila enega najglobljih preokretov v sestavu človeške družbe. Zrušila je namreč_ predpravice dotedanjih prednjaških stanov (zlasti plemstva in višje duhovščine) ter uvedla tako imenovano „enakost". Toda ta svetovno pomembna revolucija pred 150 leti je uničila tudi marsikatero koristno ustanovo človeškega sožitja. Tako so revolucijonarji poleg privilegiranih stanov podrli tudi takratne združbe meščanskih delovnih stanov, ki so bili združeni v svojih cehih (Zünfte). Na ta način se je poprej organsko, po naravi dela in življenja sestavljena družba meščanskih slojev popolnoma razdružila. Prej cvetoči cehi so bili uničeni in posamezen človek je bil odslej dalje povsem osamljen in navezan sam nase.
Tako razbito človeško družbo so nujne življenske zahteve same po sebi spet začele združevati. Vendar se je to združevanje po naukih francoske revolucije razvijalo na drugačni podlagi, kakor je bila zgrajena cehovska organizacija. Revolucionarno geslo svobode, ki je blestelo na prvem mestu revolucionarjev, so ljudje razlagali tako, kakor da je vsak človek povsem prost vseh družabnih vezi, torej tudi tistih, ki jih terja človeška narava in delo. Tako so ljudje zares postali „svobodni' kakor kamen na cesti, za katerega se pač nihče ne briga, kdaj gre čezenj težko kolo in ga stre. Vendar so kmalu sprevideli ,da človek po osamljeni poti individualizma (vsak sam zase) ne-more uspešno dosegati svojih ciljev. Zato so se spet pričeli združevati, a zdaj ne več na naravno osnovanem temelju delovne in življenske skupnosti vseh tistih, ki jih delovni smotri zedinjujejo, pač pa na izključno interesnem temelju. Delavstvo se je začelo organizirati v najrazličnejših delavskih društvih ,ki jim je namen, boriti se za interese delovnega človeka proti podjetniku, ki se je s svoje strani za isti namen združeval v raznih podjetniških organizacijah (kartelih, trustih). Ta razvoj je močno pospeševal silni napredek tehnike in ogromni porast industrijskih podjetij.
Po tej poti sta se iz poprej organsko zra-stlega in zato prijateljskega delovnega In življenjskega občestva delodajalca in delavca (podjetnika-mojstra in njegovega delavca) izčinila dva sovražna razreda: razred posedujočih delodajalcev in podjetnikov, ki delovnega človeka večkrat krivično izže-majo, in razred izkoriščanih delojemalcev in nemaničev, ki se borijo za svoje pravice in za svoj obstanek. Človeška družba se je razklala v dva tabora. In danes vsi čutimo strahotne posledice te razklanosti.
Razumljivo je, da takšno sovražno pojmovanje družabnih odnosov med delodajalcem in delojemalcem ni moglo ostati omejeno zgolj na industrijo in obrt. Počasi in komaj vidno, pa vendar dosledno in vztrajno se širi razredni duh tudi med kmečko ljudstvo. Vsi smo priče povsem odkritih prizadevanj, da se kmečki stan — po svojem pokolenju gotovo najstarejši, a po priznanju stanovske enakopravnosti najmlajši stan — razbije v dva sovražna tabora. V enem naj bi bil kmet-posestnik kot „podjetnik"' in delodajalec, v drugem pa njegov posel in kmečki delavec, kot kmečki „proletarec". V to drugo skupino sodijo po pojmovanju in naukih razrednobojnih delavskih organizacij vsi taki kmečki ljudje, ki nimajo nič svojine ali pa imajo lastne zemlje premalo in so navezani na najeto delo. Koroške Slovence predvsem živo zanimajo ravno pojavi razrednega duha med kmečkim ljudstvom, ker je pač ogromna večina koroških Slovencev kmečkega stanu. Nič preveč ne trdimo, če odločno naglasimo, da je od pravilne rešitve družabnega in delovnega razmjerja med kmetom in njegovim poslom ter kmečkim delavcem v veliki meri odvisna bodočnost naših kmetij in s tem našega narodnega obstoja na Koroškem.
Zato bomo gotovo služili naši skupni slovenski stvari, če bomo objavili nekaj člankov o teh vprašanjih, ki so posebno pereča ravno v sedanji dobi. Potrudili se bomo obravnavati celotni problem razredov in stanov popolnoma stvarno, nepristransko in nepolitično. Gre le za to, da je vsak dobro-misleči slovenski človek dandanes v teh vprašanjih dovolj poučen. Potem bo o pravem času in na pravem kraju znal kot svoboden človek zavzeti svoje stališče, ne da bi škodoval sebi in svojemu narodu.
Gluha.
Stara gluha Meta je prala ob potoku. Mimo jo je primahal popotni rokodelec in vprašal: „Koliko je ura, draga žena?"
Meta je vzdignila perilo proti njemu in rekla: „Vrečo perem, vrečo!"
Popotnik je ponovil vprašanje: „Rad bi vedel, koliko je ura, žena!"
„Dva mernika drži, dva mernika!"
„Šema, šemasta!"
„Hvala lepa! Vračam pozdrav. Z Bogom!"
^)Codil po zemlji
sem naši...«
(Nadaljevanje in konec.)
Vse to je Ivanu danes vstajalo v spomin. A enega vprašanja še danes ni mogel rešiti: Od kod Francozu tiste besede? Saj to so vendar besede, ki z njimi o povesti „Na Klancu" mati odgovarja svojemu obupanemu sinu: „Le potrpi malo... ne smeš tako govoriti, greh je... Ce misliš, da se nikoli ne bo spremenilo, pa se res ne bo spremenilo." Toda od kod Francozu te besede, saj Cankarja ni nikoli bral? Ali je mar res vera v to, da naše misli skrivnostno vplivajo na dogodke, tako naravna?
Ivanu je pretrgala nit misli prešerna pesem vračajoče se skupinice Slovencev: „Kaj nam pa morejo ,.."
„Živio, Ivan! Nič nam ne morejo! Po sredi ceste smo na vse grlo peli, pa se nas nihče ni upal ustaviti."
„Pa če bi nas tudi kdo ustavljal! Ne bi zdrav ušel. Ce ml ne dajo dopusta, mi ni nič za to,, če me zaprol"
Toda kakor vselej je fante tudi tokrat vpričo Ivana kmalu minila prešernost. Ivan je imel nanje močan vpliv, ne da bi to nameraval.
„Kje sta neki sedajle Jernej in Milan?" je vprašal.
Ugibali so: „Morda še na poti. Morda v arestu. Lahko pa tudi že doma." — Čudno je bilo fantom pri srcu, dvoje nasprotnih si čustev se je jemalo vanje: hvaležnost Bogu, da niso šli še sami, pa spet obžalovanje.
„Doma”, je ponovil Ivan.
Ce je besedo „doma" izgovoril Ivan, je imela vse globlji in širši pomen, kot ga je sicer imela med fanti. Pomenila ni samo udobnost, domačnost in ljubeznivost domačih ljudi, kakršne si človek po daljšem tavanju brez doma tako zaželi. Pomenila je domovino. In zbudila je še spomin na zorno in nedolžno mladost, na mladost, ki postaja
človeku vedno svetlejši predmet hrepenenja, čim dalj je na svoji življenski poti prišel, čim globlje je spoznal tudi črne tolmune življenja in stopil v njegove mlakuže.
Tudi danes se je fantom ob tej besedi zbudilo hrepenenje po „vsej rosni, ljubeznivi lepoti njihove mladosti", kot se je izrazil Cankar. Kako občuteno so na Ivanov predlog zapeli „Zabučale gore", pesem hrepenenja po mladosti.
In postali so boljši tisti trenutek, ker so spet zahrepeneli po pravi lepoti. In zrahljane korenine njihove domovinske ljubezni so se spet zagreble globlje v rodno grudo, hraniteljico njihovih lepih spominov in njihovega najboljšega hrepenenja.
Pozdrav domovine.
Ivanov izpopolnjeni bataljon je bil že na vlaku, pripravljen za odhod proti vzhodu. Železniški vozovi so se že večkrat sunkovito premaknili, znak, da bo odhod zdaj.
„Kaplar Zadnikar!"
Klicanje njegovega imena je Ivana zbudilo le na pol iz topega strmenja.
„Pošta!" Dospela je bila pravkar in razdelili so jo še,-Ivan je imel v roki deset-dekagramski zavojček. Doslej je take zavojčke prejemal samo od doma. Ta pa ni bil napravljen od Ivankine roke. Od kog že pozna to pisavo? Radovednost je Ivana zdramila popolnoma. Od pričakovanja se mu je roka tresla, ko je trgal ovoj. Pred njim je bila knjižica poezij. In zraven listek: „Ne pozabi ,kar si obljubil s Tomažem in Jožetom jeseni 1941!”
„Od koga je neki pošiljka? Od Tomaža ne in od Jožeta tudi ne."
Grebel je po svojem spominu, dokler mu ni misel obstala na ljubki Tomaževi sestri Marici. Da, ona! Pisava je njena. Za obljubo
Uettlmi v (Mi s fitU&ikavu
(Nadaljevanje).
Smith je napel ušesa. „Farmerji mislijo tako, kmetje, katerih črede so ogrožene in ki imajo priliko bolezen vsak dan opazovati?"
Čeprav je bil Smith mestni otrok, je ljubil vonj pokošene trave in rjave grude nanovo zoranega polja. Redke besede kakega kmeta o žetvi ali vremenu so po njegovem mnenju izražale modrost, ki je resnici tako blizu, kakor ji je le mogoče blizu priti. Ti možje sicer niso ničesar vedeli o čudovitem jeziku matematike in o mikroskopu niso vedeli, kaj je; prav tako niso poznali tabčl in epruvet. Smith je vse to poznal, pa kljub tej učenosti ni zamenjal lepih poslopij institutov in kompliciranih aparatov z jasnim mišljenjem. Nezaupen je bil do vsega, kar je v knjigah bral ali videl v laboratoriju. Čutil je, da ima lahko najbolj neumni kmečki tepček prav, ko vzame svojo okorno pipo iz ust in zamrmra: „Ce prosinca ni snega, ga mali traven da."
Zato je pozorno poslušal, ko mu je Kilbor-ne pripovedoval o „neumnem prepričanju kmetov." „Vsi so uverjeni, da povzročajo klopi teksaško mrzlico." Razmišljal je: „Ti ljudje si ne meglijo glave s fantastičnimi teorijami, cele noči bedijo in vedo, da ta strašna bolezen spreminja kri njihovih krav v vodo. Sami morajo pokopavati poginule živali. Ti preiskušeni kmetje torej trdijo vsi kot en mož: „Kjer ni klopov, ni mrzlice."
Smith se je odločil, da bo ledil namigu farmerjev. Hotel je bolezen opazovati prav od blizu, kot jo opazujejo oni. Bila bi to nova vrsta lova na mikrobe: slediti naravi in ji staviti majhne, neopazne zanjke. Prišlo je poletje 1889, dnevi so postali vroči. V preteklem letu so kmetje bridko tožili zaradi izgub. Nujno potrebno je bilo nekaj ukreniti, vlada je to jasno videla. Poljedeljsko ministerstvo je stavilo v proračun velike vsote in ravnatelj dr. Salmon je ukazal, naj se z delom prične. Na srečo je imel o eksperimentiranju malo pojma ,tako Smithovih načrtov ni mogel ovirati.
Smith si je sedaj s pomočjo Kilborna zgradil poseben laboratorij, ki ni imel druge strehe, kot žareče nebo, niti sten razen plotov, ki so razmejavali pet ali šest prašnih pašnikov.
27. junia 1889. je z ladjo prišlo sedem mršavih pa zdravih krav z najbolj mrzlične, južne pokrajine Karoline. Vsaka od teh krav je nosila na tisoče klopov različne velikosti. Nekatere je bilo mogoče opaziti komaj s povečalom, med njimi pa so bili vzorci po centimeter dolgih samic, ki so se bile nasr-kale krvi svojih gostiteljic.
V zanesljivo ogrado št. 1 sta Smith in Kilborne postavila štiri take s klopi obložene krave z juga in k njim šest zdravih krav s severa. Prav kmalu bodo tudi severne imele klope na sebi; z mrzlico se niso še srečale, so torej zanjo dovzetne. Sedaj pa, poskusimo majhno zvijačo, da vidimo, ali morda ne dolžimo klopov po krivem. „Bila
je to poteza, ki bi bila prav lahko prišla na misel vsakemu pastirju, če bi le nekoliko pomislil, poskus, ki bi se pa vsem. drugim ameriškim znanstvenikom zdel vse preveč aboten, da bi ga tvegali. Smith in Kilborne sta se lotila ostalih treh krav z lastnimi rokami, da obereta z njih vse klope prav do zadnjega. Krave so bile nenavadna eksperimentatorja z repi v obraz .sonce je pripekalo s temperaturo 40 Cel. in prah, ki so ga dvigale trpinčene živali, je kot oblak ležal nad pašnikom in se s potom pomešan cedil junakoma po čelu. Pogosto so se klopi s s rivali globoko v dlaki. Oni pa, ki so ležali vidni na koži, so se na vse načine skušali zagrebsti in izmuzniti izpod prstov. In kako so se držali kože! Nekatere od nasrkane krvi odebele samice so se dale rajši zmečkati v krvavo kašo, kakor da bi popustile kožo. Gnusno delo!
Zvečer tretjega dne pa na njih le ni bilo opaziti nobenega klopa več. Pognala sta jih skupaj s štirimi zdravimi kravali s severa v ogrado št. 2. Tudi te severne krave so sprejemljive za mrzlico. Z jušnimi bodo stiskale nosove, mulile bodo isto travo, pile isto vodo in brbrale po blatu svojih južnih sester, le klopa ne bodo od njih dobile nobenega. Sedaj je treba čakati da vidimo, ali so zares klopi krivi, če bodo krave v ogradi št. 1 poginile.
Julij in avgust sta bila dva meseca nestrpnega čakanja. Vlada je dala Smithu na razpolago strokovnjaka za žuželke, nekega Cooper Curtisa. Z njim je osnoval obširno raziskavo o življenju, delu in navadah klopov. Opazovala sta, kako mlada samica s šestimi nogami pleza po nogah krave navzgor, kako se zavrta v kožo živali in sesa kri, kako se levi, dobi še en par nog ter se še enkrat levi. Opazovala sta ,kako se samica pari na hrbtu živine s samcem. Spusti se nato na tla in zleže tam do dvatisoč jajčec. Njen življenski tek je po dvajsetih dneh, ko je priplezala na kravo, končan:	sesede
se in pogine. V jajčecih pa se gode čudne stvari.
Ko je Smith končal svoje delo v podstrešni sobici, je šel ven v svoj poljski laboratorij, ki ga je nadzoroval Kilborne. Daši je sonce žgalo se je vendar odpočil, kadarkoli je zapustil smrdečo ščurkovino pod streho. Obiskal je ogrado št. 1, da vidi ali so klopi še na kateri izmed severnih krav, ali jih morda že muči mrzlica in povešajo glave. Nato je šel v ogrado št. 2 .ogledoval je južne krave in tu pa tam obral kakega klopa, ki se je bil doslej izmaknil njegovi pozornosti. Precej je bilo dela, preden je mogel biti gotov ,da je vsaka izmed treh krav popolnoma brez klopov. Da, brez ovinkov treba priznati, vroči so bili meseci do onega dne v sredi avgusta, ko so se na prvi severni kravi pojavili klopi. Kmalu zatem je začela kriviti hrbet in ni hotela več jesti. Nato so se pojavili klopi tudi na drugih: mrzlica jih je tresla, njihova kri se je spreminjala v vodo, rebra so jim Izstopila, boki so upadli.
tudi lahko ve. In pisali so mu bili, da je nekje na Gorenjskem.
Vlak se je sunkovito premaknil in se končnoveljavno začel pomikati. — Domovina in svet sta zmerom bolj daleč, vsako minuto se odmakneta za seženj, nazadnje bosta popolnoma izginila ...
Ivanu je bila domovina blizu. Kako mu kljub neizmernim ravninam, čez katere se je ravno vozil, ne bi vstajala pred očmi do mača pokrajina?
*
Knjižica mladega pesnika je Ivagu postala dober in zvest tovariš. Tovariš, ki ne pade in ki ga ne zapusti tudi v najhujšem trenutku ne. Nad Ivanom se je uresničila prošnja
„In naj bom dolgo, dolgo bakla nema,
ki potnikom samotnim v noč gori."
*
Pri nekem umiku je tudi Ivan obležal s i prestreljeno nogo. Zaznal je še, kako vse drvi mimo njega ,nato pa je ostal sam in tišina okrog njega. Izgubil je zavest.
Prebudil se je. Koliko časa je bil v nezavesti, ni vedel. Bojni hrup se je čul daleč od leve. Kako močno je bil ranjen, Ivan ni vedel. Spreletela ga je misel na smrt.
Pred očmi mu je spet vstala domača pokrajina.
Toda Ivanu ne bi bilo težko umreti, težko mu je bilo le ob misli, da ne bo umrl v domovini in ne za domovino.
Vrnjen domovini
Dodobra je bil Ivan okreval v vojaški bolnici. Z velikim mirom je pričakoval trenutka odrešitve in svobode, za katerega j® z gotovostjo vedel, da se bliža bolj in bolj Cim bolj je nemška nadutost ob radijskih in časopisnih poročilih plahnela, tem bolj j® naraščala Ivanova samozavest in upanje-Res, težko je bilo včasih ohraniti iskro domovinske ljubezni živo v srcu, a Ivan jo j® ohranil. In zato je vedel: ne bo mu domovina mogla očitati kot ženin svoji nevesti; „Kaj ni bilo vere v tvoji ljubezni, da bi čakala name z veselim srcem še na cerkvenem pragu?" V tej prav za prav kratki dobi ločitve je domovino vzljubil in spoznal bolje, kot bi jo bil v dolgi dobi v njenem naročju.
Prišel je tudi za Ivana tisti srečni trenutek, ko ga je davna želja vrnila domu.
Veselo je bilo Kurentovo srce, ko se j® bližal Ljubljani, veselejše je bilo Ivanovo na poti iz Celovca proti domu. Ni čudno, če s® mu je zdelo, kakor da ga vse pozdravlja; plodna polja, gore in domovi. Vsa lepa im®' na, ki jih je bral ali jih ob samotnih večerih sam iznašel za domovino, je ponavljala videl, da so prava. Prebela vila v zeleni goril
Stopil je v svoj svet, šel po stezi med domačim gozdom in domačo njivo. Dal si j* prsti na srce — ah, to je kot zdravilo! Omamljale so ga vonjave dobre zemlje & voščene smole domačih borov. Da, domovina, zdravje si!
šal je preko domačega pašnika: živahne je je zazvončkljalo med ovčjim tropom; P° gladil je ovco vodnico po volnatem runu; čutil je: čreda ga je spoznala.
Šli bomo spet na planine, tudi jaz bi 2e rad okusil sok planinskih trav, saj me spomin nanj srbi kot rana."
Sprejel ga je vase še pozdrav soseda, tod8 Ivanu se mudi, kajti ve:
„Ze čaka mati me s povreslom svojih belih, belih las, da z njimi moj poveže gibki pas, ne sme čakati me."
In res, odkriti Ivanov pogled je materi pri' čal, da je Ivan ostal kot sol domače solnic® Videla je, da je materi vrnjen nepokvarj®1’1 sin, sestri močni brat in domovini mož.
V ogradi št. 2, kjer ni bilo klopov, s° ostale severne krave prav tako zdrave, k8 kor njihove tovarišice z juga.
Z dneva v dan je bila mrzlica na žival1*1 v ogradi št. 1 hujša, — kmalu so druga zS drugo poginile. Pod bližnjim kozolcem j®te kla kri raztelešenih krav. Opazoval bi neprestano tekanje od poginule živine mikroskopa na podstrešju. Celo leni ksander se je vzdramil. Kljub svoji topo5 1 je uvidel, da se dogaja nekaj velik®9®' Smith ja preiskoval kri. „Nepoznani mikr° napada očividno kri", si je dejal. „Zdi se' da se nekaj vleze v krvna telesca in jih r®z dere — v notranjosti krvnih telesc je treh“ iskati povzročitelja."
Sicer so mu presedala uradna pof0^1. strokovnjakov o mikroskopskih raziskava -sam je pa vendar pridno sedel za miki0® kopom. Sreča mu je bila mila. V enakom® nih ploščicah krvnih telesc je opazil n®113 vadne, hruškam podobne vdolbinice. N3/ prej je mislil, da so to luknjice; premikal I okular navzgor in navzdol, objektno ste^e ce sem ter tja. Naredil je nešteto preparate ^ Cim bolj je opazoval, tem jasneje 11111 ^ postajalo, da to ne morejo biti luknjice, a pak prava živa bitja hruškaste oblike. Ta ^ bitja je našel v krvi vsake od mrzlice P^. ginule živali in sicer vedno v notranje krvnih telesc: Ni jih pa našel v krvi zdravi^ severnih živali. „To bi utegnil biti mi^r°Ijj mrzlice", je razmišljal, prenaglil pa se . Prej je bilo treba preiskati kri stoterih ^ra.g bolnih in zdravih, nešteto krvnih telesc moral pregledati, preden je prišel do 9 tovosti.
Hlevski gnoj — temelj poljedelstva
Hlevski gnoj je najboljše gnojilo. Vsebuje 'se najvažnejše za razvoj rastlin potrebne hranilne snovi, dušik, kalij in fosforno kis-iino. Kazen tega ima tudi mnogo organskih sOovi, ki se pri razkrajanju spremene v rodovitno prst in ki je bakterijam v zemlji Potrebna za presnavljanje zemlje. Danes vemo, da ima samo brezhibno sprhnel hlevski gnoj najpovoljnejše učinke na rodovitnost zemlje tako k kemičnem kot fizikalnem in biološkem pogledu. Polnovreden Shioj dobimo samo, če pravilno z njim go-spodarimo od časa, ko ga zmečemo na Stiojišče pa do takrat, ko ga podorjemo na ijivi. Čudno je, da mnogi kmetje še danes tikakor nočejo uvideti važnosti skrbnega ravnanja s hlevskim gnojem. Kot naši pred-rriki pred tisoč leti, ko še niso poznali vseh Procesov, ki se vršijo v gnoju, mnogi še danes mislijo, da je vse v redu, če spravijo 9Hoj iz hleva na določen prostor, kjer leži rrnstan brez vsakega reda, dokler ga ne peljejo na njivo. Po vsem gnojišču ne-Pravilno zmetan gnoj, ki leži v neporavnanih kupih, se ob soncu in vetru preveč 'rsuši in iz njega izhlapi veliko dušika, ker zrak nemoteno kroži med posameznimi Plastmi gnoja, se tudi dozorevanje ne more yršiti pravilno. Ob deževnem vremenu iz-Pha gnoj voda, ki se z vseh strani steka na 9tiojišče. Dragocene hranilne snovi, ki so v yodi lahko raztopljive, odplavi deževnica hfez koristi v cestne jarke. Vsepovsod vidimo še polno neurejenih gnojišč in neporavnanih kupov gnoja. Izgube, ki nagajajo zaradi divjega vrenja, izsuševanja ‘P izpiranja, so neprecenljive. Kmet, ki se 'ako malo briga za hlevski gnoj, uničuje in ’pkorekoč stran meče najvažnejše obratno 5redstvo, s katerim more povečati svoje
Pridelke.
, Prvi pogoj za pravilno gospodarjenje s hlevskim gnojem je pravilno urejeno gnojile. Pri tem si ne smemo predstavljati ve-‘hih investicij. Tudi z majhnimi sredstvi 'ahko vsak kmet sam uredi svoje sredstvi ,ako, da bo odgovarjalo vsem modernim *ahtevam. Najvažnejše za vsako gnojišče je P&propusten pod. Naredimo ga iz cementa ali opeke oziroma kamenja, ki ga zalijemo ? cementom. Napravimo ga lahko tudi iz ‘‘Ovice, ki jo dobro zbijemo, da postane poginoma nepropustna. Dno gnojišča naj bo saj io cm vzvišeno nad ostalim okolišnim 6renom, da ne more deževnica ob nalivih Predirati na gnojišče in gnoj izpirati. Prav-aprav so to vse zahteve za pravilno gnoji-_Ce- Če je mogoče, obdamo gnojišče tudi z 9rajo, ki jo naredimo iz cementa ali iz ®sk. To sicer ni neobhodno potrebno, slalša nam pa pravilno zlaganje gnoja. Kar 6 tiče lege gnojišča, dajemo prednost ®rtčnim legam, severnim legam, najbolje 'e za hlevom. Po možnosti zasadimo okrog gojišča- brajdo ali drevesa, ki napravijo 6liko krošnjo, da je gnoj zasenčen. C© je
gnojišče tik hleva, moramo hlevski zid izolirati, da vlaga iz gnoja ne leze v stene hleva. V tem primeru mora biti tudi streha hleva oskrbljena z žlebovi, da se deževnica s strehe ne steka na gnojišče. Dno gnojišča naj ima primeren padec, da se more iz gnoja tvoreči sok iztekati v gnojnično jamo. Da se to odtekanje nemoteno vrši, zlagamo gnoj šele na lestvasto mrežo, dračje ali kaj podobnega.
Ni še vse storjeno, če imamo pravilno napravljeno gnojišče. Tudi gnoj moramo na gnojišču pravilno zlagati. Ne mečemo ga po vsem gnojišču na enkrat, ampak lepo po oddelkih. Ni potrebno, da bi bilo gnojišče predeljeno; to bi nam sicer olajšalo delo, gre pa tudi brez tega. Gnoj začnemo zlagati samo na enem delu gnojišča, skladanici dajmo pravilno obliko. Vsak dan sproti moramo gnoj dobro potlačiti, da odstranimo iz njega zrak. Bakterije, ki gnoj pravilno razkrajajo, ne potrebujejo za svoj razvoj zraka. Če pa pustimo na gnojišču gnoj narahlo zmetan in nepotlačen, nudimo najugodnejše pogoje za razvoj ravno onim bakterijam, ki niso zaželjene. Te spreminjajo dušik v amonijakove sestavine, ki izhlapevajo. V takih okolnostih se gnoj ne more spremeniti v rodovitno prstenino, se izsuši ter zgublja dušik, ki je najvašnejše hranilo za vse kulturne rastline. Gnoj skladamo na istem kupu do zaželjene višine. Ko smo dosegli višino kakih dveh metrov, pokrijemo kup pravokotne oblike z zemljo in ga pustimo, da dozori. Po približno dveh mesecih je gnoj enakomerno sprhnel; sestavljen je iz enotne mase brez večjih ostankov slame ali druge stelje, ki so jo bakterije spremenile v rodovitno prst. Tak gnoj je polno-
vreden, ker vsebuje veliko rodovitno prsti, veliko dušika, kalija in fosforne kisline. Ko smo z enim kupom gotovi, napravimo zraven novega in tako naprej. Za ona gospodarstva, ki nimajo več kot 5 glav živine, bosta zadostovala dva kupa, za večja gospodarstva pa napravimo 2 do 4 kupe. Kadar razvažamo gnoj na njivo, gremo zopet po vrsti. Ne bo se več dogajalo, da bi vozili skupaj z zrelim gnojem na njivo tudi popolnoma svež gnoj, kar je bilo nekdaj običajno. Mnoge neuspehe v poljedelstvu moramo pripisovati ravno dejstvu, da nekateri gnojijo s popolnoma svežim hlevskim gnojem.
Tudi stelja je važna za kakovost gnoja. Zelo slab nastilj je žaganje, ker se izredno počasi razkraja. Posebno na težki zemlji učinkuje tak gnoj zelo slabo. Najboljši nastilj je vsekakor slama, ki jo pred uporabo primerno dolgo narežemo, da more popiti čim več gnojnice. Tudi gnoj laže zlagamo v pravilne kupe, kot če bi pustili celo slamo, dozorevanje se vrši enakomerneje, na njivi ga pa laže lepo raztresimo. Najboljši in najenakomernejši gnoj bomo dobili, če ga vozimo od vseh domačih živali na skupno gnojišče. Konjski gnoj je zelo topel, se hitro razkraja, prašičji gnoj pa nasprotno zelo mrzel in se počasi razkraja. Govelj gnoj je nekako na sredi. Tudi po sestavi se znatno razlikuje. Če ga vozimo na skupno gnojišče, imamo potem gnoj nekako srednje kakovosti.
Iz navedenega lahko vidimo, da je vsakemu kmetu možno pravilno gospodariti s hlevskim gnojem. Potrebno mu Je samo malo dobre volje in stremljenja za napredkom. Pravilno pravi slovenski narodni rek: „Pokaži mi gnojišče in povem ti kakšen kmetovalec si!"	__c
Mesto koruze
Od vseh klimatskih pogojev ceni koruza najbolj toploto. Prija ji topla zemlja in topla lega ter uspeva pod takimi pogoji posebno ugodno. Danes je sicer zaradi dolgoletnega neumornega prizadevanja strokovnjakov razvitih toliko različnih sort koruze, da jo lahko pridelujemo povsod v Evropi. Koruza zahteva tudi veliko vode, vendar pade glavna poraba vode v dobo, v kateri je navadno največ padavin. To je čas poletnega deževja (junij, julij in avgust). Pred-poletno sušo koruza dobro prestane, mnogo bolje kot žitarice. To lastnost pripisujemo izredno močno razvitemu korenjskemu sistemu. Koruza nima glavne (srčne) korenine, ampak samo na vse strani močno razvite in globoko segajoče vlaknaste korenine, ki lahko črpajo vodo iz spodnjih plasti zemlje. S poskusi je bilo ugotovljeno, da predstavljajo korenine 40% vse nadzemne mase. Množina korenin je torej skoro pol tako velika kot vsi ostali deli koruze.
v plodoredu
Pri povprečnem pridelku 170 q na en hektar celokupne nadzemne zelene mase ostane torej 71 q na hektar koreninskih delov v zemlji. Zaradi tega bogatega in globokega koreninja smatramo koruzo kot dober pred-sadež za druge kulture.
Tudi od zahtev, ki jih stavlja koruza na zemljo, je najvažnejša toplota. Koruza uspeva kot že rečeno skoraj na vseh tleh, rajši pa ima vsekakor toplo zemljo, vseeno ali je težka ali lahka. Na mokrih in mrzlih tleh, tudi če so peščena, raste zelo počasi, zori kasno in daje nezadovoljive pridelke. Posebej moramo tu omeniti barska tla. Na teh uspevajo žitarice vedno bolj slabo in zaradi prevelike količine dušika navadno preveč polegajo. Koruza pa uspeva na barskih tleh prav dobro. Razumljivo, da mora biti zemlja že deloma v kulturnem stanju, mora biti dovolj razkrojena in osušena. Zaradi pozne slane spomladi, smemo. tu se-! jati koruzo šele po desetem maju. Ker pa
Melika noč se približuje
t^0sPrav,iU bo treba temeljito ne samo s temveč vso hišo od podstrešja l6rj,;-Sai se tudi narava pripravlja za ta n 'lovn ^r^Zni^ v *etU- Drevie že brsti, po '■ Pr6t,	že svatuje čebelji roj, livade
toC^i0 in živali izgubljajo svoj zim; lljga ; Tudi mi bomo prenovili naša bit pritj].,.er P°^stdi poleg stanovanja še v Sg j6 lne- kamor ne hodimo vsak dan. ! *imQ ra7no v teh prostorih nabralo skozi v ko j. °.. ° nesnage in kako grdo je sed d6 t S1)e sonce tudi v te skrite kote in n Že ita]^?6 v neredu. — Današnje življenje vs •bedno 'n žalostno dovolj, zatorej t hjr, aj P° snažnem in okrašenem stanot S °Zna’ da Pfihaja Velika noč.
^ttjka1 ■Zavese in jih operi. Pri tem p njeia mila jih moraš seveda pred pi Večkrat r0- otresti prahu in jih preplaks aajhuj* V čisti vodi. Šele, ko si odstran iopi v° ”eanago jih nekoliko namili ali p ^kšrio n afn° vodo- v kateri si raztop hjemi.	sredstvo, ter nadaljuj s p:
Prtiči^ avnota'to zberi in operi vse pj
Ia°'rež, daj prebeliti vse stanovanje.
ne pa vsaj kuhinjo. Preko zime so stene morda otemnele od dima, pa tudi prah se je nabral po njih. Če pa si ne moreš dati prebeliti stanovanja .tedaj pa vsaj stene „skrtači". V ta namen vzemi čisto krpo, ki jo ovij okrog omela ter lepo zbriši vse stene in strop. Krpo moraš seveda večkrat stepsti; ko je zamazana zamenjati.
Okna — ogledalo nevest — tudi ne smejo ostati zamazana. Najprej zbriši prah s šip s suho krpo in jih nato lepo umij. Dobro je, če prideneš vodi nekoliko kisa, potem namreč muhe ne sedajo nanje. Umij tudi vsa stekla na slikah in ogledala.
Posteljnino dobro iztepi in prezrači; za praznike pa pogrni' sveže perilo. Tudi sobnih cvetlic ne smeš pozabiti — presadi jih v svežo prst in jim umij lončke.
Šele ko si očistila vse drugo, se loti čiščenja tal. Lesena tla dobro zdrgni s krtačo, milom in mrzlo vodo (topla voda namreč napravi tla rumena). Če nimaš mila, zdrgni tla s čistim drobnim peskom. Tla, obložena z linolejem, umij z bencinom, če tega nimaš, gre tudi s toplo vodo. Težje je vsekakor čistiti parketna tla, ker se- ne dobi paste. Katera ima še kaj čebelnega voska, si
lahko sama pripravi izborno mažo za tla. Vendar, če so tla dobro ohranjena, jih lahko samo umiješ z bencinom in dobro zdrgneš z mehkimi krpami, pa se bodo vseeno svetila.
Kako bo letos z „žegnom“?
Pripravila sem nekaj izbornih receptov, na žalost pa se je prehranjevalno stanje v zadnjem času še poslabšalo, tako da si jih skoraj ne upam priobčiti.
Toda biti na Velikonočno jutro brez „kolača" ,to bi bilo le preveč žalostno. Dekleta so se morda že vso zimo veselila dneva, ko bodo „nesle k žegnu". Te prelepe navade, ki je že odnekdaj toliko pomenila našemu rodu, vkljub vsemu trpljenju in pomanjkanju ne smemo opustiti, čeprav „jerbas" ne bo vseboval takšnih dobrot kot nekdaj.
Morda so si nekatere od vas pritrgale od ust peščico sladkorja, „da bi bilo za velikonočne potice", kakor so dejale vedno, kadar so morale popiti grenko kavo. Drugje so morda pridne čebelice nanosile sladke strdi toliko, da jo je ostalo nekaj tudi doma.
Morda so dobro obrodili orehi, ali je marljiva gospodinja pridelala maka. Naj bo kakorkoli, dala vam bom nekaj različnih nasvetov ,ki ji hlahko poljubno uporabite. Kajžarica pa ,ki morda ne poseduje drugega kakor kajžico, za ped zemlje in kravo, si bo napravila sirovo poganico, pa se bodo otroci prav tako veselili praznikov.
Velikonočne pinice.
Deni v lonček tri šestnajstine mlačnega mleka, žličko sladkorja in tri dkg kvasa ter

tudi jeseni lahko pričakujemo zgodnjo slano, so v večini primerov na mestu zgodaj zrele sorte. Kasnejša setev je na barju potrebna tudi zato, ker se barska zemlja zaradi velike količine vode spomladi počasi segreje. Koruza v začetku nekoliko zaostane v razvoju, pozneje si pa črna zemlja hitro nakopiči zadostno rezervo toplote in koruza uspeva potem toliko hitreje in bujneje. Računati moramo tudi z veliko izgubo rastlin v prvi dobi rasti. Priporoča se gostejša setev, rastline pa preredčimo šele pozneje, ko ni več nevarnosti za pozebo.
Glede predkulture ne stavlja koruza ni-kakih posebnih zahtev. Navadno jo gojimo med žitaricami in jo večinoma smatramo kot okopavino, ki ji gnojimo s hlevskim gnojem. Na zelo lahki zemlji sadimo koruzo radi po krompirju, ki je bil pognojen s hlevskim gnojem in apnom. Šele nato sledijo zopet žitarice. Tudi na težkih tleh sledi koruza lahko okopavinam. Gojiti koruzo več let zaporedoma na isti njivi ni priporočljivo zaradi raznih bolezni. Brez nevarnosti jo pa lahko sadimo na isti njivi vsako tretje ali četrto leto.
V kakšnem stanju zapusti koruza njivo je odvisno od nege, katero smo ji posvečali v dobi rasti. Dobro negovana in gnojena zemlja s pravilno gostim nasadom koruze bo ostala po koruzi v čistem in dobrem stanju,-kultura, ki pride za njo, najde njivo v prav tako ugodnem stanju kot za drugimi oko-pavinami.
Za koruzo moramo pripraviti globoko obdelano toda vležano zemljo, ki je na površini drobno zrahljana in ki vsebuje dovolj zimske vlage, ki je koruzi potrebna za kalitev. Posebno peščena tla so v času setve konec aprila in začetek maja čisto že suha, zaradi česar je kalitev močno otežkočeha. — Njivo za koruzo je treba v vsakem primeru zorati že jeseni ali vsaj pozimi in istočasno podorati tudi hlevski gnoj. Čeprav koruzi prija globoko obdelana zemlja, moramo biti previdni, da ne pride hlevski gnoj pregloboko v zemljo, kjer se ne bi mogel razkrajati radi pomanjkanja zraka in premalo bujnega življenja bakterij. Spomladi moramo predvsem skrbeti, da s primernim obdelovanjem zadržimo v zemlji vlago, ki se je nakopičila v njej pozimi. Zaradi tega spomladi zemljo samo plitko obdelujemo. Najprej moramo njivo prevleči, da vskali plevel, ki ga potem s pravočasim in ponovnim brananjem uničimo. Pod gornjo suho in zdrobljeno plastjo mora ležati uležana in vlažna zemlja. Ce vsejemo koruzo v tako pripravljeno njivo, potem lahko pričakujemo, da bo lepo in enakomerno ozelenela. Prihodnjič nadaljevanje o gnojenju, setvi fn negi koruze.	—c.
pusti, da vzhaja. V skledo pa deni eno pest lepe pšenične moke. V primernem lončku vmešaj, da dobro naraste, 2 jajci, 10 dkg sladkorja, pol žlice soli in malo drobno stolčenega janeža ali korijandra. Postavi na štedilnik v vročo vodo, mešaj, da postane gorko, toda zavreti ne sme. Potem odstavi, a še mešaj in primešaj, ko je mlačno, vzhajani kvas. Vlij v moko in zamesi v testo, ko je nekoliko ugneteno, mu prilij 10 dkg raztopljenega masla in ga prav dobro pogneti. Zdaj postavi na gorko in pokrij, da vzhaja. Dobro vzhajano stresi na desko, potreseno z moko, ter še enkrat dobro ugneti. Potem razreži v več enakih hlebčkov, jih okroglo ugneti in deni na pločevino, da vzhajajo. Dobro vzhajane pomaži z jajcem in naredi vsakemu 3 do 5 zarez ter deni v srednje vročo peč in peci približno tričetrt do eno uro.
Sirova poganica.
Deni v lonček 4 žlice mleka, žličko sladkorja in zdrobi vanj 3 dkg kvasa. V skledo deni 1 1 pšenične moke, naredi v sredi luknjo, vlij v to zmešani kvas, kateremu primešaj malo moke, potem pusti, da vzhaja. Žvrkljaj v lončku približno en četrt litra mlačnega mleka 1 rumenjak, žlico sladkorja in žlico kuhanega ali presnega masla. Vlij to v moko h kvasu, vse skupaj rahlo zmešaj, prideni dobre pol žlice soli ter prav dobro vtepi. Postavi na topel prostor, pokrij s snažnim prtičem in pusti, da vzhaja. Medtem pa pripravi nadev: Mešaj 30 dkg odtečenega sira, osminko litra smetane, 1 jajce, malo soli, 1 do 2 žlici drobtin in žlico sladkorja; vse to dobro zmešaj. Nato razvaljaj testo v prst debelo ploščo, položi jo na pomazano pločevino, ob robu pa jo obreži. Nanjo namaži pripravljeni nadev, vrh tega pa napravi mrežo iz prst širokih trakov, katere si izrezala iz obrezkov. Zdaj deni poganico na toplo, da vzhaja. Dobro vzhajano speci v srednje vroči pečici. Lahko io serviraš toplo ali mrzlo.
Preprosti šarkelj.
Deni v lonček 3 žlice mleka, žličko sladkorja in 2 do 3 dkg kvasu ter pusti, da vzhaja. Medtem presej v skledo 1 1 pšenične moke, vanjo vlij kvas, kateremu primešaj malo moke; pusti ,da vzhaja poldrugo do dve uri. Nato razvaljaj testo, potresi ga z vinskimi jagodami ali orehi, trdo zavij, deni v pomazan model ter pusti, da vzhaja. Potem ga pomaži z mlekom, zmešanim z jajcem ,in peci približno pol do tričetrt ure.
O autoriteti... /
Avtoriteta je beseda, ki jo pogosto slišimo, beremo in večkrat tudi izgovarjamo. Poznali smo in na žalost na lastni koži občutili avtoritarne režime. Doživljali smo čase, ko so nekateri ljudje in družabni sistemi vrednost in veljavo avtoritete usodno pretiravali. Na drugi strani pa spet vidimo pojave in gibanja, ki avtoriteti dosledno in načrtno rušijo veljavo in ji spodmikajo njen pomen. Vpričo velikega pomena avtoritete in glede na nezdrave pojave, ki se porajajo okrog avtoritete .bomo povedali o tej stvari svoje mnenje.
Beseda avtoriteta je tujega (latinskega) izvora in se mednarodno uporablja. Mnogi narodi nimajo v svojem jeziku prave besede, ki bi točno povedala isto kar beseda avtoriteta. Tudi Slovenci take točne besede nimamo. Avtoriteta pomeni, neko duševno, ali še bolj prav, duhovno vrednost in moč, ki ne črpa svoje veljave iz zunanje (snovne) sile, temveč iz notranje veličine. Ta notranja vrednost pa lahko izvira ali iz pomena nekega družabnega položaja ali pa iz človekove osebnosti. To bomo najlaže razumeli na zgledu. Učitelj v šoli je za učenca avtoriteta. On je namreč že samo s tem, da je učitelj, do učenca v takem razmerju, da pomeni za učenca nesporno notranjo veljavo. Ta duhovna moč se kajpada na zunaj pokaže s tem, da je učenec dolžan učitelja ubogati, ga poslušati in spoštovati, čeprav bi učitelj kot oseba tega ne zaslužil. Podobna, le še bolj ostro začrtana je avtoriteta staršev nasproti otrokom.
Tako avtoriteto, ki jo da človeku (n. pr. učitelju, očetu in materi itd.) sam družabni položaj, se imenuje stvarna ali položaj-ska (objektivna). Ta avtoriteta ne izvira nujno iz- odlične osebnosti človeka, ki se na takem družabnem položaju nahaja, pač pa iz notranje vrednosti tistega mesta ali položaja. Kralj kake države je lahko kot človek slab, a kot kralj je vendar najvišja avtoriteta v državi. Veljava take stvarne avtoritete je utemeljena v človeški naravi. Razen tega jo čisto jasno zahteva tudi Bog in jo uči naša Cerkev.
Druga vrsta avtoritete pa izvira iz človekove osebnosti, brez posebnega ozira na njegov družabni položaj. Na vasi živi recimo človek, ki ni niti župan, niti odbornik, še mežnar ne, pa ga vaščani zaradi njegove plemenite dobrote, znanja ali vernosti in zglednega življenja splošno spoštujejo in ga priznavajo za svetovalca ali za posnemanje vrednega gospodarja in očeta. Ta človek je za ljudi avtoriteta, čeprav ni na nobenem višjem položaju. Uživa osebno (subjektivno) avtoriteto, ki izvira iz dostojanstva njegove osebe. Seveda je ponavadi tako, da človek s posebnimi osebnimi odlikami pride tudi na odličen družabni položaj. Potem je to najbolj idealno: združita se stvarna in osebna avtoriteta v eno. Toda dostikrat v življenju vprašanje avtoritete ni tako idealno rešeno. Na visokih, z veliko avtoriteto ožarjenih mestih, sedijo včasih ničvredni ljudje. Zlasti se to dogaja rado pri nedemokratično urejenih družabnih oblikah, pa naj gre za fašistične ali pa za dru-
gačne, v bistvu nedemokratične sisteme, čeprav nosijo demokracijo vedno na jeziku.
Kaj je z avtoriteto v človeški družbi? Vprašanje je velevažno.
So družabni nauki, ki avtoriteto precenjujejo. Tu nam gre sedaj za odrasle ljudi, ne za otroke in doraščajočo mladino. To je poglavje zase, ki ga bomo obdelali prihodnjič. Kaj pravite k temule: ko sem pred več leti prepotoval po hitlerjevski Nemčiji, sem se zanimal tudi za razmerje vodilnejšega nemškega človeka do Hitlerja. Odgovor se je glasil: „Kar naš Führer odredi, izvršimo, ne da bi premislili, ali je prav ali ne. On naredi vse prav." Kako je naredil vse prav, vidi ves svet, nemški narod pa trdo občuti na svoji koži! Takšni odnosi do avtoritete so slepi in mislečega človeka nevredni. Dorasel človek je vendar samostojna in samosvoja oseba, ki mora do raznih življenjskih vprašanj zavzeti svoje lastno stališče. Sicer neha biti to, kar je, namreč človek (homo sapiens = človek z mišljenjem, kakor slovi latinski znanstveni izraz za človeka).
Vsa totalitaristična gibanja nalikujejo daleč čez mero nosilce vodilnih položajev in jih obkrožajo z nekaterim tajinstvenim in božanstvenim sijem. Na takem nenaravnem odnosu posameznega človeka do nositelja družabne avtoritete sloni en del moči vseh nedemokratičnih družabnih oblik. Drugi del moči je oprt pa na razne tajne organizacije in na bajonete. Da je prvo in drugo slabo, se nazorno pokaže, kadar se tak sistem zruši.
Imamo pa tudi družabna gibanja, ki sleherni avtoriteti poedinega človeka s svojimi nauki na videz nasprotujejo in s tem pomen avtoritete rušijo. Vrednost in veljavo avto-
Finančni in proračunski odbor je nadaljeval posvetovanje o poglavju predloga zveznega zakona o „pravu".
[Poročevalec dr. Miksch (Socialistična stranka) je dejal, da bo državi primanjkovalo v prihodnjem letu še sodnikov in da se radi odstranitve nacističnih elementov trenutno n e more zasesti vseh službenih mest, ki so predvidena po načrtu službenih mest.
Poslanec Fischer (KP) je kritiziral počasni tok obravnav pri ljudskih sodiščih.
Poslanec Fink (Volkspartei) je vprašal, kedaj bodo vrhovna sodišča zopet polno delovala.
Poslanec W i d m a yer (Socialistična stranka) je menil, da bi morala biti naloga uprave pravosodja, da se v narodu zopet izgradi občutek za pravičnost, ki se je v toku tolikih let pokvaril. Pri bodoči noveli zakona o pogodbah bi se moralo pri obsodbi nacistov ozirati na male somišljenike, če so drugače bili pošteni ljudje.
Poslanec Frisch (Volkspartei) je dal pobudo, da naj se vključi obsodbe vojaškega
ritete priznavajo samo družbi (kolektivu). Za take nauke se rada navdušuje zlasti mladina, pri kateri je upor proti avtoriteti „starih" nekaj — bi rekli — vsakdanjega. Kar je bilo prej, je vse zanič. Mi mladi bomo zgradili nov svet! Jasno je, da pri takšni miselnosti, če se je polastijo revolucionarni in anarhistični pokreti, vsakršna avtoriteta mora pasti. Toda to je samo prehodno in začasno. Človeška družba brez avtoritete ne more trajno shajati. Avtoriteta kolektiva je zabloda in slepilo. Dejansko je v ozadju množice vedno neka avtoriteta, ki se ji množica pokori. Prej ali slej se izkaže, da se na položaj nesporne avtoritete povzpne nek človek ali pa majhna skupina ljudi. Tak razvoj vidimo pri masovnih družabnih po-kretih, kakršen je n. pr. komunizem. Po določenem času se ustali ne v diktaturo proletariata, marveč v sistem vodilne avtoritete, ki jo ima ena ali le nekaj oseb. Navidezno teoretično nasprotovanje avtoriteti poedinca v dobi revolucije se pozneje praktično le sprevrže v obožavanje take avtoritete.
Sredi med obema skrajnostima je krščansko pojmovanje avtoritete. Ta nauk avtoriteto jasno prizna in zahteva tudi spoštovanje in pokorščino vsaki po postavi zakoniti avtoriteti. Prav tako ščiti in visoko vrednoti osebno avtoriteto. Vendar ne dopušča nikdar oboževanja ali malikovanje človeške avtoritete. Brezkončna Avtoriteta je samo Bog. Vse drugo je omejeno. Vsak človek je po krščanskem nauku sam velika avtoriteta, ker ima neumrjočo dušo, ustvarjeno po božji podobi. Kot tak ni dolžan biti slepo pokoren nobeni svetni avtoriteti, vsaki zakoniti pa z razumom in pametjo, kakor je zapisano v njegovi naravi in vesti, pa tudi v božjem nauku. Zato veren krščanski človek nikoli ne zaide glede pojmovanja avtoritete ne v to, ne v ono skrajnost.
sodišča, ki niso bile preklicane in katerih zakonske posledice še dalje obstojajo, isto-tako v amnestijo.
Poslanec Ferdinand Flossmann (Socialistična stranka) je z ozirom na številne vojne zakone (brak) omenil potrebo odgovarjajoče reforme avstrijskega zakona o zakonu. Tudi vprašanje alimentacije žene je treba urediti.
Poslanec G f ö 11 e r (Socialistična stranka) je prosil ministra, da zaprosi Zaveznike za pomilostitev onih oseb, katere so obsodili radi nedovoljene posesti orožja. Posebno v alpskih deželah so obsodili mnogo oseb, ker so iz malomarnosti ali neznanja predpisov zamudili pravočasno oddati svoje orožje.
Poslanica Gabriela Pr oft (Socialistična stranka) se je bavila is številnimi slučaji, v katerih so za časa nacistov prisilili en zakonski del, da se izseli, ali pa so ga zaprli ali zavlekli. Ne moramo uvideti, zakaj bi morala zakonca, če hočeta sedaj zopet živeti skupaj, se še enkrat poročiti.
Zvezni minister za pravosodje dr. Gero
je med drugim rekel: Ce pravosodje še tu na višku, je treba to pred vsem pripisati dejstvu, da je doživelo popolen polom.
Uprava pravosodja je bila primorana, odpustiti največji del svojega osobja. -Tak« je bilo od celokupnega stanja osobja od jj 6735 nameščencev pravosodja, odpuščeni! ! leta 1938 43%. Počasni potek obravnav pt’ ljudskih sodiščih je treba pripisati po- j manjkanju osobja in postoječim tehničnim j težkočam. Za odstranitev teh nedostatko'" j bomo podvzeli vse. Kar se tiče kaznovanj« črnoborzijancev, je odgovarjajoči zakon stopil šele marca meseca t. 1. v veljavo-Končno je minister obljubil, da se bo z«' vzel za to, da bo Zavezniški svet odobri' zakon o pomislostitvi in da bo odgovarjajoče želji poslanca Gföllerja interveniral pri Zaveznikih radi pomiloščenja obsojeni! oseb.
Šmihel pri Pliberku
Od vseh strani poročajo v „Kroniki", kak« se pripravljajo na Veliko noč s tridnevni®' duhovnimi obnovami. Danes moremo to p°' ročati tudi iz Šmihela. Tridnevnico smo ime" od 29. do 31. marca. Gospod župnik nam je dobil zelo znanega in priljubljenega slovenskega misijonarja, ki nas je vse tri dni kat dobro krtačil. Gospodu misijonarju smo zel« hvaležni tudi za to, ker je poživil v naš' cerkvi ljudsko petje in nas je naučil več vih ljudskih pesmi. Tridnevnico smo zaključili v nedeljo zvečer pri Sv. Katarini. šestih se je začela slovesna levitirana sveta maša z ljudskim petjem, nato je bil zaključni govor, potem pa, ko se je že popolno®3 stemnilo, smo imeli po hribu okrog cerkv® procesijo z lučkami. Tudi odzunaj smo cerkev lepo razsvetlili, da jo je bilo videti P° vsej Podjuni. Te večerne zaključne slovesnosti, ki se je je udeležilo nepričakovano veliko vernikov, Šmihelčani ne bomo kma'u pozabili. Zlasti za otroke je bilo to velik0 doživetje.
Tiralica
Varnostna direkcija objavlja:
V zvezi z nekim vojnim zločinom iščej0 Johana S ch w e d 1 e r j a, bivšega vodnik3 čete v 4. komp., 1. Pol.-Rgt. 13, ki je star okrog 35 let, doma iz Hamburga, in bil n3' zadnje v nemški ujetniški kompaniji ^ gornji dravski dolini, odkoder je pobegoj 11. februarja 1946. Namigi, ki bi omogo0'" ugotoviti njegovo sedanje bivališče, naj se javijo takoj najbližjemu varnostnemu urad«
MAILII OGLASj
Kdo zamenja gramofon s ploščami za kakr šenkoli predmet iste vrednosti? Ponudb® poslati na Ukovic Peter, Sv. Jakob, p. likovec (Völkermarkt).	,
Poizvedbe:
Iščem svojo ženo Fritzi Muck roj. vič, ki jo pogrešam v Celju od maja ^ ' Podatke prosi ing. Walter Muck, BruC{ an der Mur, Bismarckstrasse 44, F°rS schule.
Nobene milosti za črnoborzijance
Socialisti za reformo zakona o zakonu in razširjenje nameravane amnestije
Roman.
KRIZ K A GORI
ljubezenska zgodba	IVAN C AN K Aß
19
„En sam trenotek je bil, ko se je narahlo zazibalo zagrinjalo pred prihodnostjo in se je nejasno zasvetilo iz teme. Spogledala sta se in komaj sta se ujela pogleda, je izginila slutnja; besede, šele izgorvorjene, so bile pozabljene . . .
Zasvetil se je dan na hribu; nenadoma se je razlila žarka svetloba preko neba, v hipu so se razpršile megle brez sledu in ležale so samo še v globeli, leno belo jezero, ki je hrepenelo onemoglo navzgor.
Zableščalo se jima je pred očmi, luč je bila dihnila v obraz in obraz se je nehote nasmehnil.
Mate je pogledal na Hanco. Lica so ji bila zardela, oči so bile polzatisnjene in so gledale veselo v vriskajočo neizmerno svetlobo. V rahli jutranji sapi se je tresel koder na sencih, povihravala je odvezana ruta na vratu. Takrat se je Mateju zameglilo pred očmi od velike, nerazumljive radosti. Sklonil se je in jo je objel z desnico okoli vratu in jo je poljubil na ustnice. Hanca je strepetala, temna rdečica ji je zaplala v licih . . .
Od fare gor se je bližal koleselj; vozil je jadrno in oblak prahu se je vzdigal za njim. Voznik je pokal s bičem, na vozu je nekdo prepeval. V strmi klanec se je pomikal voz bolj počasi, konja sta se penila, bila sta s kopiti ob kamen ter se priklanjala globoko in sunkoma z debelima glavama.
Mate, ves še trepetajoč in zagorel, se je ozrl navzdol. Prijetno mu je bilo, da se je bližal voz in da je mogel izpregovoriti.
„Glej, Tone, amerikanec!"
Na vozu je slonel udobno debel, rdeč fant. Malomarno je visela roka navzdol in je držala viržinko,- zlat prstan se je svetil v solncu. Po telovniku se je vila od desnega do levega žepa težka srebrna verižica. Obraz se je svetil kakor z mastjo namazan; gledal je veselo in bahato, mali brki so bili prešerno navihani.
„Čigav pa je ta par?" je zaklical z voza. „Kaj nisi ti mežnarjeva?“
Konja sta stopala korakoma in sta po-hrskavala.
„Pozdravljen, Tone! Kako da prihajaš?"
„Glej ga, Mateja, kako je zrasel! Ne bi te poznal! . . . Pogledat sem prišel, če ste še vsi živi tam doli . . . Prokleto, Hanca, kako si se naredila! . . . No, saj se še kaj vidimo — poženi, Martin!"
Malomarno se je doteknil klobuka, Martin je švrknil po konjih in voz je zdrdral na oni strani v dolino.
Mate se je zamislil, kakor utrujenost ga je obšla, sam ni vedel zakaj.
„Zdaj pa se vrnem tudi jaz, Hanca . . . Že je pogledalo solnce izza gore . . . čas bo!"
Tudi Hanci ni bilo prijetno pri srcu, ko je gledala za vozom, ki je sunkoma drvel po
klancu, prikazoval se na ovinkih in izgubljal.
„Kako se je vrnil bogat in vesel!" je pomislil Mate. „Tako kakor sem mislil jaz časih, da bi se vrnil s častjo in slavo!"
Podala sta si roke.
„Kjerkoli boš, Mate, sporoči mi, kako se ti godi, da ne bom v skrbeh zate . . ."
In nenadoma ji je prišla misel, tako lepa in otroška, da se je nasmehnila sama.
„Na takem papirju mi piši, ki je z zlatom obrobljen in ki lepo diši . . . Tako bom mislila, da me imaš rad . . ."
„Pisal bom!" se je nasmehnil Mate. Nasmehnil se je, ali ni mu bilo lahko pri srcu. Čutil je komaj zavedno, da se ne poslavlja samo od Hance, male, otroške — da se poslavlja ob tej uri od nečesa, lepega, za zmerom izginolega . . . Lepa je pot, v čudovite višave se spenja; toda glej: noga, ki je hodila že tako veselo, se je nenadoma ustavila, oči so se orosile in so se ozrle v dolino . . . Tiho je tam, tiho, mirno . . ,
„Zbogom, Mate — morda se še vidiva kdaj . . ."
Vsa mirna je bila in čiste so bile' njene oči: tako globoko je bila skrita žalost.
„Zaupaj name; pisal ti bom in povrnem se kmalu . . ."
Šla je, a on se ni ganil in je gledal za njo. V solncu se je svetilo njeno krilo in pisana ruta pod vratom je povihravala; stopala je v dolino in se je šele ozrla, ko je že komaj razločil njen obraz. Pozdravil je z roko, srce pa se mu je stisnilo od velike bolečine . . . Ali je bila preteklost, ki se je oko zasolzilo ob spominu nanjo? . . . Ali
se je razširilo oko in je ugledalo ''s v strmo, samotno pot, ki drži do neznanih' nezavednosti zaželjenih ciljev in se je Pie? strašilo srce, strepetalo od malodušnost* 1 Vrnil se je v globel s povešeno glavo & trudnimi koraki. Pred krčmo je čakal na prežen voz.
TRETJE POGLAVJE.
«
I.
Hanca je slonela ob pragu, učitelj je st8| pred njo. Smejal se je zelo naglas in tu ^ j na razžarjenih licih se mu je poznalo, J; 1 pil. Klobuk je imel postrani, roke je drz na hrbtu in se je opiral na palico.
„Ali Vam povem, ali ne? Koliko mi daste* ^ da Vam povem?"
Hanca se je smehljala, toda srce je ni h'10-čisto mirno.
„Kakšna novica?"
Učitelj se je sklonil z životom še bliže ji je pogledal pazljivo v obraz.
„Kaj nič ne slutite? Novica je tako iniee nitna, da Vam je ne dam zastonj. Od f3^ prihajam, pravkar sem jo zvedel, čisto svež
■ še . . . Poljub zanjo!"
Hanca se je okrenila, da bi stopila v vež0
„Hej, potrpite vendar!"
Stopil je za njo na prag, pomolčal je n
nasmeh.
„Mate je na fari!"
Hanco je izpreletel mraz po vsem te'eS učitelj je videl, da je prebledela prav ustnic.
n")«?'!'«**	;
„Koroška Kronika" izhaja tedensko vsak petek in stane dostavljena po pošti ali raznašalcu 90 grošev mesečno. Naročnino je treba plačati v naprej. — List izdaja Britanska obveščevalna služba. Uredništvo in uprava lista sta v Celovcu, Volkermarkter Ring 25/1. Telefon 2001. Rokopisi se ne vračajo.
k