(prej Avtonomist) Glasilo Slovenske Republikanske Stranke kmetov irs delavcev. Uredništvo in upravntšivo v Ljubljani! Breg at. 12. II. Telefon 119. Izhaja vsak petek. iVsesc-čna naročnina 5 Din. — Cene oglasov po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Pri malih oglasili vsaka beseda 50 par. 8. Ljubljana* dne 2. januarja I924f5 Let© ¥. Poitnina plačana v gotovini. 42602 PcsameatJa stane !‘5P. ki ii«i8 Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrasttega stlooen- ficj nOCBIuO 2 sitega ljudstva! Šest let. Šest let že živimo osvobojeni in ujedinjeni v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kaj smo dosegli v teli šestih letih? Poglejmo! Pred vojno so živeli ljudje v Sloveniji sicer siromašno, toda v splošnem zadovoljno. Uradništvo je bilo dobro plačano, delavci so zaslužili, stavili celo lastne domove, kmetje pa so bili vsak dan siti vsaj zabeljenega krompirja. Davek je bil razmeroma visok, pa ne pretrd, tako da se je dalo živeti. Uprava je bila dobro urejena. Država in dežela sta skrbeli za ceste in za železnice, delali so vodovode in uravnavali hudournike, gradili so mostove in zidali so potrebna javna poslopja. Uprava je bila urejena tako, da se je večji del davčnega denarja zopet vračal v deželo, kar je odpiralo ljudem vedno nove vire zaslužka in dohodkov. Trpeli smo samo v narodnostnem oziru, toda te neprilike so mučile halj inteligenco, d oči m jih je prioro-sto ljudstvo komaj opazilo. Kako pa je danes, po šestih letih? Danes šest let po svobodi in uje-dinjenju, vse stoka in tarna. Stokajo kmetje. Danes plačujejo kmetje davke, kakor jih tudi sorazmerno vzeto niso še nikdar! Cest na deželi ne popravlja nihče, če pa jih, jih le bolj malo in površno. Ni denarja! Mostovi propadajo, ceste razpadajo. Hudourniki dero svojo pot. Za nova tržišča za naše kmečke pridelke ne skrbi nihče. Izseljevanje je skoro nemogoče. Ker se davčni denar ne vrača več v deželo, zato ljudje vedno britkejše čutijo pomanjkanje gotovine, ki mora draginjo dvi-gati. . Stokajo delavci. Za razvoj industrije v Sloveniji oni tam doli nimajo smisla in tudi ne srca. Obrati krčijo delavne ure, krčijo pa se tudi delavski želodci. Brezposelnost narašča kakor snežen plaz, vlada pa se ne gane. Stokajo uradniki. Včasih so bili uradniki plačani tako, da so bili vsaj siti, oblečeni in obuti. Pa jih poglejte danes! Eden je že bolj razcefedran kot drugi, želodci pa so tudi bolj prazni kot polni. Prej je užival uradnik saj to ugodnost, da je bil stalen. Danes pa ne ve nihče, kdaj ga bo ta ali ona vlada z njegovo rodbino vred vrgla na cesto brez plače in brez pokojnine. Tako bi lahko naštevali vse blagre osvobojenja in ujedinjenja kar po vrsti, pa jih menda nikdar ne bi bilo konec. Kaj nam je pa prineslo osvoboje-nje v narodnem oziru, vidi vsak lah- ko iz napisov na kolodvorih ali pa na poštnih pečatih. Tudi pogled v šolska berila je zelo poučen. Naravnost razveseljivo pa je, kar je povedal profesor Kosič o ljubljanskem vseučilišču. Njegov članek objavljamo na drugem mestu. Ljudje zdihujejo in tožijo in se obupani vprašujejo: Kdo je kriv, da je tako? Navaden odgovor na to vprašanje se glasi, da je vseli teh nadlog kriv centralizem, kajti v centrali sede nesposobni ljudje, ki nimajo niti pojma o moderni upravi velike države. Da, centralizem je res kriv! Toda pri tej ugotovitvi ne smemo obstati, ampak se moramo vprašati dalje: Kdo pa je pri nas kriv cen- tralizma? Eni pravijo, da so krivi tisti, ki so zanj glasovali. To je že res, ni pa to še vsa resnica. Drugi pravijo, da je vsega hudega kriv Radič, ker >ii hotel iti 1. 1918. in naslednja leta v parlament. To pa sploh ni resnica in takoj bomo povedali, zakaj to ni res! To namreč zato ni res, ker so zakrivili centralizem tisti, ki so nas „osvobojevaH in ujedinjevali“! Centralizem se je rodil I. 1918. s prihodom slovenskih in hrvaških in vojvodinskih itd. narodnih zastopnikov v Belgrad, kjer so sklenili „ujedinje-nje“, ne da bi si bili prej izgovorili le najmanjšo pravico! Od takrat naprej gre, kakor gre, in ne šele od dneva dalje, ko je bila sprejeta vidovdanska ustava! Radiča pa leta 1918. ni bilo v Belgradu in zato tudi ni imel najmanjšega vzroka, da bi bil prišel dve ali tri leta v Belgrad glasovat za ali proti vidovdanski ustavi in reševat one, ki so entralistično ustavo že 1. 1918. rodili! Kar so razni „politični voditelji" v svoji Jugoslovanski" navdušenosti in politični zaslepljenosti 1. 1918. zagrešili, to moramo danes drugi z muko in s trudom popravljati. Popravljanje pa je težavna reč. Voz se s ceste kmalu in lahko prevrne v jarek, težko pa ga je zvleči na cesto! Vendar pa ne obupajmo, ampak delajmo in šlo bo, čeprav počasi! Šlo bo pa na bolje samo pod pogojem, če se ves narod oklene velike federativne in republikanske misli! Dokler ne bo Jugoslavija preurejena v zvezno državo in republiko, centralizem in njegovi blagri ne morejo izginiti. Kdor pa resno hoče, da bo centralizema konec, ta pristopi k nam in naj glasuje dne 8. februarja za Slovensko republikansko stranko! objektivnosti. Naše ljudstvo je sito večnega zabavljanja, medsebojnega zmerjanja in obljub. Mi ne napadamo in ne blatimo nobene stranke ali celo osebe, temveč povemo le kako je bilo, kako je in kako naj po našem mnenju bo v bodoče. Volilni boj je za nas tudi priložnost za povzdigo politične vzgoje našega ljudstva. Povsod vidimo, da je ta naša metoda izborna, ker si je ljudstvo iskreno želi. Samo na napade borno odgovarjali, toda tudi to resno in moško. V naslednjem podajamo poročila o nekaterih volilnih shodih SRS od zadnjih dni. Borovnica. Na Štefanov dan se je vršil takoj po prvi službi božji ob 7. uri javni volilni shod SRS. Udeležba je bila Sijajna. Shod je spretno vodil predsednik naše ta-mošnje krajevne organizacije g. Kokolj. Poročevalec g. Prepeluh je podal točno poročilo o današnjem političnem in gospodarskem položaju in sicer tako stvarno in poljudno obenem, da jo takoj vse navzoče pridobil za našo misel. Navzoči so jtiu enodušno potrdili. Na to se je oglasil za besedo nek klerikalni jurist, ki je sam priznal .stvarnost go-v kitteivui . (-• ni napadalo, da niti omenjalo nobene druge stranke, kaj še kakšne osebe. Nato pa je začel ponavljati razne laži, ki jih je bral v »Slovencu« in v »Domoljubu«. Ta natolcevanja je zopet stvarno potolkel g. poročevalec tako temeljito, da ni od njih ostalo ničesar. Toda g. študent še ni bil zadovoljen ter je ponovno prosil za besedo, ki jo je tudi dobil. Ponavljal je znova natolcevanje »Slovenčevo« o Prekmurju. Tudi na to je dobil tako krepek in odkrit odgovor, da so možje sami planili nanj in ga obdelovali temeljito še dolgo potem, ko se je shod že zaključil. — Naknadno smo prejeli iz Borovnice še poročilo, da je ta shod napravil globok utis na vse navzoče, ki so po shodu naglašali zlasti stvarnost in objektivnost Prepeluhovega govora. Borovnica bo 8. februarja 1925 — republikanska! Brezovica. Tu se je vršil na Štc-fanji dan javni volilni shod SRS, ki mu je predsedoval namestnik kandidata za ljubljansko okolico g. V. Novak. Poročilo o političnem položaju in o programu SRS je podal g. A. Prepeluh. Tudi tu je bil njegov govor tako stvaren in neoseben, da so mu vsi navzoči pritrdili. Navzoči so bili tudi pristaši drugih strank, zlasti od Samostojne stranke. Toda nihče ni mogel oporekati ničesar stvarnim in zgodovinsko dokazljivim navedbam govora. .Shod je imel popoln uspeh in se je po shodu ustanovila nova krajevna politična organizacija SRS za Brezovico in okolico. Draga (kočevski okraj). V nedeljo dne 28. decembra se je vršil v Dragi javni volilni shod SRS po dopoldanski službi božji. Domačini so pozneje zatrjevali, da nihče ne pomni, da bi bila udeležba na kateremkoli političnem shodu doslej sploh tako vel'ka, kakor na tem. Poročilo o političnem in gospodarskem položaju ter o programu SRS je podal g. Prepeluh. Tudi tu je g. Prepeluh govoril tako stvarno in prepričevalno, da so mu vsi navzoči navdušeno pritrjevali. Celo navzoči pristaši SLS so izjavljali pozneje, da je vendar končno prišel človek, ki ni nikogar napadal, ne stranke ne osebe in ki je povedal vse po pravici in resnici. Ljudstvo je bilo zelo navdušeno. Prišli so na shod možje tudi iz sosedne Trave, Lazeča, Novega Kota, starega Kci-ta itd. Tu bo 8. februarja 1925 imela največ kroglic 4. skrinjica, to je republikanska! Loškipotok. Isti dan popoldni! .se je vršil javni volilni shod SRS v Loškempotoku popoldne po nauku, Zborovalni prostori so bili gosto zasedeni. Poročevalec g. A. Prepeluh je podal stvarno poročilo o dogodkih od 1. decembra 1918 do današnjih dni. Očrtal je tudi politične smernice SRS. Poročilo o vsem tem je bilo tudi tu tako nepristransko in objektivno, da se ni oglasil noben nasprotnik, čeprav so se shoda udeležili tudi odlični pripadniki SLS. Kajti resnici ni mogoče ugovarjati. Tudi tu je vladalo po shodu veliko navdušenje za našo SRS, ki dela sporazumno s brati Hrvati, da doseže boljše politične in socijalne razmere. Naša krajevna organizacija v Loškempoioku prav lepo napreduje. Kdor pride na naš shod je mahoma naš, ker vsak pameten človek uvidi, da je edin naš spas mogočno ljudsko republikansko gibanje, ki je obenem nosilec tudi modernih socijalnih idtvj. Le krepko in pogumno na delo vsepovsod! Zavrstnik. Tudi v Zavrstniku se je vršil dne 28. t. m. shod SRS, kjer je poročal član glavnega odbora SRS o političnem položaju in programu stranke. Popolno razumevanje; in odobravanje je sledilo govorniku, ter se je tudi ustanovila krajevna organizacija. Vel. Kostrevnica. Isti dan popoldne se je vršil javni volilni shod SRS v Vel. Kostrevnici, ki je bil nenavadno obilno obiskan. Poročal je član glavnega odbora stranke ter je poljudno razložil naše cilje. Navzoči so bili tudi pristaši SLS od katerih je eden tudi govoril, moral pa je priznati pod silo naših dokazov, da ima naša stranka popolnoma prav in da odgovarja njen program popolnoma čuvstvovanju slovenskega ljudstva. Navzoči kmetje so enodušno pritrdili izvajanjem našega poročevalca in ustanovili krajevno pol. organizacijo SRS za to občino. Shod je trajal od 3—6 pop. Naznanilo. Dne 23. decembra t.l. sta si; nenadoma oglasila pri predsedniku naše krajevne organizaciJ je v Dravogradu, ki je obrtnik, dva Orjunaša in sicer gg. štromec, uradnik tvrdke dol na Meži in lvandari, železniški uradnik, zadnji v službeni uniformi. Bilo je to zvečer ob pol osmih. Hotela sla ž njim govoriti na samem in sta zahtevala, da so 18letni navzoči sin obrtnika odstrani. Po prerekanju se je to zgodilo. Na to sta Orjunaša zapovedala predsedniku naše krajevne organizacije, da jima mora obljubiti, da bo z agitacijo za 'SRS takoj prenehal in organizacijo zamislil. Ko sta dobila krepek odgovor, da nikogar nič ne briga, kako in kje se državljan politično udejstvuje, sta se zelo razburila, začela kričati in hotela skočiti nanj. V Iz naše organizacije Nova krajevna pol. organizacija SRS se je ustanovila v nedeljo dne 21. decembra t. 1. v Trebelnem na Dolenjskem. Odposlanec glavnega odbora. iz Ljubljane je razložil poljudno naš program, ki so ga navzoči možje z navdušenjem sprejeli. Predsednik organizacije je Anton Kostanjevec, posestnik; tajnik je Alojz Zalar, posestnik; blagajnik Franc Mali. Odborniki so: Martin Krive, Anton Dergan in Janez Starič, vsi posestniki. Le pogumno naprej! Naši volilni shodi. Naši volilni shodi se odlikujejo po stvarnosti in Republikanci na Kranjskem! Vaša škrinjica na Kranjskem je edino le To je Skrinjica Slov. republikanske stranke kmetov in delavcev. tem se je vrnil obrtnikov sin, njegov vajenec in žena, ki so preprečili hujše. Pred odhodom sta se oba Orjunaša izjavila, da ne prevzameta nobene odgovorno,sfT zato, kaj se bo obrtniku, to je g. P. Ponde--ljaku, pripetilo, ako s svojim delovanjem ne odneha in da sploh ne bo več dolgo okoli hodil. — Tako so se začela na celi črti volilna na-silstva, da bi se ljudstvo ustrašilo. Pa se ne bo. Mi mislimo, da bo prav, ako napadeni poda proti omenjenima članoma Orjune kazensko ovadbo na državno pravdništvo v Mariboru zaradi nevarne grožnje, ker sodišče je tu za to, da ščiti dr- žavljane v smislu obstoječega kaz. zakona. Breg pri Ptuju. Prošla nedelja je bila za naše predmestno volišče velike važnosti. Tovariš Emeran Sto-klas je sklical sestanek naših republikancev, ki se je dobro obnesel. Po uvodnih besedah je povzel besedo tu slučajno navzoči tovariš Roman Bende, ki je razvil program stranke, ter orisal politično situacijo. Nato se je razvila živahna debata, v kateri je „Orjunec“ g. nadučitelj Jamšek sijajno pogorel in preskrbel za imenitno zabavo. Oba govornika sta stvarno odgovarjala in vse bedaste dnevne fraze v kali pobila. Na to se je ustanovila krepka krajevna organizacija, h kateri je pristopilo lepo število odločnih mož, ki so obljubili, število članov nodesetoriti. Predsednikom je bil izvoljen tov. Hrdenjak, tajnikom tovariš Branhert in blagajnikom tovariš Spolenak mlajši. Ostali odbor se rdai obsežnosti dela sestavi na prvi odborovi seji. Med prisotnimi je bila večina socijalistov, ki so med seboj temeljito prali glave svojim bivšim voditeljem in sedanjem kandidatom, ter se enodušno izrazili za SRS, ker ima ta stranka resnično socijalen program v nasprotju z strankami, katerim je socijalizem le pavovo perje. Sklenile so se predpriprave za ustanovitev mestne organizacije v Ptuju. Naša ideja gre po deželi, kakor osvežujoč veter in nasprotniki so se začeli polagoma spoprijazniti z mislijo, da pride naš veliki čas. Živeli vrli in zavedni republikanci Brežani! „Protibolj še viška fronta“. Minister vnanjih zadev kraljevine SHS dr. Momčilo Ninčič je pred Božičem potoval v Rim in v Pariz. Potovati je nameraval tudi v London, pa se je pravočasno premislil in tako je doživel samo dva neuspeha namesto treh. Glede ministrovega potovanja v Rim so uradno poročali, da hoče dr. Ninčič urediti razna sporna vprašanja med Italijo in Jugoslavijo, zlasti razmejitev v Sloveniji in ureditev reškega pristanišča. Vladni listi so poročali, da je dr. Ninčič dosegel pri rešitvi teh vprašanj neke uspehe, toda po dosedanjih izkušnjah sodeč se po pravici bojimo, da se bodo ti „uspehi“ v praksi izkazali za velike uspehe Italije! Drugo in sicer veliko važnejše vprašanje kakor zgoraj omenjeno, pa se je tikalo boja proti »boljševi-kom“, in gotovo se prav nič ne motimo, če pravimo, da je bilo ustvarjanje ..nrotiboljševiške fronte11 glavni nagib dr. Ninčičevega potovanja na evropski zapad. Ustvarjanje „protiboljševiškega bloka11 ima pomen za vnanjo politiko, še važnejše pa je za ureditev naših domačih razmer. Najnovejša poročila pravijo, da se je dr. Ninčiču posrečilo spraviti skupaj našo državo, Ruinunijo in Bolgarijo v zvezo „proti boljševi-kom11. Ta zveza bi v vnanjepolitič-nem oziru pomenila krepak sunek v zgradbo male antante, še večja pa je njena važnost za notranjo politiko omenjenih držav. Da pa bo mogoče to --'v razumeti, si moramo pogledati notranji položaj teh treh držav nekoliko natančneje. V Rumuniji imamo dve vrsti prebivalstva, takozvane »bojare11 (plemenitaše) in pa ogromno maso brezpravnega kmečkega in delavskega ljudstva. Cela dežela je v rokah nlemenitih »bojarov11, kmetje oa so na njihovih veleposestvih samo delavci in najemniki. Razmerje med bojari in kmeti je še dandanes tako, kakršno je bilo pri nas v dobi tlake in desetine. To razmerje je vzrok, da bogati bojari lahko zapravljajo miljone, kmetje pa žive od same polente ali »mamalige11, kakor imenujejo polento na Rumunskem. Pri takih razmerah ni čudno, če se rumunski kmetje potegujejo za svojo gospodarsko neodvisnost. To gibanje je za plemenite bojarske lenuhe naravnost silno nevarno, ker jim grozi odvzeti velik del njihovih dohodkov. Zato se poskušajo bojari tej nevarnosti z vso silo upreti. Ker pa kmetov kot takih ne morejo kar čez noč pomoriti, zato so jih enostavno začeli dolžiti ..boljševizma11, da bi na ta način prisilili državno oblast, da nastopi proti kmetom z votaško silo, ob enem bi pa vojaški nastop in prelivanje kmečke krvi ..opravičili11 pred kulturno Evrono s pretvezo, da gre za boj ,-^roti bolj-ševikom11 in ne za obrambo bojar-skih denarnih Žakljev. To je pravo jedro „protiboljševiškega“ -dbanja v Rumuniji. V Bolgariji vladajo danes kapitalisti. Ti ljudje so prišli na vlado z nasiljem, "otem ko so prejšnjega ministrskega predsednika ubili. Z nastopom sedanje kapitalistične vlade na Bolgarskem so bili bolgarski kmetje in delavci potisnjeni zopet v s^o sužnost. Ker pa imajo bolgarski kmečki in delavski sužnji volilno pravico, se vlada silno boji poštenih volitev in mora zopet rabiti silo, če se bo hotela držati. Volilno nasilje pa je treba pred kulturno Evropo saj navidezno ..opravičiti11, in da silo opraviči, je sedanja bolgarska vlada tudi bolgarske kmete in delavce proglasila enostavno za »boljševike11!! Razmere pri nas so nam vsem znane. Mi vemo, da je sedanja vlada prišla na krmilo kljub temu, da ni imela parlamentarne večine. Parlamentarno večino so imele pri nas onozicijonalne stranke. Ker pa se sedanja vlada boji, da ne bi pri volitvah zopet zmagale opozicijonalne stranke, je pripravljena volitve nekoliko „delati“. Volitve pa se dajo delati zopet le s silo. Da pa bi mogla vlada nasilje pri volitvah pred kulturno Evropo »opravičiti11, zato proglaša vse opozicijonalce enostavno za ..boljševike11, čeprav ves svet vd, da je ..boljševikov11 v celi Jugoslaviji komaj toliko, da vsi skupaj še enega kurnika ne morejo prevrniti. Med strankami, ki so sedanji vladi v Belgradu nasprotne, je pa najmočnejša hrvaška republikanska stranka. Zato je umevno, da se obrača vsa vladna jeza v prvi vrsti proti hrvaškim republikancem. Da zatre republikansko stranko na Hrvaškem, je vlada ustanovila konkurenčno »kmečko stranko11 na Hrvaškem, potem pa je še dala fabrici-rati neke ..dokumente11, s katerimi je hotela svetu dokazati, da je Radič ..boljševik11. Vse to r>a zato, da bi mogla pred kulturno Evropo »opra-vičiti11 morebitno prelivanje nedolžne kmečke krvi na Hrvaškem! Ko pa je vlada videla, da njenim ..dokumentom11 v celi Evropi živ pes ne verjame, ker so vsi vedeli, da so ti »dokumenti11 ponarejeni, je poslala še ministra dr. Ninčiča v svet, da bi on s svojo živo besedo zapadno-ev-ropske državnike prepričal, da v Jugoslaviji res kar mrgoli samih »bolj-ševikov11! Dr. Ninčič pa je zapadno-evropske državnike — izvzemši mogoče Mussolinija — popolnoma zastonj prepričeval o neki „boljševiški“ nevarnosti v Jugoslaviji in na Balkanu in ko je videl svoj neuspeh v Parizu, se v London niti peljal ni! Belgrajska vlada pa je že naprej računala, da bo dr. Ninčič imel s svojim potovanjem uspeh. V sladkih upih na ta uspeh je tudi že oznanjala, kako bo hrvaške republikance preganjala kot „boljševike“. Ko pa se je dr. Ninčič vrnil z dolgim nosom domov, je začela postajati vlada v Belgradu previdnejša in to je tudi vzrok, da odlaša s proglasitvijo „obznane“ proti Jppublikancem na Hrvaškem teden m tednom. Za nameček dodenimo še, kaj je povedal bivši minister vnanjih zadev dr. Trumbič o „tisti boljševiški11 nevarnosti11 v Jugoslaviji. Njegova izjava je važna, ker je bila objavljena v zagrebškem nemškem listu „Der Morgen11, ki je zelo razširjen tudi v inozemstvu, drugič pa je tudi ime dr. Trumbiča v zapadni Evropi dobro znano. Dr. Trumbič je rekel: „Iz lastnih izjav ministra dr. Ninčiča je razvidno, da je vzrok njegovega potovanja v inozemstvo bolj notranje kakor pa vnanjepolitičen. Čeprav poročajo iz Rima, da je minister dr. Ninčič rešil nekaj spornih vprašanj z Italijo, vendar ne smemo prezreti, da je naglašal vprašanje boljševizma, ki se baje pri nas tako zelo širi, da nas mora biti kar strah. Na vsakega mirnega opozavalca razmer morajo ministrove izjave napraviti vtis, da je pravi vzrok njegovega potovanja bil ..boljševizem11. S svojimi izjavami je hotel minici-.. Ninčič zapadno-evropske velesile prepričati, da mora biti glavna skrb sedanje vlade v Jugoslaviji obrnjena na to, da reši državo pred boljševizmom. Na ta način si je iiotel pridobiti zaupanje zapadno-evropskih velesil. Za nas pa, ki poznamo naše domače razmere, je jasno, da je »bolj-ševiška nevarnost11 pri nas umetno narejena. Pri nas te nevarnosti ni! Ni pa tudi nikomur on nas neznano, da nnfdaša sedanja vlada »boljševiško nevarnost11 pri nas zato, ker jo rabi za bodoče volitve. Sedanja vlada med ljudstvom nima večine. Ker t'- vlada te večine nima doma, poskuša najti zaunanje zunaj za svojo volilno politiko. Potrebno ji zaupanje pa si išče vlada na način, ki ga ne more nihče odobravati, ker hoče nalagati ves svet. Resnica je pač ta, da hoče vlada na ta način rešiti seda m> vladne stranke. To vedo tudi zunaj in zato se mi zdi neverjetno, da Ninčič s svojim ^otovaniem ni dosegel nobenega uspeha, ker so zunaj mnogo bolje poučeni o „boljševiški nevarnosti11 pri nas kakor sam dr. Ninčič. Boljševizem pri nas je prazna fraza.11 Tako izgleda pri nas ..boljševiška nevarnost11. Če vlada v Belgradu nima še dovolj blamaže s svojimi »dokumenti11, si nakonlie lahko še eno lepšo blamažo z »boljševiško11 nevarnostjo.11 Obznana. Vlada že dolgo grozi hrvaškim republikancem z obznano in z zakonom o zaščiti države. O tem nameravanem koraku belgrajske vlade proti hrvaški republikanski stranki je objavil »Slovenec11 v nedeljo jako lep članek, ki slove: »Ministrski svet PPŽ-vlade je na svoji seji 23. t. m. sklenil, da izda »Obznano11 proti HRSS, to je da stranko razpusti, njeno premoženje zapleni, voditelje pa zapre. Danes smo 28., pa vlada ni obelodanila niti napovedane »Obznane11, niti ni storila kakšnih konkretnih korakov v tem smislu. Javnost mnogo ugiba, zakaj vlada odlaša stvar, ki je po njenih izjavah tako silno nujna za »red in varnost v državi11 in ki je bila v principu sklenjena ter po zatrdilu vlade vseskozi zakonito z nedvomnimi dokazi utemeljena. Če HRSS resnično ogroža državo, če ima vlada za to trdne dokaze in če »zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi11 nedvomno zahteva aplikacije za ta slučaj, ni razumljivo, zakaj vlada stvar zavlačuje, tem manj, ke je po njenih izjavah zadeva popolnoma proučena in dozorela za odločitev ter je ta odločitev načeloma padla že 23. t. m., praktična izvršitev pa je na sebi lahka. Izjemni zakon o zaščiti države ima ta namen, da se vsak poizkus »izpremeniti politični ali gospodarski red v državi potom revolucije,, (člen 1), takoj zaduši, preden bi mogli ti naklepi napraviti državi škodo. Sicer bi ne imelo sploh nobenega smisla izdajati izjemnega zakona. Ako se je tedaj vlada na podlagi trdnih dokazov prepričala, da HRSS namerava nasilen preobrat proti državi, potem je na podlagi tega zakona njena sveta dolžnost, da brez odloga bodisi na to stranko v celoti, bodisi na njene voditelje ali pa na nekatere, aplicira zakon, kakor hitro je za revolucijo-narne namene izvedela in jih nedvomno ugotovila. Kajti zakon je v tem oziru jasen (kolikor je sicer šuš-marski), in predmet jako resen, ker se krivci kaznujejo s smrtjo ali 20 letno ječo, vrhutega pa pooblašča civilna oblast, da sme v slučaju potrebe zoper motilce državnega miru in reda razpolagati takoj z vojaško silo. Zato odlašanje vlade, ako so njene trditve resnične, ne samo ni razumljivo, ampak naravnost kaznivo in je vlada v smislu zakona o zaščiti drža- ve sokriva dejanj, zoper katere je ta zakon naperjen, ker z odlašanjem aplikacije zakona sama ogroža državo in pomaga revoluciji, da se širi dalje. Če je torej »Obznana11 proti HRSS stvnrno utemeljena, vlada pa klub svojemu sklepu zakona o zaščiti države "roti HRSS Še zdaj ni aplicirala nanjo, potem je treba tako lahkomiselno in državni red in mir tako zanemarjajočo vlado takoj postaviti na zatožno klop, in sicer je treba vse njene ministre, ki so Obznano zoper revolucijo in njene no-sitelje sklenili, je pa še po preteku petih dni ne izvršujejo ter dajo krivcem priložnost umakniti se posledicam zakona ter proti javnemu miru in redu delati dalje, obtožiti po paragrafu drueem, odstavek drugi, zakona o z^f*;ti države! (»Oni, ki vedo, da se prinravljajo hudodelstva, razložena v členu 1. (»vsaka pismena ali ustna komunistična ali anarhistična propaganda ali nagovarjanje drugih, da je treba izpremeniti polit, ali ekonomski red v državi s hudodelstvom, nasiljem ali kakršnimkoli terorizmom11), se kaznujejo z robijo do 20 let. Druga alternativa je ta — in ta alternativa dejansko tudi obstoja — da sklep vlade zoper HRSS ni stvarno utemeljen. PPŽ-vlada je sklenila HRSS razpustiti, ker je edino sredstvo, da se prepreči popolni poraz v žima nasilja in korupcije pri volitvah, zakonitih razlogov pa sploh nima, ampak jih še sedaj išče, oziroma, boljše rečeno, išče najboljšega načina, kako bi svoj sklep vsaj navidezno zakonito utemeljila in kako bi to svoje nezakonito nasilje z najmanjšim rizikom izvedla. Vrhutega utegne imeti PPŽ-vlada še nekatere dru^e taktične razloge, da še čaka. Zakonitih, nravnih in moralnih razlogov za svoj korak pa nima in jih seveda tudi ne bo dobila, kajti kar bo končno izstilizirala in objavila, to se že danes more označiti kot kup laži, brezvestnosti in morale. Famozni zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi označuje kot kaznivo propagando in dejanja, ki giido direktno za nasilno izpre-membo političnega in socijalnega reda v državi v smislu komunizma ali anarhizma in ki imajo že na sebi značaj hudodelstva, nasilja ali terorizma (čl. 1, odstavek 1). Kar se tiče društev ali strank, prepoveduje in kaznuje ta zakon one, ki imajo namen ixi tudi njtii krogljice se bodo preštevale zvečer dne 8. februarju, in prav tako je zelo verjetno, du listin stotisoč in več voliicev, ki se jim bo za volitve postreglo s stanovanjskimi odpovedi, ne bo vpilo »živijo« kraljevi vladi. Kaj torej 1! Za-koiiov ni, skupščine ni, samo volitve so tu. No, kraljeva vlada postopa čudu preprosto. Invalidom obeta za božič celili sto milijonov dinarjev. Na vsako vojno žrtev bi prišlo torej okoli 5U0—1UUU Din. Aiislim, da je komaj vredno govoriti o tem, da bodo invalidi ta denar kedaj prejeli, že radi tega, ker v smislu proračunskega zakona tega denarja sploh ni mogoče nikjer vzeti. 8e bolj preprosto pa rešuje kraljeva vlada stanovanjsko vprašanje. Sklenila je uredbo, s katero podaljšuje sedanji stanovanjski za-Kon do 1. maja 1925. Ta naredba je prvič že na sebi protizakonita in pomenja grobo kršitev ustave, prav tiste ustave, za katero se kraljeva vlada ves čas tako vneto bori, radi katere razpušča shode in zapira državljane. Kajti čl. 40. ustave predpisuje strogo in ne pripušča nobene izjeme, da smeta izvrševati zakonodajno oblast samo kralj in narodna skupščina skupno. O kaki zakonodajni pravici kraljevih vlad v vidovdanski ustavi ni niti besedice. Jasno je torej, da taka uredba, ki podaljšuje stanovanjski zakon, nima in v smislu ustave ne sme imeti nobene veljave. In v smislu zakona o zaščiti države bi morali prav za prav takoj zapreti vso kraljevsko vlado, ki tako očitno gazi ustavo. Poreče kdo: dobro, ali v stiski je hudič muhe, in če že nimamo zakona, pomagajmo si za nekaj časa z uredbo. ■Stvar pa ni tako preprosta! Zakaj stanovanja se bodo odpovedovala pri sodiščih, sodišča pa so s prisego vezana, da postopajo samo po zakonu. Tudi to predpisuje izrečno čl. 48. ustave. Sodnik se torej ne bo smel ozirati na -kraljevske uredbe, temveč edino in samo na zakon. In ker stanovanjskega zakona ne bo, bo moral sodnik odločati po splošnih zakonih, ki pripuščajo poljubno zvišanje najemnino in poljubno odpoved. Ta uredba jo torej samo navadno volilno sleparjenje, ki bo vrhu-tega povzročilo veliko najemnikom nepopravljivo škodo. Kajti namesto da bi se poizkušali pravočasno pobotati s hišnim lastnikom, se bodo zanašali na kraljevo uredbo ter izzivali spore, ki se ne morejo končati drugače, nego v njihovo ško- do. Predno bo pa teh sporov konec, bodo tudi volitve že pri kraju, m Kraljeva viada se bo lanko smejala najemnikom, ki so bili dovolj neumni, da so ji verjeli. Sicer pa vlada sama ve,.da ta uredba ne bo veljala, /.ato proglaša stvari, ki imajo prav humorističen značaj. Pravi namreč, da ne bo dovoldu policijskim uradom, da izvrše sodna izvršilna" dvoida, n-coca so izpraznitev stanovanj. V tej slavni viadi sedi tudi dr. Žerjav, ki je v Ljubljani advokat. u\e zaupamo preveč njegovemu pravnemu znanju, ali morda toliko io ve, da je to pripovedovanje brez-primerna neumnost, ivako se bo ia imenitni sklep kraljeve vlado izvršili Ali bodo prihajali sodni eksekutorji najenuuke deiozirat, stražniki jih bodo pa napadli s sabljami in brkovkamit Ali kako V Ta vladni sklep bi bil dober za predpust, če bi ne bil tako prekleto žalosten obenem. Najemnike torej svarimo, naj ne zaupajo uredbi. V lada se bo sicer potrudila, da zavleče veljavnost istanovanjskin odpovedi če* volitve, potem bo pa moralo priti do tega, da postopajo sodisču po zakonu. Potemtakem sploh ni nobenega izhoda iz stanovanjske zagate 1 Da, imamo ga! V vaznih slučaj ih, kakor n. pr. če kralj umrje, se smo in inora sklicati tudi stara narodna skupščina, čeprav je bila že razpuščena. Olovek bi rekel, da je vprašanje, če bo imelo sredi zime stotisoče ljudi streho na glavo, najmanj tako važno, kakor kraljeva smrt. Naj se torej takoj skliče parlament, ki naj takoj sklepa o stanovanjskem zakonu, pa prav takoj po novem letu. Načrt zakona je že gotov, dela bi bilo torej komaj za eno sejo, saj bi mu dali lahko le kratko veljanost. To bi bil torej en in obenem edini izhod. Toda do tega ne bo prišlo! Zakaj če bi se sestala skupščina, bi v vladi ne bilo mesta za razne Markoviče. 2e celo bi pa ne bilo v njej prostora za ljudi brez ljudskega mandata, za ljudi, ki so prišli v vlado po kraljevi milosti in proti volji ljudstva, za ljudi, ki jim ljudstvo ni zaupalo nobenega •mandata. Skratka, pred to skupščino bi se pod nobenim pogojem ne smel pokazati kak minister Žerjav. Predno bi se pa Žerjav odpovedal ministrovanju, naj se le krši ustava, naj se raje začnejo državljanski boji, naj raje pomijejo vsi invalidi od lakote, brez-stanovanjce pa naj pomečejo s pohištvom vred sredi zime na cesto! Koga bomo volili ? Za vsakega pametnega človeka in za vsakega zavednega Slovenca bo odločitev 8. februarja jako lahka, če bo znal odgovoriti na sledeča vpraašnja: Prvo vprašanje: Katere stranke v Sloveniji so monarhistične? Odgovor: Monarhistične stranke v Sloveniji so: Slovenska ljudska stranka ali SLS; Jugoslovanska demokrat, stranka ali JDS; Samostojna kmečka stranka ali SKS. Zaveden Slovenec se ne more odločiti za nobeno od imenovanih strank. Drugo vprašanje: Katere politične stranke v Sloveniji so republikanske? Odgovor: Republikanske stranke v Sloveniji so: Slovenska republikanska stranka ali SRS; Vse socialistične stranke; Komunistična stranka. Vsak zaveden Slovenec se bo o«l ločil za eno izmed teh treh skupi*. Tretje vprašanje: Katere izmed zadnjih treh skupin stoje pod bei-grajsko komando? Odgovor: Pod belgrajsko ko- mando stoje: Vse socialistične stranke in komunisti. Vsi ti imajo svoje centrale v Belgradu. 'Ker pa noben zaveden Slovenec ne more voliti monarhistov in tudi ne od belgrajske komande odvTrnih strank, zato bodo vsi zavedni Slovenci volili 8. februarja samo: SLOVENSKO REPUBLIKANSKO STRANKO KMETOV IN DELAVCEV! Srečno in veselo novo leto voščita vsem naročnikom in prijateljem uredništvo in uprava »Slovenskega Republikanca«. Kandidatsko listo Slovenske republikanske stranke za volilno okrožje LJublJana-Novo mesto je deželno sodišče v Ljubljani z odlokom z dne 23. decembra 1. 1924. potrdilo. Republikanska volilna skrinjica na Kranjskem bo četrta. Stvar zavednih slovenskih republikancev je sedaj, da oblastveno natn dovoljene Skrinjice tudi napolnijo z volilnimi kroglicami prav do vrha. Kolikor bolj bodo naši somišljeniki delali, toliko lepša bo zinaga in toliko večji uspeh. Agitirajte torej od moža do moža in od vasi do vasi za republikansko listo, ki je četrta. Dobri in zanesljivi republikanci. Leta 1848. sc jo po celi srednji Evropi širilo močno prevratno gibanje, ki je zelo dišalo tudi po republikan-stvu. To gibanje je seglo tudi na Tirolsko in se je obračalo v prvi vrsti proti davkarijam. Tako so tudi prebivalci mesteca Imst (Tirolci pravijo „Imšt“) v svojem revolucijonar-nem razpoloženju navalili na davčni urad, sneli tablo z napisom: Kais. Steueramt Imst (cesarski davčni urad v Irristu), potem so besedo »Steueramt1- izbrisali in napisali namesto te besede besedo »Republik11, tako da se je bralo »Kais. Republik Imst11 (cesarska republika Imst). Ko so svoje junaštvo na ta način dokazali, so šli junaški možakarji zadovoljni domov. Počasi pa se je revo-iucijonarno razpoloženje poleglo, z napisne table na davkariji je prepovedana »republika11 zopet izginila in se umaknila staremu »Steueramt11 in Imščani so zopet lepo in mirno plačevali svoje davke in spoštovali svo-jecn cesarja kakor se spodobi za zveste podanike. Zgodilo se je celo, da so poslali Števdno d e.pu taci j o pred cesarja, ki se je enkrat par dni mudil na Tirolskem, da se mu pokloni. Cesarju so pa njegovi svetovalci že prej povedali, kakšni tiči prihajajo predenj in ko je vodja de-putacije zdrdral ^-ed cesarjem svojo naučeno izjavo udanosti in zvestobe jih je hudomušni cesar na lep način opomnil, da gospodje niso bili vedno tako zvesti kot sedaj zatriujejo! Na ta onomin pa se je vodja deputacije vzravnal in ponosno rekel. Veličanstvo — Imšt je Iinšt!— Takih „im-štarskih republikancev11 je danes tudi v Sloveniji vse polno! Za vse te velja izrek iz pravih egintovskih sanjskih bukev: »kralja videti — dobro znamenje. 87, 13, 25.“ Ali smo imeli prav? Mi smo večkrat pisali, da je nameravala bivša Davidovičeva vlada od Radiča dobiti nekaj »monarhističnih« izjav samo zato; da hi'mogli prefrigana potem stopiti pred ljudstvo z besedami: »Poglejte ga Radiča, tega lumpa, kako kas je vse skupaj izdal in prodal!« Rad č je seveda to umazano igro spregledal in se ni vsedel na nastavljeno mu limanico. To potrjuje sedaj tudi zagrebški list »Obzor«, ki sicer Radiča ljuto napada. Ormož. Vsled pritiska od zgoraj sta imenovana (ne izvoljena) voditeljem SLS za Ormoško faro dva tako delavna moža, da imenika za ustavotvorno skupščino še niti videla nista. Pri občinskih volitvah eden sploh ni volil, drugi pa za demokrate. Za državne volitve je dosežen med JDS in SLS sporazum na eno škrinjico za obe stranki, predstavnik stranko pa bo pristaš SLS, ki živi in dela za vse stranke, je v srcu demokrat, časti in korita pa si išče pri klerikalcih. Volilci gledajo te sebične vsiljivce po strani in se nngi-giba velika večina na republikansko stran. Res je tako! Glavno glasilo srbskih radikalov v Belgradu, ki so imenuje »Samouprava«, je objnvilo pretekli teden dopis o volilnem boju v Sloveniji. V tem dopisu pravi, ds bo šlo pri prihodnjih volitvah \ Sloveniji samo za dvoje: Ali za monarhijo, ali pa za republiko! Tretje poti ni! — To, kar pravi »Samouprava«, je popolnoma točno: Pojde samo za dvoje! Kdor je monarhist, naj voli monarhistično demokratsko stranko, kdor je monarhist, lahko tudi voli monarhistično Slovensko ljudsko stranko, kdor je pa zaveden Slovenec in ponosen in samozavesten mož, ta bo brez obotavljanja glasoval za slovensko republikansko stranko! Iz habsburških listin. Pod tem naslovom je priobčilo »Jutro« v nedeljo dno 28. decembrn sestavek, ki je posnet po uradnih staro-av-strijskih virih. V tem sestavku beremo, s kakšnimi ceremonijami so krstili hčerko ranjkega avstrijske- ga prestolonaslednika Rudolfa. O teh ceremonijah izvemo: »Kako važen dogodek je porod na dvoru, o tem najbolje pričajo obširne priprave, katere se delajo vselej ob taki priliki. Posebni dvorni mojstri in nudmojstri sestavljajo cere-monijel, ki se tiče vseh mogočih formalnosti. Ceremonijel (ob rednik), ki je bil na Dunaju predložen prestolonaslednikovemu očetu cesarju Francu Jožefu pred prvim porodom Štefanije, in katerega je cesar odobril, so je glasil talcole: Teden dni pred porodom .se mora vriniti med cerkvene molitve posebna molitev za srečen porod, katerega pričakuje prestolonaledni-kova žena. Ko se pojavijo porodne bolečine — kar bo dal vedeti dvorni mojster — je prirediti po vseh cerkvah na Dunaju posebno molilne ure. Rojstvo princa ali princev/nje morajo naznaniti topovi s 101 oziroma 21 streli. Po topovskih strelih se mora peti v dunajski cerkvi sv. Štefana, v stolnicah v Budimpešti, Pragi in drugih pode-deželskih mestih svečan Tedeum. Krst novorojenčka se vrši tri dni po porodu. Krstni obred izvrši du-N nnjski nadškof, ki dobi za ta slučaj na razpolago vse potrebno. O imenu novorojenčka se morajo sporazumeti tozadevne osebnosti. Stroški za porod in krst so poleg običajnih izdatkov še sledeči: Nadvoj-vodinja mati dobi smaragdni nakit za 40 tisoč goldinarjev. Dvorni nad-mojster dobi tobakiro z monogra-mom cesarja, v vrednosti 4000 goldinarjev. Zena dvornega nadmoj-stra dobi nakit za 4500 goldinarjev, nadškof, ki bo krstil otroka, pa križ za 2500 goldinarjev. Telesni zdravnik nadvojvodinje prejme 300 cekinov, njegov pomočnik (vse-uČiliški profesor) 250, babica 200, dvorni kaplan 100, osobje, ki oskrbuje otroka 130, vsi ostali pa 400 cekinov.« — Ni pa treba misliti, da so krstili vladarske otroke samo na Dunaju na tako svečan način! Nasilje. Pristaš z dežele nam ■poroča, da so ga neki ljudje, baje »orjunaši«, te dni napadli in mu grozili celo s smrtjo in s požigom njegovega imetja, če ne neha biti republikanec. Mi smo svojemu pristašu svetovali, naj se obrne na pristojno oblast. Oni gospodje, ki so našega pristaša napadli, naj bodo pa prepričani, da je mož danes gotovo še veliko bolj prepričan republikanec kakor je bil prej. Kdor ljudi pretepa v vladarjevem •imenu, stori vladarju zelo slabo uslugo! Skrinjice nam bodo razbili! »Jutro« poroča, da groze pristaši monarhistične Slovenske ljudske stranko na deželi republikancem, da bodo republikanske volilne škrinjlce razbili. — Mi ne moremo ugotoviti, ali so te grožnje resnične ali ne, povemo pa svojim somišljenikom, naj pstanejo lepo mirni in naj se takih groženj nič ne boje. Francoski ministrski predsednik o »boljševiški nevarnosti«. Pred nekaj dnevi so poročali časopisi, da je tudi francoska vlada dala izgnati nekaj boljševiških agentov. Z ozirom na te izgone so začeli pisati nekateri francoski, pa tudi tuji listi o boljševiški nevarnosti na Francoskem tako, kakor da Iti imela na Francoskem že vsak trenotek izbruhniti krvava bpljše-viška revolucijn. Poročila o bližajočih «e revolucijah pa ne vplivajo ugodno na kredit takih držav, kjer grozi revolucija. Zato je francoski ministrski predsednik poklical k sebi nekaj dopisnikov tujih listov in jih je naprosil, na jne širijo imeti ran ih vesti o bližajoči se revoluciji, ker so vse te vesti neresnične in izmišljene, kajti boljševikov je na Francoskem tako malo, da na kakšno revolucijo še misliti ne morejo. Tako je govoril francoski ministrski predsednik v interesu ugleda francoske države in francoskega kredita. Našim državnikom in našim vladinovskim časopisom pa je ugled države in njen kredit skega vseučilišča .še naprej gojili ostanke tega, kar so »avojčas na propagando komunizma, anarhizma, terorizma ali pripravo ali izvršitev umorov ali nelegalno in neparlamentarno prilaščenje oblasti (čl. 1, odstavek 2). In končno je po tern zakonu kazniva zveza s kakšno osebo ali družbo v inozemstvu, če ima namen, da se na ta način dobi pomoč za uprizoritev revolucije (čl. 1, odstavek 5). HRSS pa ni niti propagirala niti izvrševala kakšnih dejanj, ki bi šla za nasilno izpremembo političnega ali socijalnega reda v državi, ampak glede prvega zastopa tako načeloma kakor v praksi stališče mirnega, zakonitega, demokratičnega in parlamentarnega razvoja, glede drugega pa sploh ni za nobeno izpremembo obstoječega reda, ker stoji socijalno na temelju privatnega lastništva. Tukaj kakšni nasprotni dokazi spričo očividnosti polit, delovanja HRSS sploh niso mogoči. Kajti sicer bi bile vse demokratične in parlamentarne stranke v Jugoslaviji prepovedane in kaznive, kajti vse, neizvzernši radikalov, so vsaj v principu za razvoj političnega življenja in njega eventualni preustroj, kar se socijalnega stališča tiče, pa je HRSS še veliko bolj konservativna nego marsikatere druge stranke, o katerih do sedaj še tako zanikanemu režimovcu ni padlo v glavo, da bi se morale ali mogle »razpustiti" in kaznovati. Toda PPŽ vlada HRSS ne more tudi ne dokazati zveze s kakšno osebo ali stranko v inozemstvu, ki bi imela namen, „da bi se dobila odtod pomoč zaradi priprave za revolucijo Dr. Mirko Kosič, profesor na ljubljanskem vseučilšču, rojen Srb, je pnobCii v belgrajskem listu »Politika« dne IV. decembra I. 1924. eiftnek, ki se glasi v dobesednem prevodu tako: ».Novejši dogodki na vseučilišču v Zagrebu in v zvezi ž njimi tudi dogodki na ostalih vseučiliščih obračajo nase pozornost vseh, ki iskreno žele dobro naši državi in ki hočejo sijajno bodočnost naše »Nacije« (— naroda), na eno slabo, toda zelo važno stran naših priprav aa na£o narodno in kultuivno veličino. Kakor vse kaže, so mislili takoj po ujedinjenju, da je glavna stvar, če imamo kolikor mogoče veliko vseučilišč in fakultet, ki bodo znala v vsakem slučaju znatno pospešiti potrebni proces duševnega ujedinjevanja in vzporejanja kulturnih Bil v smeri enega skupnega velikega cilja. Kar čez noč so ustanovili vseučilišče v Ljubljani, pravniško fakulteto v Subotici in modroslovsko fakulteto v Skoplju, posamezne fakultete na starih vseučiliščih v Zagrebu in v Belgradu pa so dopolnili. Nove ustanove so očividno ustanavljali iz nacionalnih nagibov. Njihovo organizacijo so naravnost forsirali in pri tem »o morali mnogo popuščati 'pri aahtevah v snanstveni Hvropi najvišji znanstveni zavodi. Odprli so nove zavode in ustvarili nove okvire za duševno delo, pri tem pa se niso dovolj brigali jia najvažnejšo stvar: da bi bilo to delo usmerjeno v en sam pravee, v stvarjanje skupne nacionalne kulture. Zagrebško vseučilišče je obdržalo svoj stari Statut in staro ureditev, kakor je odgovarjala načelom vseučiliške politike v nedemokratični, nenarodni ur birokratski državi. Slovenci, sicer prilagodljivi, toda kratkovidni kot vedno, so prevzeli belgrajski, srbski, zakon o vseučilišču, ki jamči (vseučilišču) avtonomijo, kor je velikega pomena zlasti pri imenovanju novih profesorjev, toda pridržali so stari avstrijski naučni in izpitni sistem na fakultetah, tako da imamo na ljubljanskem vseučilišču nevarno kombinacijo demokratičnega in nacionalnega okvira z birokratskim duhom pouka. Ca dodarno še to, da so naučno stolice, na podlagi avtonomije, ta poklic (**= za profesorje) in ki so trmo ssvastli a birokratskim po- ali nasilno izpremembo sedanjega političnega stanja v državi" (čl. 1, odstavek 5). Kar je objavila v tem oziru „Riječ", se je takoj izkazalo kot neroden falziflkat režimskih špijonov na Dunaju. O čem drugem pa do danes niso režimski listi ničesar povedal’ razun babjih čenč in domnev, dasi bi vlada takoj vsakršno drobtinico objavila, če bi jo imela. Priključitev HRSS takozvani Kmetijski in-ternacijonali v Moskvi je bila sicer s političnega stališča netaktična in ena slabih Radičevih potez, ne more se pa označti kot zveza z inozemsko družbo v svrho pomoči za revolucijo v SHS, ker o taki svrhi vlada ni doprinesla dozdaj absolutno nobenih dokazov. Da pa priključitev HRSS tej internacijonali sama po sebi ni nobeno revolucionarno dejanje, oziroma miru in reda v državi SHS ne o,rrožtije, to je menda jasno. Z eno besedo: PP2 stranke so sklenile nezakonito, brutalno in z ničemer ne opravičljivo nasilje, ki res ogroža mir in red v državi, izpodko-puje zakonitost in priča o protiustavni tiraniji, ki je proti obstoječemu demokratičnemu ustroju države in po-stoječi red, izhajajočo iz režimskih strank. Vrhutega se P in P v svrho izvedbe te revolucije družita z dvema tujima režimoma, italijanskim in bolgarskim, ki sta že opetovano dokazala, da sta naši državi sovražna. To je kaznivo in se bo tudi kaznovalo, kadar se fašizem v Jugoslaviji strmoglavi. 8. februarja je poklicano v to ljudstvo! stopanjem ali s klerikalnim razumevanjem v:;eh življenskih vprašanj posameznika in človeške družbe, je jasno povedana nevarnost, ki izvira iz mešanja srbskega zakona o vseučiliščih z avstrijskimi uredbami. Tako imamo sedaj v državi tri vseučilišča po treh sistemih: srbsko vseučilišče, ki jo j edinstveno in iskreno, — zagrebško, ki je pod nadzorstvom ministra in ljubljansko z avstrijskim jedrom pod zaščito svobodoumnega srbskega zakona. Pozabiti pa ne smemo na to, da »tuji« naučni načrt in »tuji« duh ni prazna fraza, ker obstoje temeljne razlike v tem, kako tolmačijo humdnistične znanosti Francozi, Angleži in Nemci in kako so jih tolmačili v Avstriji: povsod vidimo drugačno razumevanje z ozirom na narodno-vzgojne naloge. Tudi oblika sodelovanja med profesorji in slušatelji se bistveno razlikuje po tem, če smo v demokratični in nacionalni, ali pa v birokratični in napram državi pasivni okolici. Ce je bil kdo dober državni pravdnik, vojaški avditor ali pa upravni uradnik v tako birokratični državi kakor je bila Avstrija, s tem še ni usposobljen, da bi uvajal mlade ljudi v znanost. Tekom šestih, let skupnega državnega življenja bi bili že lahko napravili to, kar je neobhodno potrebno, da bi bili namreč izdelali skupno podlago za vzgojo duševnih delavcev, uradnikov, učiteljev in tvorcev naše bodočnosti. Naša vseučilišča jc trebit poenotiti. Ni dovolj, da jih veže le isti zakonski okvir in isti organizacijski princip, ampak voditi jih mora en duh in en cilj. To je potrebno toliko bolj, ker se zadnjih šest let vedno bolj oddaljujemo drug od drugega tudi v znanstvenem delovanju. Vsak, kdor le hoče, lahko danes ugotovi, da rabijo v Zagrebu in v Ljubljani vedno manj v eiriliri tiskanih knjig ir, Belgrada. Slovenci »fabririrajo« nov znanstveni jezik in ž njim svojo posebno »kakvu-takvu« znanstveno književnost. V por letih bodo imeli vse, od patološke anatomije živcev do mednarodnega prava. To p n ni simio negospodarsko, da so tiskajo dela, od katerih se ne proda niti po 100 izvodov (kdo plačuje primanjkljaj, kdo?), ampak to Je tudi najsigur-nejša pot za lasten kulturni pravee: Slovenci bodo » pomočjo ljubljan- U una ju« neKoliko ob vohali, mi pa bomo sledili ciljem, ki jin postavlja velika svetovna kultura zapada. Iv dur nekoliko globlje premisli vse razloge za otvoritev ljubljanskega vseučilišča in vse posledice, bo razumel, da je to bila usodna napaka z našega srbskega i jugoslovanskega a nacionalnega vidika. Ljubljana bi bila morala dobiti veliko teiuučno šolo, m sicer eno za ceio državo, na kateri bi študiralo 2—'6 tisoč srbskih, hrvaških m siovenskin teimiKov in število profesorjev iz vseh treh plemen oi bilo sorazmerno. Potem nam no bi mogli reci, da »se tukaj srbščina samo tolerira«, a tudi klerikalizem so na teiuuki ne bi ugnezdil. Ta naj višji naučni zavod bi postal stupaiisče za suipanje vseh treh plemen, dočim je današnje Ijub-ljensi&o vseučilisee trdnjava avstrijskega in rimsko-cerkvenega duha, kar se tukaj imenuje »slovenska narodna individualnost«. Ce bi vladala pri nas močna roka, ki bi imela pred očmi trajne narodne cilje, in ki bi se ne ozirala na dva ali tri mandate in njihovo vpitje, ki kmalu mine, potem bi se dala ta usodna napaka popraviti takrat, ko bo izdelan nov splošni zakon za vseučilišča. Na vsak način pa je treba napraviti saj to, kar je zahteval Lujo Vojnovič (neznana veličina, op. ur.) v svojem članku, napisanem ob 50-letnici zagrebškega vseučilišča („Mi-sao", 16. novembra 1924): »Dijaki in profesorji naj se izmenjavajo, pa ne samo za dva ali tri dni,, ampak za cela polletja, in to ne dva ali trije, ampak njih 20 do 30 istočasno na vsakem vseučilišču. Tako bi se dali razbiti obroči plemenskih »individualnosti" in ustvariti skupen naučni zbor, pred katerim bi izginile domišljave ..veličine" v provinci. Dobro bi bilo, da bi naši, zlasti po vojni improvizirani »učenjaki" občutili potrebo, da neprestano zasledujejo razvoj znanosti, ne pa da skoparijo z ostanki, ki so stari že nad 30 let, S tem postopanjem združeni stroški bi bili sramotno nizki v prinieri s koristjo, ki bi jo donašal ta sistem. Koliko bo samo žandarjev in detektivov manj treba v državi, če bo mladina vzgojena v edinstvenem duhu naprednih idealov." Eden izmed prvih zakonov, ki jih bo moral skleniti novi parlament, bo Veliko važnih nalog, veliko važne in neodložljive zakonodaje je čakalo Davidovičevo ljudsko vlado. Omenjamo samo invalidski zakon, na katerega čakajo najrevnejši med revnimi že žest let, pri tem umirajo, a ga ne dočakajo. Omenjamo dalje stanovanjski zakon. Veljavnost sedanjega poteče z zadnjim letošnjim decembrom, in če ne bo do novega leta drugega, bo prenehalo vsaktero varstvo najemnikov, to se pravi, hišni posestnik bo lahko šel vsak čas pred sodišče in tam odpovedal stanovanje, kakor in komur so bo zdelo. Zato je Davidovičeva ljudska vlada pripravljala zakon, ki bi po eni strani dal hišnim posestnikom pravico do primernejše najemnine, po drugi pa ščitil najemnike. Med tem pa bi država sama začela z vso naglico graditi stanovanjske hišo z denarjem, ki bi si ga prihranila i zmanjšanjem veliko prevelike Vojske. Toda — Davidovičeva vlada jo imela v načrtu še on zakon, ki ga je ljudstvo pozdravljalo kakor odrešenika iz naših obupnih razmer, namreč zakon proti javni, zlasti ministrski korupciji, zakon proti ljudem, ki izrabljajo svoje ministrske službe, da si z deleži pri dobavah vojsko in državna podjetja, z visokimi podkupninami in »ličnimi ministrskimi »zaslužki« pridobe mili-jono v par tednih »delovanja za narod«, kakor se to lepo po jugoslovansko reče. In ta zakon bi bil marsikateremu ministru zelo nevaren. Zakaj povedati bi moral minister Laziča Markovič, odkod njegovi moral biti splošni zakon za vseučilišča. Načrt zanj in za posamezne fakultetne zadeve je že izdelan. Potrebno bi bilo, da se o teh načrtih na vseučiliščih in v javnosti stvarno in podrobno pogovorimo. Treba bo bili zelo oprezen, da se ne bo na novem okviru širil stari duh. Avtonomija vseučilišč je zelo lepa reč, njena praktična vrednost pa je odvisna od tega, kakšne ljudi varuje. So pa se višja načela: dobrobit države in »Nacije" (naroda). Oiavno je, da se določi stvarno merilo za izbiro ljudi, ki naj jamčijo s svojo znanstveno izobrazbo in s svojo nacijonalno preteklostjo, da se jim lahko zaupa duševno in moralno vzgajanje mladine, ki naj zgradi našo veliko nacijonalno kulturo. Nosilci kulturnih teženj, ki so našemu nacijonalnemu idealu nasprotne, ne smejo vzgajati jnladine. Pri tej izbiri bi se bilo seveda treba ozirati le na kulturno in znanstveno višino, ne pa na resnično ali izmišljeno strankarsko pripadnost. Dooro se zavedam, da bi bilo tako čiščenje jako težavno in zavedam se tudi ideoloških izgovorov proti mojemu stališču, toda tako kakor gre ne sme iti dalje. Kdor se je davil v tuji in zlobni atmosferi duševnih ostankov nekdanje Avstrije, ki sedaj pod varstvom — oj, tako ugodnega — srbskega vseučiliškega zakona še naprej živi v duhu bivših gospodarjev, ta bo razumel, da je treba temu napraviti konec. Kdor je gledal, kako se zastruplja mladina s tem, da se zadošča njeni plemenski zavesti in da prezira vse, kar ni po receptu nekdanje avstrijske »kulture" in rimske »morale", ta bo pomagal najti izhod iz tega nevzdržnega stanja. To je ena najvažnejših vprašanj našo nacionalne politike in zato je treba nastopiti premišljeno in odločno." Zaradi tega članka pa se ne razburjajmo. Stavki g. Kostiča morejo biti le pojav slabe vzgoje (v Avstriji Kinderstube) ali pa slabih duševnih lastnosti. Na ljubljanski univerzi sede v profesorskem zboru severni in južni Jugoslovani. Severnim Jugoslovanom naj bo v uteho, da jo slabo vzgojen ali pa slabih duševnih lastnosti eden njih, ki je južni Jugoslovan. Opuste naj vsako razpravo o tem, ki bi zanesla v svet znanje o tej zadevi in naj pokažejo svojo višino s tem, da prezro umazane tvorbe ob njihovi mizi sedečega »enfant temble«. milijoni, ko se je še nedavno tega potikal po siromašnih stanovanjih, razložiti bi moral sam Pažič, odkod tistih sto in več milijonov njegovega sinčka Radeta, s katerimi je samo v Berlinu pokupil cele ulice hiš, izpovedati bi moral tudi marsikateri slovenski borec za »narodno edin-stvo«, kako to, da so mu njegovi »ideali« toliko nesli. In ker bi bil ta zakon marsikateremu zelo, zelo nevaren in siten, zato je morala iti ljudska vlada, zato je imenoval kralj drugo kraljevo vlado, vlado, ki nima zaupanja ljudstva, zato mora ljudstvo plačevati za vlado, ki je imenovana proti volji ljudskih zastopnikov, debele milijone, ki noj zopet samo potvorijo voljo ljudstva, zato ni smel biti sprejet niti invalidski, niti stanovanjski zakon. Zdi so, da tudi nova vlada vidi zagato, v katero je zašla. Ne morda zato, ker bi jim čut pravičnosti in usmiljenja veleval, da ne smo pustiti vojnih žrtev dalje stradati in umirati in tudi ne zategadelj, ker bi utegnilo biti sredi zime stotiso-če najemnikov na cesti. Take stvari kraljevih ministrov ne zadevajo, niti ne bo treba Pašiču ali Markoviču stradati, in tudi dr. Žerjav no bo ostal na cesti, drugo jih pa ne briga. Kajti čo bi jih brigalo, šest let so bili na vladi eni ali drugi ali pa oboji skupaj, nekaj bi bil le lahko naredili. Ce pa žo niso znali, naj bi bili pustili Davidoviča, da ta -itvar izvede. Ali nekaj drugega je, kar dela kraljevim ministrom skrbi. Invalidov je v naši državi precej Naše vseučilišče. Stanovanjsko vprašanje. figo mar in namesto da 'bi povedali resnijco, da »boljševiške nevarnosti« pri nas ni, bobnajo v svet kot najeti, da bodo »boljševiki« Jugoslavijo že za novo leto podrli!! Tako daleč je zabredla naša vlada iz samega strahu pred — hrvaškimi republikanci, ki bi jih raje danes kot jutri dala vse skupaj pomoriti, samo da bi mogel v Bel-gradu še naprej paševati g. Pašič. Lep diktator. Časopisi poročajo, da je Mussolinija obdolžil bivši načelnik njegovega tiskovnega urada, da je on sam ukazal umoriti poslanca'Matteoti-ja. Ta novica je za Mussolinija prav lepo priporo-rilo. Hrvaška republikanska stranka je vložila že skoro vse svoje kandidatne liste. Vse vložene liste so pristojna sodišča tudi že potrdila. Kaj nam piše naročnik? Prejeli smo: »Gospod urednik! Pro- sim Vas, da objavite tudi par mojih vrstic, ki sem jih namenil kmetom. Jaz bi kmetom povedal tako: Dragi kmetje! »Slov. Republikanec« je edin list, ki nas brani in zagovarja in se poteguje za naše pravice, da boste enkrat lahko svobodni na svojih tleh in da vas ne bo preganjala puška in bajonet. Ko bo prišel čas, da boste odločevali z enim samim migljajem, vedite, kaj delate! Jaz vem, da boste volili le ono družbo, ki se ne da teptati raznim ujedom, ki nas bolj sovražijo kot nekdaj Nemci. Zato vsi k republikanski stranki, vsi do zadnjega! — Republikanec.« Kaj jim ni prav? Nam nasprotno časopisje se pritožuje, zakaj da napadamo Slovensko ljudsko stranko, demokratov in dr. Žerjava pa ne. Iz te okolnosti hočejo nekatere brihtne glave sklepati, da smo »zvezani« z demokrati!! Mi odgovarjamo na to sumničenje, da mi prijemamo tiste, ki prijemajo nas. Demokratje in dr. Žerjav nas puste v miru in o nas ne pišejo na žaljiv način, zato pa se tudi mi ob nje ne obregamo. In če nas bo časopisje Slovenske ljudske stranke pustilo v miru, oziroma pisalo o nas dostojno in pa to, kar je res, se bomo tudi mi enako ravnali. Vse, kakor kdo sam hoče! Klofut in laži pa ne moremo mirno vtikati v žep. Po stari navadi. Nam nasprotno časopisje očita vedno in vedno, da hočemo Slovenijo in Slovence »prodati« Hrvatom. Na to zlobno in grdo podtikanje smo že parkrat odgovorili in zato stvarnega odgovora ne bomo več ponavljali. Kako mi Slovenijo in Slovence »prodajamo«, najbolj dokazujejo imena naših kandidatov. Vprašali bi pa tudi, kako je kaj s tistimi ljudmi, ki so nas 1. 1918. res »prodali« Bel-gradu, ne da bi se bili s Srbi prej dogovorili, ali bomo imeli kakšne svoje pravice ali ne? Potem pa, kako je kaj s tistimi ljudmi, ki so rekli v belgrajskem parlamentu, da v belgrajski zbornici slovenščine venske ljudske stranke, ki so leta 1918. brezpogojno priznali monarhi-zem in nas srečno prepeljali iz jasnega in določnega slovenstva v neko temno in megleno Jugoslovanstvo". Številne dokaze za to svojo trditev smo navedli v zadnjih treh ali štirih številkah ..Slovenskega Republikanca". ..Enotna slovenska fronta" pod monarhističnim in Jugoslovanskim" vodstvom bo res ..frenta". taka »fron-ta“ namreč, da nas bodo še bolj „po-frontali" kot so nas že. Zato pa mi še ne obupujemo, kajti če Bog da srečo, bo v Sloveniji kmalu stala res enotna slovenska fronta, ki pa ne bo ne monarhistična in tudi ne ..jugoslovanska", ampak slovenska in republikanska. Zato bomo glasovali vsi, ki se čutimo zavedne Slovence, 8. februarja za slovensko in republikansko stranko. Kdor ima še kaj zaostanka na naročnini, naj nam pošlje dotični znesek, ker drugače smo nrimorani list s prihodnjo številko ustaviti. Ne zahtevamo drugega, kot da vsak naročnik plača tisto, kar je dolžan. Ako list sprejema, ga bere, mora tudi vedeti, da mora naročnino plačati. Mi lista nikomur ne vsiljujemo, ampak pošiljamo ga samo onim, ki ga na-roče. Tudi one naročnike, ki bodo list obdržali v novem letu, prosimo, da nam pošljejo naorčnino. Uprava. Cenj. naročnikom v vednost. V zadnjem času prejme naša uprava od raznih strani pritožbe ,da ljudje ne dobe našega lista. Naša uprava odda točno vsem dosedanjim starim naročnikom list že v četrtek popoldne na pošto in drugim novim naročnikom pač nekaj dni pozneje (dva do tri dni). Ljubljansko pošto ne zadene tu nika-ka krivda, ker ista odda list takoj naprej in redno. Da naši naročniki ne •pimpjo časopisa so krive zunanje pošte. Prosimo, naj nam vsak javi take slučaje, da se pritožimo na merodajno mesto. Iz dnevnih listov. Najbolj zanimivo berilo v slovenskih dnevnikih so sedaj volilna poročila in poročila o raznih shodih. Ce imajo demokratje kje kakšen shod, poroča že naslednjega dne „Jutro“ ali pa „Narod“, da se je shoda udeležila »ogromna množica ljudstva" in da je „zmaga demokratov v tem ali onem okrožju že naprej zagotovljena." — Če imajo socijalni demokratje kje svoj shod, poroča o »ogromnih množicah ljudstva" in o »gotovi zmagi" socialistično časopisje. Tako gre lepo po vrsti: vsepovsod same ogromne množice ljudstva in same sigurne zmage. Tisti ljudje, ki so razne shode sami videli, se pa smejejo, pa že tako zadovoljno se smejejo, da bi najraje videli, da bi bile celo leto same volitve! „Razkol“ med hrvaškimi republikanci. Slovenski dnevniki poročajo že nekaj tednov o samem »razkolu" med hrvaškimi republikanci. Menda nam ni treba še posebej naglašati, da so vsa poročila o »razkolih" navadne čenče in prazne fraze. Na zatožno klop so nas posadili Arnavti pred Društvom narodov. Obdolžili so našo vlado, da je organizirala in podpirala upornike in s tem kršila nevraliteto napram Albaniji. Albanska vlada je dosegla s svojo obtožbo tak uspeh pred svetom, da danes pišejo vsi svetovni listi jako neugodno o nastopu naše vlade napram Albancem. „Obznana“ proti Hrvatom. Glasilo sedanje francoske parlamentarne večine „Quotidien" piše o nameravani obznani proti hrvaškim republikancem in pravi, da je vsled tega no-litični položaj v Jugoslaviji zelo zapleten in mučen. Ali je Radič „boljševik“? Naša vlada se trudi noč in dan, kako bi na kakšen lep način dokazala svetu, da so Radič in njegovi republikanci sami »boljševiki" in minister Ninčič se je peljal celo v Pariz, da bi to dokazal zapadno-evropskim ministrom. Približno ravno takrat, ko se je mudil gospod Ninčič v Parizu, je pa izšla v Londonu decemberska številka velikega lista »Slavonic Review" (Slovanski pregled). V tem listu je natisnjen tudi velik članek o Jugoslaviji, ki ga je skoro gotovo napisal najboljši poznavalec jugoslovanskih razmer na Angleškem, svetovnoznani Seton-VVatson. Ta piše med drugim tudi o Radiču in pravi, da more samo bedak trditi, da je Radič boljševik. Za ta lepi naslov, ki ga je nehote dobil minister Ninčič,. naj se zahvali samemu sebi. Kralj Aleksander v Parizu. Listi poročajo: »V soboto se je pripeljal kralj Aleksander s kraljico Marijo v Pariz. Na kolodvoru ga je pozdravilo osobje poslaništva kraljevine SHS v Parizu. Predsednik francoske republike Doumergue je poslal k sprejemu svojega adjutanta. Čudni ljudje. Naši nasprotniki, zlasti pa časopisje Slovenske ljudske stranke, se nikdar ne spodtika nad tem, da kandidira v Sloveniji dr. Žerjav". Njegovi politiki sicer nasprotu- je in jo pobija, ampak proti njegovemu osebnemu kandidiranju se nihče ne zgane, ampak vsi smatrajo njegovo kandidaturo kot samoposebi umevno, kar tudi je, ker ima dr. Žerjav to pravico. Tudi ob kandidaturo g. Puclja se še ni nihče obregnil, kakor da ne bi smel kandidirati, in tudi ob kandidaturo dr. Periča ne in ob kandidaturo nikogar drugega ne, kakor samo ob kandidaturo g. Prepeluha! Kakor da ta ne bi bil ravno tako polnoleten in polnopraven državljan države SHS kakor dr. Korošec ali pa g. Pucelj ali pa dr. Žerjav! Zato pa bomo mi, slovenski republikanci, kot en mož glasovali 8. februarja za listo g. Prepeluha, ki so ga izbrali naši zaupniki, pa tudi zato, ker vemo, da je tisti sad najboljši, v katerega se ose najbolj zaletavajo in ga obirajo. Srbski invalidi. Po Ljubljani in tudi po deželi se klati zopet veliko število srbskih invalidov, ki ponekod kar nasilno nastopajo. Mi smo že enkrat povedali in to ponavljamo danes, da državna oblast za srbske invalide naravnost sijajno skrbi in srbskim invalidom ni prav nič treba prosjačiti po Sloveniji. Srbski invalid dobi v invalidskih domovih popolno preskrbo, t. j. stanovanje, hrano in obleko in obuvalo in ima tudi dovolj priložnosti naučiti se kakega njegovemu telesnemu stanju primernega obrta. Popolno preskrbo dobi seveda le tisti, kdor je res invalid. Po naši deželi pa se potepa cela vrsta ljudi, ki nosijo s seboj navadno kakšne ponarejene listine, da lažje beračijo. Taki ljudje ne zaslužijo nobenega usmiljenja in nobene podpore in ljudje bodo napravili prav, če jih izpred svojih pragov enostavno noženejo tja, odkoder so se priklatili, Mi imamo domačih invalidov in domačih brezposelnih delavcev več kot dovolj, tako da nam ni prav nič treba še tujih pritepencev, toliko manj, ker se pod invalidsko krinko prav radi skrivajo razni tatovi in podobne vrste nemarneži in lenuhi. Poročila z dežele. Z dežele nam poročajo, da je volilno gibanje letos povsod nenavadno mirno. Ljudje se za volitve takorekoč niti ne zmenijo. To je nam tudi popolnoma razumljivo. V svojem seru že itak vsak ve, koga in kaj bo volil. Ljudje bodo volili zavedne slovenske republikance in bodo metali na Kranjskem svoje kroglice v četrto skrinjico. Ena — dva — ne velja; tri — štir’ — pa bo mir! Tako bodo volili vsi pametni ljudje od prvega do zadnjega. Ker pa ljudje že danes natanko in dobro vedo, kaj bodo volili, zato se drže tudi na shodih in sestankih zelo mirno, kar je tudi popolnoma v redu. Prazno zabavljanje nič ne pomaga, pomaga samo odločno dejanje na dan volitev. Tudi raznim špijonom in umazanim prisluškačem ljudje prav nič ne nasedajo, ker danes so ljudje že toliko brihtni, da nikjer ne govore o politiki n^ "las, pa tudi nikjer nič ne govore o politiki v večji družbi. O političnih rečeh govori pameten človek dandanes samo z enim človekom brez prič. Kier namreč ni prič, tudi tožbe ali celo obsodbe biti ne more! Prazen m. Razni listi poročajo, da je vlada sklenil postaviti voditelje hrvaške republikanske stranke pod zakon o zaščiti države. Vlada, ki ima na razpolago armado in policaje in žandarmerijo in državno blagajno, to lahko naredi po zakonu ali pa brez zakona. Veliko vprašanje pa je, če bodo ljudje zaradi tega "n prihodnjih volitvah glasovali za vladne kandidati Tisočletna zgodovina dokazuje, da so še vedno končno zmagali zatirani in nreeanjani! Le pokličite si v spomin krvavo preganjanje prvih kristinnov. Z bajoneti se pač da priti do vladne moči, trajno na bajonetih sedeti pa ni mogoče, ker preveč bodejo. Nova republikanska stranka. V nedeljo je ^oročal »Slovenec", da je neki lesni trgovec iz novomeške okolice vložil novo »republikansko" kandidatsko listo. Če je »Slovenec" to mogel poročati v nedeljo, je morala biti lista vložena saj že v soboto. Mi smo vnrašali v pondeljek na pristojnem mestu, kai je na tem »Slovenčevem" poročilu, na smo dobili odgovor, da na sodišču o kaki novi »renublikanski" listi še prav nič ne vedo! S tem še ni rečeno, da kakšne nove »republikanske" kandidatske liste ne bo. Toda če bo vložena, bomo tudi vsi vedeli, kdo stoji za njo, namreč tisti, ki so že v soboto vedeli, da bo vložena! Ta manever naših monarhističnih nasprotnikov je tudi popolnoma razumljiv, kajti čim več list bi bilo vloženih, toliko bolj bi se glasovi cepili. Mogoče bi se cepili celo tako, da bi nobena republikanska lista ne dobila niti količnika! To pa moramo za vsako ceno preprečiti in bomo tudi preprečili s tem, da bomo vsi kot en mož glasovali za tisto republikansko listo, ki so jo postavili republikanski zaupniki sami. »Seveda Prepeluh44. V božični številki »Slov. Naroda" so našteti kandidati Slov. republikanske stranke za ljubljansko okrožje. V tisti notici pravi »Slov. Narod", da bo nosilec republikanske liste »seveda Prepeluh". To je vendar jasno! Ali mislijo tisti stari gospodje, ki še danes verjamejo na to, kar »Nurod“ piše, da bodo republikanci kandidirali kot nosilca republikanske liste kakšnega monarhističnega urednika ali pa celo upravnega odbornika »Slovenskega Naroda"? Kako monarhisti spoštujejo svojega kralja. Slovenski monarhistični listi s »Slov. Narodom" seveda na čelu so poročali za božič, da se kralj Aleksander odpelje v Pariz obiskat svojega bolnega strica kneza ali princa Arsena (ustava ne pozna niti naslova knez niti naslova princ, op. ur.) To poročilo ne bi bilo še nič hudega, ker ima gotovo tudi kralj pravico obiskati svojega bolnega sorodnika. Potem pa nadaljujejo, da ima kraljevo potovanje v Pariz tudi političen pomen in sicer tak pomen, da kralju ne bo treba nositi odgovornosti za razne sklepe vlade proti Radiču in njegovim pristašem (v odsotnosti kraljevi preide namreč kraljevska oblast na vlado, op. ur.) — Ali se gospodje monarhisti ne zavedajo, v kakšno čudno luč postavljajo kralja s takim pisanjem in česa ga dolže? Pošten republikanec take obdolžitve že iz spoštovanja do osebe ne bi napisal. Stari klepetec grozi! V zadnji številki »Slov. Republikanca" je neka posojilnica objavila »parte" po nekem svojem umrlem odborniku. Ta „par-te" staremu in polomljenemu političnemu klepetcu, ki se piše »Slovenski Narod", ni dal miru in zato je ob-javil notico, v kateri grozi vsem, ki inserirajo v „Slov. Republikancu"! Mi pa pravimo stari klepetulji, naj lepo miruje, sicer utegne v par letih doživeti čudež, da bodo republikanci brez usmiljenja s tako silo pritisnili na vsakega trgovca, ki bi še inseriral v »Narodu", da ne bo prodal niti ene cvebe in niti ene lesene ali plehaste žlice več. Kdor oglašuje v »Slovenskem Republikancu" ta dobro ve, zakaj v našem listu oglašuje, namreč zato, ker »Slov. Republikanca" danes bere na tisoče ljudi od prve do zadnje vrste, dočim »Slov. Naroda" še na straniščih ni več za dobiti, ker je še za tja prezanič. Propadajoča Ljubljana ali mirna Ljubljana? Na deželi so skoro že vse politične stranke postavile svoje kandidate in vložile svoje kandidatne liste, samo v Ljubljani se zadeva s postavljanjem kandidatov za ljubljansko mesto silno vleče. Svojega kandidata so imenovali doslej samo demokratje (JDS) v osebi dr. Mohoriča, in pa socijalni demokratje, ki kandidirajo dr. Periča. Vse druge stranke pa še vedno tavajo v temi negotovosti, čeprav je ravno v Ljubljani vsak človek »največji" politik. A tudi imenovana dva gospoda politično nista bogvekaj znana. To politično mrtvilo v Ljubljani kaže lahko dvoje: ali je Ljubljana res že tako propadla, da iz svoje srede ne more več roditi nobenega človeka, ki bi mu ljudje lahko zaupali, ali pa je — mirna! Mi mislimo, da je Ljubljana samo mirna. Kadar bo pa bruhnilo, bo bruhnilo pošteno. Kaj pravi Radič o volitvah? V »Slobodnem Domu« piše Radič, da ie prepričan, da bo dobil samo na Hrvaškem toliko glasov, kakor jih je dobil pri zadnjih volitvah po vseh deželah kraljevine SHS. V Dalmaciji 'upa dobiti jivakrat ito-liko mandatov kot jih je dobil pri zadnjih volitvah. Hlede Slovenije pravi, da bo število republikanskih glasov silno narastlo, zlasti na Štajerskem. Pa tudi v Vojvodini bo izid volitev presenetil celo Evropo. Naj se zgodi, kar se hoče, hrvaška republikanska stranka bo dobila več kot 700 tisoč glasov in bo imela nad 100 poslancev. Zato bo ta stranka v prihodnjem parlamentu najmočnejša in bo razpolagala s svojimi zavezniki vred z več kot 210 glasovi v parlamentu. — Tak izid volitev napoveduje Radič. Naša dolžnost pa je, da republikansko gibanje v Sloveniji z vso močjo širimo in podpiramo, zlasti pa da širimo »Slovenskega Republikanca« po celi deželi. Kolikor bolj bomo delali, lepši bo uspeh in tem sijajne jša bo naša zmaga! »Domoljubovo« volilno geslo. Prejeli smo in priobčujemo: »Domoljubovo'* volilno geslo bi jaz, bivši Krekovec, nekoliko izpopolnil in bi rekel: »Za državne ta- tove, ki kradejo miljarde našega denarja — ali proti njim. Za vele-srbe in monarhiste, ki hočejo držati Hrvate in Slovence v večni babilonski sužnosti — ali proti njim. Za narodne izdajalce, ki so nas leta 1918. prodali centralizmu — ali proti njim. Za Judeža Iškarjota, ki nas prodaja monarhizmu in nemškim veleposestnikom že 6 let — ali proti njemu. Za svobodo Slovenije — ali proti njej! Za agrarno reformo in za veleposestnike — ali proti njim. Neki bivši gospod poslanec SLS že ve, kako se je izrazil o agrarni reformi. Svoje besede je hotel vtajiti, pa jih ne bo! — Z republikanskim pozdravom Vaš I. I.« Kaj nam je »Slovenski Republikanec«? »Slovenski Republikanec« je list, ki nas republikance veže in druži. Iz lista zvedo naši pristaši natanko, kako naše gibanje po vseh krajih raste in se krepi. To je za nas vse velika vzpodbuda, da še čvrsteje delamo! »Slovenski Republikanec« nas dalje natanko poučuje o javnem in zahrbtnem delovanju naših nasprotnikov, kar je za nas veliko vredno, kajti če poznamo nasprotne ukrepe, se raznih spletk in lumparij tudi lažje ubranimo. »Slovenski Republikanec« nas obvešča tudi o važnih svetovnih političnih vprašanjih. Vse to nam nudi »Slov. Republikanec« v pri-prostem, vsakemu kmetu in delavcu lahko razumljivem jeziku. Kdor vise to spozna in pripozna, kar smo ravnokar napisali o »Slovenskem Republikancu«, naj skrbi, da se bo »Slovenski Republikanec« razširil in naj pridobiva za »Slov. Republikanca« nove naročnike in oglasnike. Kolikor več bo naročnikov, tolio boljši bo »Slovenski Republikanec«. Imena novih naročnikov pošljite na naslov: Uprava »Slov. Republikanca«, Ljubljana, llreg št. 12. , Kako lK>mo napravili republiko? »Domoljub« bahato vprašuje: »Pa naj pove g. Prepeluh jasno in možato, kako bo napravil republiko?« — Na to vprašanje smo odgovorili že takrat, ko smo zapisali, da republike ne bo napravil g. Prepeluh in tudi nobena druga posamezna oseba ne, ampak republiko si bo ustvaril cel narod, kadar bo glasoval za republiko. Sicer bi pa mi vprašali tudi »Domoljuba«; »Kako bodo pa republiko napravili tisti republikanski pristaši Slovenske ljudske stranke, ki se dajo komandirati in voditi od monarhističnih današnjih voditeljev SLS?« »Pa tudi pohrvatiti se nočemo«! »Slov. Gospodar« piše pod tem naslovom: »Radič naznaja po svojih listih in govorih (kje pa? op. ur.), da nam hoče vzeti Prekmurje in druge dele Slovenije. On pravi, da je to hrvatska zemlja, da smo mi Hrvati! (Kje in kedaj je Radič to zapisal in rekel? op. ur.). Kakor mi ne moremo hiti Nemci, kakor nočemo biti Srbi, tako tudi odklanjamo, da bi nas Radič deval med Hrvate! Mi hočemo in bomo ostali Slovenci! Štefan Radič naj gre raje preobračat Srbe (mar tako, kakor jih je »preobračal« dr. Korošec? op. ur.), nas Slovence pa naj lepo pusti pri miru. Mi hi imeli več pravic do hrvatske zemlje, saj so kraji med Sotlo in Zagrebom pravzaprav slovenski. Tam ljudje ne govorijo »šta« in »što«, ampak rabijo naš slovenski »kaj«. Ko bodo prihajali hrvatski krošnjarji na Slovensko agitirat za Radiča, povejte jim povsod: »Bratje Hrvatje, ostanite lepo na Hrvatskem, ne neprestano nadlegujejo naše somišljenike ter zasledujejo njih gibanje. Tudi zlepa nagovarjajo ljudi, češ, pustite to za sedaj, Vi ste prodani itd., kajti vi ne smete biti republikanci. Orožniki agitirajo za vse mogoče druge stranke s tem, da ljudstvo strašijo,češ, zaprti boste in razpuščeni. — Takih pritožb smo dobili zadnje dni prav veliko. Mi pa pravimo: Ne bojte se in ne dajte se strašiti, kakor straši časih mati otroke s parkeljnom. Naša SRS je strogo postavna stranka, ki dela izključno le to, kar je dovoljeno po obstoječih zakonih. Mi smo za miren razvoj in odklanjamo vsako nasilstvo. Za našim velikim ciljem gremo le v okviru zakona. Zakoni naše države pa. nikjer in nikomur ne prepovedujejo biti republikanskega mišljenja! Zato ne bodite plašni in figovci, ker ste hodite k nam delat zgage! (Aha, prosti in neodvisni državljani! aha!) Mi' imamo svojo slovensko stranko (še več jih imamo, op. ur.), ne potrebujemo ne velesrbske Pa-šičeve, pa tudi ne hrvatske Radičeve stranke (ampak Slovensko republikansko stranko potrebujemo! op. ur.). Pohrvatiti ne pustimo naše zemlje, ne naših otrok, ne naših uradov. Slovenci smo, Slovenci hočemo ostati, saj nas je rodila slovenska mati! (Na to so nekateri gospodje 1. 1918. popolnoma pozabili, ko so govorili in pisali samo o »jugoslovenstvu«, op. ur.) — »Slo-.venski Gospodar« je s tem svojim pozivom zabredel na neko stransko pot. Nas prav nihče ne sili, naj postanemu Hrvatje, pač pa nam veleva zdrav razum, da postanemo zavedni in ml loč ni republikanci! Zato se ne bomo prav nič oklepali slovenskih monarhističnih strank, ampak bomo 8. februarja glasova- li vsi kot en mož za slovensko republikansko stranko! Orožniki na agitaciji. Z Dolenjskega nam poročajo, da orožniki Volilni shodi. Iz raznih poročil sklepamo, da naši somišljeniki povsod še ne vedo, da javnih volilnih shodov, odkar so bile volitve razpisane, ni treba nikomur naznanjati, tudi glavarstvu ne! Shod se enostavno razglasi in ise sme vršiti brez drugega. Okrajnemu glavarstvu je treba naznaniti samo tiste shode, ki bi se vršili pod milim nebom. ZA~TT S K O V NI SKLAI)7~ Mariborski republikanec itepubl. iz Macedonije F. Š„ Štajersko J. B., Gorenjsko iRepubl. iz Trbovelj V. L., Smlednik Vsem najtopleša mišljeniki nabirajte sklad. Din Din .Din Din zahvala. Din 50.— Din 100.— 25.— 15.— 10.-5.— So- ki tiskovni IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV. Odgovorni i •edin Drago Brozovič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani. litin nanrolfl nepremečnine prodajate? Javite naslov „i:osredo-IlluU| jJul UHlli Talcu44, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23, da ga odda interesentom. — Izognete se stroškom! Izšla je Blasnikova Velika Pratika ki Ima 305 dni. &a navad-no leto m „ VELIKA PRATIKA44 Je najstarejši slovenski kmetijski koledar, lcoji je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. — Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slov. rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din; kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se narodi po dopisnici pri J. Blasnika nasled. tiskarna in litograf. zavod Ljubljana, Breg št. 12. Za pouk in zabavo je potrebno dobro čtivo, ki je tudi veselje in kras knjižici. Za Din 5’— se dobi najboljši Kellerjev roman 2 ffi X O I • © js o se © a xx si