STARA PHA
Tetinih e>a mtovensha vprašanja
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in	,	Cena: letno Din 38, polletno Din 18,
Meto Mo	uprava;	Ljubljana, Breg štev. 12 —	|J|	mesečno Din 3, inozemstvo: letno Din	Štev*	9
Bačan poštne hranilnice štev. 13.703	'	70, polletno Din 38, mesečno Din 6.
■—  	— m mmmmmmm—rnm—mmm—mm	.	........
Obvestilo
Vse skupine slovenskega kmečko-delavskega gibanja so se združile. V zvezi s tem sta se sešla konzorcija »Slovenske zemlje11 in »Stare Pravde" ter sta sklenila, da se strneta v enoten konzorcij, ki bo izdajal skupen list kot glasilo vsega slovenskega kmečko-delavskega gibanja. List se bo imenoval »Slovenska zemlja" z geslom „Za staro pravdo!".
V zaupanju v resnico
Po vsej priliki je današnja številka zadnja našega samostojnega lista. Kakor hitro bodo rešena tehnična vprašanja, bo izšel novi skupni list. Zato smemo danes ponoviti osnovno misel, ki nas je vodila. Nekako v slovo od opravljenega dela in v obljubo za novo delo.
Osnovna misel našega dela je bila,	da se	moremo	in moramo
združiti vsi,	ki nam je	smoter po-
polno, v nobenem oziru okrnjeno življenje slovenskega naroda. Nadalje smo trdili: Pri zasledovanju tega	smotra	nas ne	smejo ločevati	nobene	razlike,	ki drugače
med nami obstoje.
Erazem Rotterdamski, eden največjih duhov na preobratu evropskega človeštva iz srednjega v novi vek, je rekel (kakor pripoveduje „Slovenec“): »Kjerkoli najdeš resnico, imej jo za krščan-sko!“ Misel je čudovito globoka, kakor je preprosta. Erazem Rotterdamski je bil kristjan. V pravilnost svojega prepričanja pa je imel ta mož tako zaupanje, da se ni zapiral v slonokoščeni stolp in se ni bal nobenega srečanja z resničnostjo. S strastjo je iskal vsepovsod resnico in samo resnico. Saj je bil prepričan, da mora vsaka resnica samo potrditi pravilnost njegovega naziranja. Zato mu ni bilo treba delati sile ne
stvarem in ne ljudem, da bi dokazoval pravilnost svojih misli in svojih hotenj.
Erazem Rotterdamski je bil velik človek (kakor tudi poudarja »Slovenec11). In vsak, kdor čuti v sebi količkaj potrebe in želje biti deležen njegove veličine, pa naj bo kateregakoli nazora, mora za njim ponoviti: »Kjerkoli najdeš resnico, imej jo samo za potrdilo svojega nazora!"
Potreba po resnici, iskanje resnice, boj za resnico — to dela iz človeka človeka. Udanost resnici vodi do človeškosti, je bistvo človeškega. In kadar se bojuješ za kar si spoznal za pravo, ti pa tudi zaupanje v resnico daje možnost, da ne rečemo potrebo, da si poiščeš sobojevnika povsod, kjer so ljudje, ki se za isto bojujejo. Zakaj bi se tudi bal sobojevništva ljudi, ki morda izpovedujejo drugi nazor? Zmaga, ki je resnična, mora potrditi tako in tako samo tvoje naziranje, če je pravilno.
Resnična, jasna in popolna zmaga slovenstva more tudi potrditi samo pravilni nazor. Zato ni nobenega razloga za ljudi širokega srca in iskrene vere, da ne bi sodelovali v reševanju slovenskega vprašanja vsi, pa naj bodo njiho-vana naziranja drugače še tako različna, samo da odločno hočejo zmago slovenske misli.
Zopet korak naprej!
Vkljub vsem oviram in tudi vkljub sponam in pritisku, napreduje naš pokret vidno in krepko in je slovenska ljudska fronta vsak dan močnejša in popolnejša.
Od vsega početka našega gibanja je bil naš glavni namen združiti vse pozitivne sile slovenskega naroda v enoten napor za izboje-vanje popolne enakopravnosti, svobode in samostojnosti vseh Slovencev. Prežeti s to mislijo, ki nas je vodila pri vseh naših podvigih, smo šli preko začetnega nerazumevanja, preko malenkostnih ozirov in pomislekov, preko vseh posebnih interesov, načrtov in zasnov, imajoč pred očmi le veliki cilj. Vedeli smo, da rabi vsaka stvar svoj čas, vedeli smo, da mora danes vsejano enkrat vzkliti in dozoreti. Sejali smo, negovali nežne kali in danes že gledamo, kako zori. Spozna-
Naročn iki!
Odslej boste redno dobivali „8 LOVEN S KO ZEMLJO", ki bo izhajala tedensko na 8 straneh
nje, da je le potom popolne in resnične demokracije vsega javnega življenja mogoče doseči tudi rešitev slovenskega vprašanja, vodi naše ljudstvo v slovensko ljudsko fronto, ki gre skupno s sorodnim hrvatskim in srbskim pokre-tom v boj za državljanske svoboščine, kakor tudi v boj, v neizprosen boj proti fašizmu in sličnim poizkusom strahovanja svobodnih državljanov. Spoznanje, ki se očituje vsepovsod pa nam dokazuje tudi, da zdrav ljudski instinkt točno in jasno čuti in sluti nevarnosti, ki se kopičijo krog nas v raznih oblikah in z raznih strani. Zato je tudi bolj kot kedaj preje odločna zahteva našega slovenskega ljudstva, da se poveže v enotno falango ysc, kar je zdravega, dobrega, poštenega in res slovensko čutečega.
Nas je misel združenja vseh poštenih Slovencev v enotno akcijo vodila v vsem našem dosedanjem delu. Tej misli smo zvesto in nesebično služili in storili, kar je bilo v naših močeh za uresničenje te zamisli. Zato smo že svoj
čas iskreno sprejeli sklep celjskega zborovanja, ki je cnodušno zahteval združitev vseh slovenskih skupin v enotno gibanje in združitev glasil posameznih gibanj v enoten list. Počasi je šlo, toda dozorelo je. In danes lahko sporočamo našim prijateljem, da sta se konzorcija »Stare pravde" in »Slovenske zemlje" združila v en sam enoten konzorcij, da so se temu konzorciju pridružile še ostale delavske in kmetske skupine ter da sta s« oba lista »Stara pravda" in »Slovenska zemlja"
združila v en sam list, ki bo v bodoče glasilo enotnega slovenskega gibanja. Sporočamo našim prijateljem z velikim zadoščenjem, da smo izvršili sklep celjskega sestanka, ki je bil ponovljen tako enodušno in odločno tudi še v Mariboru. Zvesti svojemu programu, zvesti sklepom in pozivom vseh pripadnikov slovenske ljudske fronte izvršujemo ukaz ljudstva v prepričanju, da smo storili s temi velik korak naprej v boju slovenske zemlje za njeno staro pravdo.	Stane Vidmar.
Pomnožena sila
Združenje, katero danes sporočamo bralcem, bo dalo listu, njegovim sodelavcem, onim, ki vanj pišejo in dopisujejo, pa tudi onim, ki ga razširjajo in s svojo propagando utrjujejo, bo dal bralcem in somišljenikom ter ne v zadnji vrsti tudi misli, ki jo list zastopa, novo in veliko moč.
O tem bodo govorile že suhoparne številke. Ne samo da bo skupni list združil sodelavce in naročnike obeh dosedanjih listov. Še mnogo več bo onih, ki so do sedaj stali ob strani in bodo radi združenja pristopili. Združenje samo bo čudovito propagandno sredstvo.
Oba lista sta nastala ob navdušenju za politiko, katero je napovedovala Združena opozicija in ki je v svojih početkih tako sijajno zmagala ob lanskoletnih volitvah ter končno zlomila tudi Jevtiča. Ti dogodki so vzbudili v širokih množicah potrebo po narodni enakopravnosti in po lastnem odločanju ter smisel za odločno slovensko politiko. To potrebo in smisel sta vzdrževala in negovala oba lista. Oba lista sta bila rojena iz istega političnega položaja — iz bankrota dotedanje slovenske politike — in iz iste politične volje — odločno in nedvoumno, zlasti nedvoumno, zastopati slovenske interese vedno in povsod.
To so vsi prav dobro čutili in so se zato spraševali, čemu dva lista. Spraševali so: Čemu korakate ločeno, če hotečete isto? Ali hočete res iskreno to, kar govorite?
In združenje bo dokazovalo, da so se zbrali in da delajo ljudje, ki so udani stvari. Dokazovalo bo moč programa, ki danes premaguje vse osebne pomisleke in za stvar nevažne razlike. Ta dokaz bo dvignil udanost stvari vsepovsod in pri vsakomur.
Čudovito propagandno sredstvo bo združenje samo. O tem bodo govorile že suhoparne številke. In zato že danes lahko rečemo in sklenemo, da bomo v jesensko nabiranje naročnikov stopili z geslom: »Naš skupni list »Slovenska zemlja" mora imeti deset tisoč naročnikov!"
Brez oklevanja se združimo vsi, ki smo odločno za slovensko politiko!
Iz notranje politike
JRZ...
Ožji odbor JRZ je imel sejo. Predsednik Stojadinovič je med drugim izjavil, da hoče vlada še letos rešiti vprašanje razdolžitve kmetov, prinesti pomoč denarnim zavodom in se lotiti še večjih javnih del kot do sedaj.
Notranji minister Korošec pa je napovedal občinsike volitve za jesen. Podčrtal je važnost občine, ki je najvažnejša celica državnega reda. Rekel je še: »Po našem naziranju voditeljev občinske skupnosti ne postavlja komisar, temveč jih voli ljudstvo samo, a program dela In delo samo se ne odreja s puškinim kopitom in bičem, temveč z demokratičnim raztovarjanjem in odločevanjem. Zagotavljal je, da botdo volitve svobodne, vendar pa se bodo vršile po obstoječem volilnem zakonu, ki ga je postavila JNS. Gospod minister se je navduševal tudi za postavljanje tovarn po vaseh, očividno zato, da ne -bo preveč delavcev izbranih na enem mestu. JRZ bo nastopila povsod s samostojno in enotno kandidatno listo.
izjavil: „Mi smo za sporazum z belgraj-sko gospodo, to je belgrajsko opozicijo, in mi ga ne bomo razbili, če ga oni ne razbijejo. Toda če ga razbijejo, bomo iskali drugih pot.“ Dr. šutej je omenil tudi svoje razgovore z gospodo iz vlade.
Tudi Srbi
so zborovali. Bivši demokrati so imeli konferenco v Paračinu. Razna zborovanja pa so imeli tudi zemtljoradniki. Glavni predmet govorov je bila izvolitev Živkoviča sza predsednika JNS.
Dragomir Ikonič je v Paračinu napadal JNS, ki je prejšnja leta neprestano govorila o nezrelosti naroda, sedaj pa hoče ibiti naj večja podpornica demokracije. Imenoval je Živkoviča »reakcionar-nega generala" in rekel, da bi bili morali srbski poJitiki iz JNS povedati svojim tovarišem prečanom, da je zelo upravičena 'bojazen, da hoče Živkovič razbiti organizacijo, katero moramo negovati in pazljivo varovati od katerihkoli škodlji-
vih vplivov, da bi enotna in močna mogla izpolniti nalogo v današnjih resnih mednarodnih zapijetljajih.
V Sloveniji
pa radi znanih razmer ni bilo nobenega zborovanja, javnega sestanka ali manifestacije Združene opozicije.
Na občinske volitve
se pripravljajo vse skupine. Dr. Maček je na vprašanje, ali pojde na občinske volitve odgovoril: „Zakaj ne bi šli! če bodo občinske volitve, pojdemo na volitve, in še kako pojdemo. Na volitve pojdemo, kakršen bo pač položaj. Kjer bo treba pojdemo samostojno, kjer bo treba, pojdemo kot kmečko demokratska koalicija oziroma kot Združena opozicija, pojdemo pa na vsak način.‘‘ Ob drugi priliki pa je dr. Maček tudi izjavil: »Razume se, da pojdemo na volitve, ker veste, kako je. Volitve so dan, ko mora narod izprego-voriti in pokazati svojo moč."
Tudi opozicija v Sloveniji mora že sedaj pričeti misliti na skupen nastop pri občinskih volitvah.
tlčnih mnenj. Delegati so ostro napadali vlado radi njenega neodločnega nastopanja pri Društvu narodov in oklevanja pri obrambi miru. Izglasovali so naslednjo resolucijo: »Narodni mirovni kongres je mnenja, da mora biti radi naraščajočih težav v mednarodnem položaju in neprestanih iizprememb vlade v mednarodni politiki, ljudstvu dana možnost, da pri volitvah ponovno izreče svoje mnenje o domači in svetovni politiki." Govorniki so povdarjali, da nezadovoljnost ljudstva z nestalno vladno politiko narašča.
Predsedniške volitve v Ameriki. Za
jesenske volitve predsednika Združenih držav ameriških je dokončno postavljenih 5 kandidatov. Na demokratski listi zopet kandidira Roosevelt (Ruzvelt). Demokrati so sklenili, da bodo na vsak način izvedli Rooseveltov socialni program in predlagajo v ta namen izpremembo ustave, da ne bo višje sodišče moglo razveljavljati sklepov vlade, kot je delalo do sedaj. Na kongresu, ki ga je izbral za kandidata na predsedniško mesto, je imel Roosevelt govor, ki je dvignil po svetu vihar prahu. »Privilegirani gospodarski samodržci, je rekel, iztegujejo roke po politični oblasti... Delovni •čas, mezde, delovni pogoji niso več podvrženi kontroli ljudstva ... Mala grupa ljudi je osredotočila v svojih rokah popo-len pregled nad tujo imovino — in tujimi življenji... Mesto privilegijev hočemo sezidati hram nade in človeškosti. Veliko vojno vodimo. Vojno za življenje demokracije. Borimo se, da bomo rešili to slavno obliko vladavine zase in za ves svet." Če bo Roosevelta podprlo ljudstvo tako kot podpira vlado ljudske fronte na Francoskem in bi dejanja sledila njegovim besedam, pa bi bil res v Ameriki ustvarjen steber svetovni demokraciji.
Sedemnajst smrtnih obsodb je izreklo vojaško sodišče v Tokiu proti vojakom in častnikom, ki so se udeležili vojaškega upora letošnjega februarja. Do 5 let zapora je bilo obsojenih 105 vojakov' in častnikov. Japonsko časopisje ni smelo objaviti nikakih posebnih vesti o tej obsodbi! Tudi dan obsodbe ni smel biti objavljen.
O zopetnih nemirih v Abesiniii poročajo časopisi čim dalje bolj. Čeravno ne gre tu za splošno organizirano bojevanje, je vendar jasno, da so težave Italijanov v Abesiniji čim dalje večje. Tudi posamezna abesinska plemena, ki so poprej proti osrednji abesinski vladi nastopala skupno z italijansko vojsko, so sedaj postala nezadovoljna in so pričela s sovražnostmi. Italijansko časopisje poroča, da so bili 4 oficirji italijanskega letalstva ubiti in da so italijanska letala nemudoma odšla na kazensko ekspedicijo nad kraje, kjer se je dogodek pripetil.
Zaman se je trudil Negušev delegat pri Društvu Narodov, ki je zahteval, da DN obsodi priključitev Abesinije k Italiji, in finančno pomoč, da bo organizirano mogel nadaljevat^ borbo za svobodo Abesinije. Finančne pomoči ni dobil, v tolažbo pa so mu dali izjavo, ki se glasi nekako tako-le: »Kljub temu, da so politične okoliščine preprečile izvajanje pogodbe Društva Narodov, ostajajo načela pogodbe neizpremenjena.1* Panamski delegat je rekel, da je ta izjava taka, da se mu je ne izplača pošiljati svoji vladi domov.
Vedno pogosteje se sliši o hrvatskih barakah, da prosto izplačujejo stare vloge. Nekatere ne poznajo sploh nobenih omejitev več, druge pa izplačujejo vsaj vse manjše vloge. Pri nas o tem nič ne slišimo.
Politika po svetu
Izključen
je bil iz JRZ dr. Ivan Stanovnik, odvetnik v Ljubljani in dolgoletni organizator SLS.
Združena opozicija v Srbiji.
Obisk Boke Vlajiča, zastopnika bivših ■srbskih demokratov v delovnem odboru Združene opozicije, je prinesel novo življenje med voditelje Združene opozicije v Srbiji. Ta obisk je postavil pred Združeno opozicijo nalogo, da se sporazume. Dose-daj so srbski opozicionalci o hrvaškem vpra-šanju govorili samo na splošno. Določnega odgovora nanj so se pa ogibali. Vse preveč so Združeno opozicijo in razgovore jemali kot strankarske račune, kako bi prišli na oblast. Sedaj pa vedno bolj prodira spoznanje, da gre za veliko preureditev. Pri preureditvi naše države pa gre seveda v prvi vrsti za narodno vprašanje in tu so si Srbi še zelo na nejasnem.
Tudi vprašanje procedure razburja sedaj srbski del Združene opozicije. Bivši demokrati hočejo, da ibi se vsa opozicija predhodno dogovorila o vseh spremembah in nočejo pristati, da bi se o teli iz-premembah razpravljalo šele v'bodoči, na novo izvoljeni ustavodajni skupščini. Zemljoradntki pa bi se zadovoljili že s krajšo skupno izjavo.
Zborovanja.
Dalj 'časa nismo brali o nobenem zborovanju Hrvatske seljačke stranke. To nedeljo pa sta se vršila kar dva shoda, na katerih so govorili najuglednejši politiki iz Mačkove okolice, Jelašič, Pernar, Šutej itd.
Dr. Pernar je govoril na velikem zborovanju v Mrzlem polju pri Žumbreku. Hudo je napadel komuniste, češ da zanje ,ni mesta v hrvaškem narodu, da gre danes boj predvsem za politično svobodo in da še niso važna socialna vprašanja. Potem pa se je lotil Jugoslovenske nacionalne stranke, posebno njenega predsednika Živkoviča. »Razni politični vagabundi raznašajo glasove, da more edino on rešiti hrvaško vprašanje, čeprav nima nobene zveze s hrvaškim narodom...“ Prav tople besede je naslovil na predsednika vlade, češ dr. Stojadinoviču se ni treba bati Živkoviča niti cele te bande, toda dati mora narodu svobodo. Hrvaški narod želi nov volilni zakon.
Tudi v Mostarju, kjer je bilo drugo zborovanje Hrvatske seljačke stranke, so govorili proti komunizmu. Govoril je prof. Jelašič, ki je začel svoje čase to kampanjo s svojim govorom v Splitu. Na tem shodu je govoril tudi dr. Šutej, ki je
Naše zavezništvo s Francijo ljudske fronte. Francoski ministrski predsednik Blum ije dasl dopisniku bežigrajske »Pravde" sledečo izjavo:
„Mo:ja največja želja je, ne samo ohraniti, marveč še okrepiti prisrčne od-nošaje med Jugoslavijo in Francijo. Francoska vlada se dobro zaveda resnosti položaja v srednji Evropi, posebno resnosti avstrijskega problema, ter polaga zaradi tega največje napore v to, da se bo ta problem tako rešil, da bodo zadovoljni vsi interesirani narodi. Rešitev naj bo taka, da se prepreči vojna. Znano vam je, s kolikšnim zanimanjem zasledujem življenje v vaši državi in toliko bolj razumem potrebo pravilnega razvoja gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Francijo. Vaše zahteve v tem oziru so mi dobro znane. Bodite prepričani, da je Francozom zelo mnogo do jugoslovanskega prijateljstva. Zato bomo storili vse, kar je v naših močeh, da okrepimo trgovinski promet med obema državama. Jugoslavija nima nobenega vzroka, da bi se vznemirjala. Vlada ljudske fronte lahko samo okrepi politične in gospodarske zveze, ki združujejo francosko demokracijo z jugoslovansko državo."
Avstrija in Nemčija sta se sporazumeli. Po nacionalsocialističnem poizkusu državnega udara (1934), ob katerem je izgubil življenje Dolfuss, je bilo razmerje med Nemčijo in Avstrijo zelo napeto. Nacionalsocialisti so skušali s terorističnimi dejanji priti na oblast v Avstriji in potem »zvesti priključitev k Nemčiji. Temu stremljenju .nacionalsocialistov se je v prvi vrsti upirala Italija, ki ni hotela imeti Nemčije za sosedo. Zato je z vsemi sredstvi podpirala obstoječi režim v Avstriji. Zdelo se je nemogoče, da bi se sporazumeli Italija in Nemčija, oziroma Nemčija in Avstrija.
Ko je Italija radi abesinske vojne prišla v spor z Anglijo in Francijo, se je čutila vrženo v naročje Nemčiji, ki je stara nasprotnica Francije in Anglije. Za tako zbližanje pa je bila potrebna ureditev avstrijskega vprašanja. Po navodilu Mu-solinija in z njegovim izrecnim pristankom se 'je sedaj predsednik avstrijske vlade Sušnik poravnal s Hitlerjem. Ta sporazum imenujemo lahko »skupno fronto" imperialistov. Sporazum izrecno povdarja, da hočeta Avstrija in Nemčija skupaj služiti nemškim »nalogam". Prva nemška naloga, kakor jih razumejo faši-
sti, pa je stari nemški pritisk na vzhod, na Poljsko, Rusijo, Češko, Trst, katerega bomo prvi čutili mi Slovenci.
Nemčija iztega roke po Gdansku. Gdansk je svobodno mesto ob Baltskem morju, ki od svetovne vojne stoji pod upravo Društva narodov in služi kot prosta luka Poljski. Uprava mesta Gdanska pa je v rokah nacional-socialistov. Predsednik senata je Greiser. Tega Greiserja je Nemčija poslala v Ženevo izzivat Društvo narodov. S Hitlerjevskim pozdravom je Greiser stopil pred Edena in imel izredno oster govor, v katerem je rekel, da je vmešavanje DN v zadeve Gdanska postalo nepotrebno. 400.0000 Nemcev zahteva vrnitev k Nemčiji in to željo podpira 67 miljonov prebivalcev Rajha. Naj se razpiše plebiscit! Greiser je sporočil, da je ta njegov govor samo prvi korak v razmerju med Gdanskim in DN. Nemški narod zahteva od DN takih odločb v vprašanju Gdanska, da se mu sploh ne bo treba več prikazati pred DN (= priključitev Gdanska k Nemčiji). Svet DN se je proti Greiserjevemu surovemu napadu poslužil izredno milih besedi. Izjavil je samo, da je korak Gdanska mednarodnega značaja, in sestavil 3 člansko komisijo, v kateri so Francija, Anglija in Portugalska.
Needinost med Anglijo, Francijo In Belgijo se je pokazala pretekli teden na sestanku teh treh držav, ki so po skupni pogodbi dolžne varovati skupno mejo med Francijo in Nemčijo. Belgijski minister je zavzemal stališče, ki je bilo prijaznejše Nemčiji kot pa Franciji in ni hotel pristati na Blumovo zahtevo, naj Nemčija najprej odgovori na angleška vprašanja, kako si predstavlja mir v Evropi. Nejasno stališče Belgije spravljajo v zvezo z razgovori, ki jih je pred tedni belgijska vlada imela s poljskim zunanjim ministrom Beckom. Beck je predlagal, da bi obe državi zavzeli nevtralno stališče proti Nemčiji. Taka nevtralnost bi bila Nemčiji v veliko korist.
Nove miljarde za orožje bo pričela zbirati Anglija. Spričo velikega oboroževalnega programa bo deficit v proračunu neizogiben.
Nove splošne volitve zahteva v Angliji opozicija, katero je podprl tudi angleški mirovni kongres, na katerem je bilo zastopanih 300 organizacij vseh poli-
Pod Blumom
Listi pišejo:
»Slovenija«
10.	jul. 1936.
 Četudi nam različni verski,
politični in socialni nazori nujno velevajo različna stališča, moramo biti Slovenci edini v vseh zadevah, od katerih je odvisna naša eksistenca in naša rast kot narod, da morajo zato naše strankarske borbe imeti mejo, ki je noben dober Slovenec ne sme prekoračili. Preko te meje je strankarska borba in tekma škodljiva, ker služi le tretjemu, ki naše razprtije v svoj prid izkorišča — in talce borbe brez ozira na skupno korist naroda kot celote niso nikoli vodili naši veliki narodni vodje, ampak pritlikavi in malenkostni magnati, ki j im narodna politika v prvi vrsti služi v osebno korist, ideje pa, naj so take ali drugačne, so jim le priprega v njihov voz...".
»Delavska Pravica«
9. julija 1936.
„... Nekako isto velja v tem pogledu posebej tudi za nas Slovence kot celoto. Tudi Slovenci kot celota občutimo namreč zle posledice vsakokratne gospodarske in socialne politike v naši državi najbolj živo, to se pravi, da nas zadevajo, podobno kot navadnega delavca prav pri naših najnujnejših življenskih potrebah. Slovenci navadno nimamo odločilnega vpliva na celotno politiko naše države. Zato pa tako živo občutimo vsako najmanjšo napako ali celo krivico na gospodarskem in socialnem področju"
»Ljudski glas«
1.	julija 1936.
 Vsi bi morali videti, da so
v Evropi sile, ki z veseljem opazujejo vedno bolj zamotane spore o notranji ureditvi naše države, ker upajo, da jih bodo v resnem trenutku izkoristili zase. Pred katastrofo nas more rešiti le sporazumna rešitev tega vprašanja (namreč notranja ureditev države) ... In za sporazum je polno podlage. Ni pametnega Slovenca, ki bi na primer želel vsemu slovenskemu narodu usodo koroških in primorskih Slovencev, ni pametnega Hrvata, ki bi ne razumel velikega pomena Dalmacije in Jadranskega morja, ki bi ga neke sile rade spremenile v zaprto jezero, ni ga Vojvodinca, ki bi ne vedel, kako je nekoč gospodarila madjarska gospoda in vsi Srbi so bridko okušali v prejšnjih časih ne samo turški jarem, temveč tudi gospodarsko izkoriščanje po Avstro-Oger-ski in drugih velesilah ...“
Termiti arhitekti. V belgijskem Kongu črnci ne grade sami svojih hiš. To težko delo opravljajo mesto njih termiti, ki so vrsta mravelj. Zgrade cele trdnjave, visoke 10 metrov. V Elizabetvilu so zamorci nastanili svojo pekarno v zapuščeni grad temitov. Navajeni smo občudovati Eifflov stolp v Parizu, ki meri 300 metrov. Grad termitov, ki je visok 10 metrov pa v primeri s telesom termita odgovarja 2000 metrov visokemu nebotičniku.
Vlada Ljudske fronte v Franciji nadaljuje z reformami gospodarskega življenja, za katere je dobila pooblastilo od ogromne večine francoskega naroda na volitvah v maju. Danes ni več nobenega dvoma, da žanje ogromne uspehe. V par tednih, kar |e na vladi, je izpremenila socialno zakonodajo, ki se tiče delavskega stanu in nastopil je čas, ko bo francosko delavstvo najboljše plačano na svetu.
Za delavstvom je prišla na vrsto obramba države. Znano je, da so francoske meje dobro utrjene. Toda abesinski primer je dokazal, da danes v vojni nimata nobene važnosti hrabrost in junaštvo, ampak da odločata motor in plin. Vse utrdbe v zemlji preleti letalo, katerega pogubonosnih posledic nas more ubraniti le drugo, močnejše letalo ali pa novi brzostrelni protiletalski topovi. Francija se je sicer oboroževala tudi s temi, toda več kot domači vladi je prodajal francoski velekapitalist železa in drugih rud fašistični Italiji za njene vojne namene v Afriki, predvsem pa Hitlerjevi Nemčiji. Že dolgo so opažali Francozi to za Francijo samo p.ogubno početje, toda do prihoda vlade Ljudske fronte na oblast ni mogel tega nihče preprečiti. Sedaj je nova vlada izpremenila tudi to. Podržavila je vojno industrijo, to je težko industrijo, ki se bavi s pridobivanjem rud in njihovo predelavo v vojna orožja vseh vrst, od letal in topov do pušk. Dalje kemično industrijo, optično in še nekatere druge. Moderna vojna je bolj vojna tehnike kot pa človeka. Zato je nadvse važno, kdo ima tovarne in kakšne so. Z novimi zakoni francoske vlade so prešle tako v last vsega naroda in ne samo nekaterih velekapitalistov, ki so že po denarju in sorodstvu mednarodno povezani. Lep primer tega je ravno eden največjih francoskih vojnih industrijcev de ' Wendel, ki ima svoje rudnike in tovarne ob francosko - nemški meji, onstran te meje pa sorodni-ka-Nemca von Wendela, ki ima enake tovarne na nemški strani iste meje. Ruda je pač pod zemljo in se ne meni za državne meje nad njo; tako teče nemško-fran-coska meja prav čez ozemlje, ki so bogata naravnih zakladov. Zato pa so bili v zgodovini med obema državama vedno boji za kose tega ozemlja. Sedaj bo pr-
vič, da bo en del v posesti vsega ljudstva in ne redkih posameznikov, bogatih fevdalnih knezov ali industrijskih baronov.
Francosko ljudstvo si obeta posebnih koristi od nove uprave teh podjetij in naravnih zakladov. Demokratična, nekorumpirana oblast bo pustila do veljave najsposobnejše ljudi iz ljudstva, katerih naloga bo sedaj, da kot strokovnjaki najdejo najboljše načine uprave, izkoriščanja in pridobivanja. Francosko narodno bogastvo in blagostanje bo s tem še dvignjeno. Toda to ni vse. Važnost teh reform sega daleč preko francoskih mej. Z izboljšano francosko armado, ki bo v službi vlade Ljudske fronte, je silno zmanjšana vojna nevarnost v Evropi. Napadalec bo premislil ,preden bo tvegal vojno z državo, ki bo imela zaveznika v mogočni francoski armadi in še dalje v vseh poborni-kih miru in socialne pravičnosti v Evropi. Od vseh drugih francoskih reform bo imelo korist le francosko ljudstvo, od tega vsa miroljubna ljudstva v Evropi, vsi, ki hočejo živeti in jim ni do novih vojnih grozot, hujših kot so kdaj bile.
Nadaljne, že izvedene reforme se tičejo francoske narodne banke, največjega denarnega zavoda v Franciji. Tudi ta naj služi izključno koristim ljudstva. Tako je izgubila oblast nad njim peščica veleindustrijcev in denarnih magnatov, čeprav je še pred reformami imela časa, da je odnesla v Anglijo, Ameriko in deloma tudi v Nemčijo znaten del francoskega narodnega premoženja. Francosko ljudstvo bo to prebolelo, vsa druga pa naj se iz tega zgovornega primera nauče soditi, kako nacionalni so krogi, ki si laste naziv nacionalnih, pa pri tem mirno izpraznijo državne kase svojega naroda in gredo z njimi v v inozemstvo. Kar je ostalo denarja, bo v službi ljudstva in to bo še vedno neizmerno več kot kdaj prej. Francosko ljudstvo pa bo odneslo v zgodovino zavest, da niti proti njim, proti največjim narodnim škodljivcem naroda in francoske države, ni rabilo sile. Demokratična Francija bo očiščena svojih najslabših plasti.
Na vidiku so reforme, ki zadevajo kmečko ljudstvo. Nič manj važne kot prejšnje, bodo posebno zanimale naše podeželje. Zato prinašamo o njih poseben članek.
ga, mora biti v primeru, če je nujno, da ga zapro, vsaka strogost, ki ni potrebna kot ovira njegovega pobega, strogo po zakonu zatrta.“ Deveti člen: „Nihče ne sme biti vznemirjan radi svojega prepričanja, tudi ne radi verskega prepričanja, samo da izpovedovanje prepričanja ne moti javnega reda, ki ga določa za-kon.“
11 koncu še enajsti člen: Svobodno priobčevanje misli in mnenj je ena najdragocenejših človekovih pravic; vsak državljan more torej svobodno govoriti, pisati, tiskati; odgovarja pa za zlorabo te svobode v primerih, ki jih določa zakon."
Od tedna do tedna
Poštne pristojbine za inozemstvo bodo zvišane in sicer za pisma od 3.50 Din na 4 Din in za dopisnice od 1.75 Din na 2 Din. Minister utemeljuje to zvišanje s tem, da je naša pristojbina za inozemstvo do sedaj bila tako in tako nižja, kakor pa bi po mednarodnih določbah smela biti. Dohodek iz tega zvišanja naj nadomesti zmanjšanje dohodkov iz telefona in iz poštnega prometa z državami Male zveze in Balkanskega sporazuma.
Državni dohodki za april in maj so bili manjši, kaikor pa jih je predvidevaj državni proračun. Več, kakor je bilo pričakovano, so dale samo carine. Sorazmerno najmanj je državna blagajna dobila iz direktnih davkov in pošte. Direktni davki so dali samo dobre tri četrtine (77.85%) pričakovane vsote, pošta pa 85%.
Toda tudi izdatki so bili manjši. Osebni izdatki so sicer bili nekoliko večji, kakor bi po proračunu ibili morali biti, toda stvarni izdatki so znesli komaj dve tretjini (68.18%) predvidene vsote. Tako je kljub padcu dohodkov dosežen — po časopisnih poročilih — v aprilu in maju prebitek v državni blagajni.
Za 23 mililonov je oškodoval „vele-poslanik v Moskvi*1 Bodi in njegova družba državo s tem, da so tihotapili perzijske preproge in druge dragocenosti. Za ta denar bi država lahko zgradila tri vseučiliške knjižnice v Ljubljani ali prispevala že precejšen del za novo bolnico v Ljubljani ali kako lepo cesto ali
pa bi poplačala vso škodo, katero so Sloveniji povzročila zadnja neurja. Banska uprava je sedaj zbrala podatke o škodi, katero so imeli slovenski kmetje od poplav in toče v maju in juniju t. 1. Po teh podatkih je bilo prizadetih po neurjih 11.000 ha zemlje in znaša škoda okrog 19 milijonov. Za prvo silo je banovina nakazala nekaj, v glavnem pa pričakujejo prizadeti pomoči od države.
Na Bledu se je sestal gospodarski kongres Balkanskega sporazuma. Vse članice Sporazuma so poslale številno zastopstvo. V jugoslovanskem zastopstvu je bil celo en Slovenec. Namen kongresa je bil, poglobiti gospodarsko sodelovanje med temi državami.
V Ljubljani pa so zborovali železničarji. Zahtevali so izboljšanje svojega težkega gmotnega stanja.
Tudi profesorji so zborovali. Na svojem letnem kongresu so izglasovali program, ki v marsičem spominja na program Ljudske fronte v Franciji. Podpreti ga mora vsakdo, ki hoče voditi ljudsko politiko. Profesorji so zahtevali razen preureditve šolskega sistema predvsem zgradbo novih šol, odprtje novih razredov, nastavitev novih učnih moči i. t. d. Zahtevali so tudi, da se končno reši vprašanje šolskih knjig.
Pravice človeka in državljana
Ustavodajna skupščina francoske revolucije je po ameriškem zgledu določila pravice človeka in državljana, ki naj so osnova vsaki vladi. Po tedanjem naziranju so bile te pravice naravne pravice. Nepoznavanje, pozabljenje ali zaničevanje teh pravic so edini vzroki vsakega propada. Preko francoske revolucije in njenih ustav so te pravice postale osnova vse kulturne Evrope.
Prvi člen posebne izjave, s katero je skupščina določila pravice človeka in državljana, pravi: „Ljudje se rodijo in ostanejo svobodni in enaki po svojih pravicah.
Socialne razlike morejo biti osnovane samo na skupni koristi". Drugi člen: „Namen vsake politične družbe je, da ohrani naravne pravice človeka, ki nikoli ne zastarajo; te pravice so svoboda, lastnina, varnost in odpor proti zatiranju." Tretji člen: „Najvišja oblast izvira iz naroda. Nobena družba in noben posameznik je ne moreta izvajati, ne da bi jima bila izrecno podeljena od naroda."
Med ostalimi so zanimivi in važni še naslednji členi:
Deveti člen pravi: „Ker smatramo vsakega človeka za nedolžnega, dokler ni spoznan za krive-
Kmetska samopomoč
Navodila
za zaupnike „Sloge“, gospodarske in podporne zadruge slovenskih kmetov in delavcev r. z. z o. z. v Ljubljani.
I. Organizacija.
a) Občinski zaupniki:
Na podžagi odd. XVIII. § 21. zadružnih pravil imenuje načelstvo na predlog zadrugarjev v vsaki občini svojega zaupnika. Zadružniki vsake občine si izberejo svoj občinski zadružni odbor, ki šteje od tri do šest članov. Ti Člani naj zastopajo posamezne vasi. Občinski zadružni odbor predloži v odobritev načelstvu zadruge občinskega zaupnika. Občinski zadružni zaupnik je predsednik občinskega zadružnega odbora.
b) Okralni zaupniki.
Vsi občinski zaupniki enega okraja sestavljajo okrajni zadružni odbor. Na ipredlog okrajnega zadružnega odbora imenuje načelstvo zadruge okrajnega zadružnega zaupnika, tki je obenem predsednik okrajnega zadružnega odbora.
c) Zaupniki avtonomnih mest.
Načelstvo imenuje na predlog Zadnikarjev za vsak volilni Okraj svojega krajevnega zaupnika. Zadrugarji vsakega volišča si izvolijo svoj krajevni zadružni odbor, ki sestoji iz treh do šestih članov. Predsednik tega odbora je vsakokratni od načelstva imenovani zadružni krajevni zaupnik.
Vsi krajevni zadružni zaupniki enega mesta sestavljajo mestni zadružni odbor. Predsednik tega odbora je mestni zadružni zaupnik, ki ga na predlog zadruga rjev postavi načelstvo.
II.	Delo zaupnikov,
a)	Občinskih:
Dolžnost občinskega zadružnega zaupnika je, da v vaseh svoje občine po svojih najboljših močeh organizira edlo „Sloge“, nabira zadružnike, širi zadružno misel, pobira mesečne prispevike in obračunava z načelstvom. Imena in naslove vseh zadrugarjev in občinskih zadružnih odbornikov mora pošiljat! tudi pristojnemu okrajnemu zaupniku.
Podrobno delo se vrši tako:
1. Vsak zadružni zaupnik prejme od načelstva potrebno število pristopnih izjav, sezname za vpis udov in druge potrebne tiskovine.
2. Za vsakega pristopivšega zadru-garja mora Občinski zaupnik izpolniti pristopno izjavo, ki jo mora ta podpisati obenem z dvema pričama. Vpisati je to-
čen naslov, število vpisanih deležev in višino /mesečnega prispevka. Vpisnina znaša za prvi delež Din 5.—, za vsak nadaljni delež Din 2.—. Obvezni mesečni prispevek pa je en dinar na mesec. Kdor more, naj prispeva več! Delež in vpisnina se plačata enkrat za vselej, mesečni prispevek pa vsak mesec ali pa za več mesecev skupaj.
3. Občinski zadružni zaupnik vpiše vse pristopne izjave v seznam udov. Deleži, vpisnine in prvi mesečni prispevek se plačajo takoj. Seznam vpisanih udov sestavi zaupnik v enem izvodu in ga z denarjem vred pošlje načelstvu v Ljubljano. Za sebe in za okrajnega zaupnika pa naredi zaznambo na navadnem papirju.
4. V končnem obračunu vpiše zaupnik skupno vsoto vplačanih deležev, vpisnin in prvih mesečnih pripev-kov. Od te vsote si odračuna stroške za papir, poštnino itd. Ostanek pošlje po poštni položnici ali denarni nakaznici načelstvu v Ljubljano. Vsak zadrugar mora tudi plačati za izkaznico (legitimacijo) Din 2.—, ki jo prejme od načelstva. Vsak občinski zadružni zaupnik prejme od načelstva tudi ..Razdelilnik prejemkov1* s točnimi navodili.
5. Občinski zadružni zaupnik mora vsaj enkrat mesečno sklicati sejo občinskega zadružnega odbora, ki sklepa o podrobnem delu v svojem področju na podlagi navodil, ki jih sprejme od načelstva. O tem svojem delu mora občinski zaupnik vsak mesec poročati načelstvu.
b)	Okrajnih:
Okrajni zadružni zaupnik skliče vsaj enkrat na mesec sejo okrajnega zadružnega odbora in nadzira ter pospešuje delo občinskih zaupnikov. O svojem delovanju mora vsaj vsak mesec poročati načelstvu.
ITI. Trajanje zaupnistva.
Zaupniki in odborniki zadruge delajo brezplačno. Njihova funkcija traja dotlej, dakler traja funkcija načelstva, oziroma, dokler ne izgube zaupanja zadrugarjev ali načelstva.
Ako potrebujete še kaka pojasnila, se oglasite v naši pisarni. Kdor pride po kdkih privatnih potih v Ljubljani, naj se logllasi tudi ipri inas, Tlrnovski pristan štev. 14.
Kaj je treba?
Občinski zadružni zaupniki, okrajni zadružni zaupniki, skličite vsak mesec seje zadružnih odborov! Na teh sejah obravnavajte delo na organizaciji „Sloge“ v svojem okolišu, obravnavajte gospodarske prilike in zahteve svojega okraja ter o korakih, ki bi jih morala „Sloga“ podvzeti, da ljudem pomaga. Stavite predloge načelstvu in poročajte o sejah.
Skušajte organizirati „Slogo‘‘ tudi izven svojega okoliša. Poiščite ljudi, ki bi prevzeli zaupni štvo. \Pritegnite k ,.Slogi" tudi obstoječe zadruge. Cim bo „Slo-ga“ bolje organizirana, bo potrebovala razne gospodarske zadruge pri izvajanju svojega programa.
K sodelovanju pri „S!ogi“ je treba nujno pritegniti socialno šibke sloje: delavce, bajtarje, male obrtnike. Ti se nahajajo v najtežjih prilikah, zato so bolj prosti raznih starih vplivov in imajo naj-
večji interes na tem, da „Sloga“ začne čimpreje z delom.
Vsak član „Sloge“ mora biti agitator za „91ogo“. To je potrebno, ker je še marsikje ne poznajo.
Zaupniki, skrbite za redno poslovanje. Pobirajte mesečno članarino in jo redno nakazujte načelstvu. Ker se „Sloga“ nahaja v slabem finančnem položaju, so zaželjeni še posebni prostovoljni prispevki.
Rekord v stradanju je dosegla tista kača v Madagaskarju, ki je v Pariškem zoološkem vrtu živela 4 leta brez hrane.
Kresnice svetijo z močjo normalne sveče. Tako so v novejšem času izmerili.
Kmečko vprašanje v Franciji
Po naglih izpremembah, ki jih izvaja, je razvidno, da se je vlada Ljudske fronte v Franciji zelo skrbno pripravila na svoje delo. Poročila, ki jih beremo o tem v našem časopisju so vsa izpačena, da si le težko ustvarimo pravo sliko dogodkov, ki hite mimo nas. Najbrže pa ne bo daleč od resnice sodba, ki pravi, da je prvič, kar je ta svet, neki narod v nekoliko dneh brez kaplje prelite krvi, ne da bi uničil le trohico narodnega bogastva, izpremenil svojo gospodarsko in socialno strukturo.
Bilo bi čudno, da bi vlada, ki se je toliko pripravila na svoje delo in si dala tako velike naloge za preureditev francoskega življenja, ne mislila tudi na kmečke sloje. Če do danes o teh reformah nismo brali v našem dnevnem tisku, je to znak, da dela vlada vse po nekem redu, korak za korakom, in da pride kmečko vprašanje na vrsto po izvršenih reformah v industriji in bankarstvu. Novi francoski ministrski predsednik Leon Blum, vodja francoskih socialistov, in njegovi sodelavci v vladi itak niso možje velikih besed, temveč dejanj. Vlada nič ne obljublja, samo dela.
Vse reforme sedanje francoske vlade so plod temeljitega študija razmer. Ob strani politikov je vrsta strokovnjakov za posamezna vprašanja, ki jim je edino merilo pri delu skrb za izboljšanjem življenja najširših ljudskih plasti. Tako tudi v kmečkih vprašanjih. Daleč so časi, ko si je moral pomagati kmet sam. Danes mu stoji ob strani vrsta šolanih inteiigen-tov, ki se spoznajo na zamotana vprašanja sveta in jih rešujejo z vidika kmetovih koristi. Iz takega študija in dela izvira načrt, po katerem bo vlada Ljudske fronte izboljšala položaj kmečkih plasti v Franciji.
Vsa množica raznih vprašanj okoli kmečkih stanov se da poenostaviti v glavnem v dve veliki spoznanji: da je kmečko delo še danes kljub napredku civilizacije izredno naporno in da izkupiček za prodano blago ni v sorazmerju z delom, ki je bilo zanj potrebno. Na teh opazovanjih bodo temeljile vse reforme.
Moderno stavbno podjetje ne porablja za mešanje betona^ najtežjega težaškega dela, več delavca. Opravlja mu ga stroj. Malte in opeke ne nosi v višja nadstropja nič več delavec. Pomaga mu dvigalo. Tako je danes v vseh strokah, vsaj v državah, ki so tako srečne, da se okoriščajo z iznajdbami tehnike. Le kmečko delo je skoro povsod, z izjemo Rusije, ostalo kot je bilo. Kmet nima denarja, da bi si nabavil stroje, zato so tudi iznajdbe na teh področjih redkejše kot drugje. Nikjer na svetu ni govora o osemurnem kmetovem delavniku, n(i-kjer o starostnem zavarovanju, nikjer o drugih socialnih pridobitvah, ki so si jih izbojevali ostali delovni sloji. Ste kdaj videli načrte za higienična kmetova^ stanovanja, kot jih vidite po časopisju vsak dan za ostale sloje? Kmet je prepuščen sebi, zato^ v razvoju ni mogel dohajati mešča-
na in tudi ne prosvetljenega delavca zapadnih držav in se tudi ni mnogo okoriščal z napredkom civilizacije.
Vlada Ljudske fronte v Franciji je med prvimi predlagala svojemu parlamentu izpremembo zakona o francoski Narodni banki. Tam se steka velik del francoskega narodnega premoženja. Tisti, ki ima upravo nad to banko, razpolaga z ogromnimi vsotami denarja. Doslej je bila to ozka družba nekaterih veleindustrijcev in bankirjev, ki so iz ozadja ukazovali vsem francoskim politikom in ravnota-ko vladam, z novim zakonom je to vlada sama. Del denarja Francoske banke bo namenjen sedaj kmečkemu prebivalstvu. Vlada mu bo dala velike vsote za investicije za moderne poljedelske stroje, za racionalizacijo dela in izboljšanje kmečkih pridelkov ter za boljšo strokovno izobrazbo kmečke mladine. Francoski kmet bo pri delu toliko razbremenjen in tako mu bo oljašano delo, da bo kot ostali sloji sposoben sprejemati kulturo, da bo imel časa za branje, izobrazbo in razvedrilo. Njegovim otrokom pa bo odprta pot do šole, ker kmetu ne bo manjkalo niti denarja, niti mu ne bo treba preobremenjevati z delom otroka že v najbolj zgodnih letih.
Druga stran kmečkega vprašanja pa zadeva prodajo kmečkih pridelkov. Med ceno, za katero proda kmet svoj pridelek, in ceno, po kateri pride ta pridelek na trg, je v Franciji velika razlika. Oddaljenost podeželja od mest je velika, zato tam ni navada, da bi kmet sam na tem trgu prodajal svoje pridelke kot je to pri nas. Od kmeta kupuje le veletrgovec, ki pridelke sortira in jih prodaja dalje trgovcem z živili na drobno. Med vsemi tremi zasluži največ posredovalec, to je veletrgovec. Tako na primer prodaja kmet kilo krompirja za 0.40—0.50 frankov, na trg pa prihaja krompir po zimi po 2 fr. do 2.40, poleti 1.50 do 1.80. Trgovec na drobno zasluži pri kili do pol franka, ostalo veletrgovec in železnica, ki je v Franciji po večini privatna last. Nova vlada bo sedaj organizirala in denarno podprla velike kmečke nakupne in prodajne zadruge, ki bodo nadomestile veletrgovca. Ker same ne bodo zasledovale dobičkov, tržne cene pa bodo ostale iste, bo dobiček te reorganizacije ostal kmetu, ki bo tako prodajal svoje pridelke še enkrat dražje kot sedaj.
Rezultati volitev v maju so najbolj presenečali v okrajih, kjer ima večino kmečko prebivalstvo. Ti okraji so doslej volili po veliki večini katoliške stranke, ki so v parlamentu pripadale k desnici. To pot so dali svoje zaupanje strankam Ljudske fronte, ki so po večini z levice. Odkod naenkrat ta izprememba? Vzrok je v tem, da je Ljudska fronta prišla pred kmečke sloje s tem konkretnim programom in zagotovila, da ga bo izvedla, če ji ljudstvo da na volitvah večino. Po svetovni vojni zapostavljeni in izmozgavani kmečki stan je zaupal in glasoval za Ljudsko fronto. Vlada sedaj le izpolnjuje prevzete naloge.
Položaj rudarjev v Bosni in Srbiji
V bosanskih in srbskih rudnikih vladajo posebne razmere. Kdor vidi, kakšen je položaj rudarjev v teh rudnikih, še posebno lahko razume, zakaj ravno ti rudniki uživajo vsepovsod take prednosti.
Anketa rudarjev v Belgradu v v začetku 1. 1936. je za položaj rudarjev v bosanskih in srbskih rudnikih ugotovila sledeča dejstva:
Zakon o zaščiti delavstva za tamkajšnje podjetnike sploh ne obstoji. V večini rudnikov vlada popolna samovolja rudarskih podjetnikov. Kadar rudarji v teh rudnikih štrajkajo, se bore za pravice, ki jih po drugih pokrajinah daje že zakon.
Vsako organiziranje v sindikalne organizacije se kaznuje v Srbiji in Bosni z odpustom. Delavski zaupniki se ali ne volijo, kjer se pa izvolijo, se pa vsako vršenje njihovih zakonitih dolžnosti kaznuje s takojšnjim odpustom. Delavnik traja v večini rudnikov 12 ur. Prekočasno delo se ne plačuje s 50%nim dodatkom. Vse pritožbe rudarjev na ministrstvo ostanejo brez uspeha, ker je marsikateri teh podjetnikov narodni poslanec...
Podjetja ne prijavljajo rudarjev v bolniško blagajno. Rudnik lignita v Velikem Crljenu je od 80 zaposlenih rudarjev prijavil Bratovski skladnici le 36 rudarjev. Isto podjetje tudi ni naprej plačalo uslužbenskega davka, ki ga je odtrgalo od rudarskih mezd. Plačalo je namreč samo Din 358.— uslužbenskega davka... na leto.
Denarne kazni, t. j. odtegljaji od mezd radi nezadostnega efekta pri delu, dosegajo v rudnikih na jugu države ogromne vsote. V rudniku Sisevac-Vršič so odtegljaji samo v 1. 1934. dosegli vsoto 34.515 Din. V Senjskem rudniku in v Ravni reki pa je bilo 891 rudarjem odtegnjeno 1. 1934. Din 74.636.
Pri tem so pa mezde strahovito nizke: 10 do največ 30 Din dnevno, pri 10 do 12 urnem delovniku. Povprečno znaša letni zaslužek rudarja z družino od Din 7500 do 12.500— brez odbitkov. Ce odštejemo še odbitke (davki, zavarovanje, odtegljaji itd.), znaša letni zaslužek še za 10% manj. Mezde se pa v mnogih rudnikih ne izplačujejo redno, marveč z več mesečnimi zaostanki. Ponekod so se že večkrat morali rudarji s štrajkom boriti za izplačilo teh bornih mezd.
Stanovanj podjetja rudarjem sploh ne grade, dasi so po zakonu k temu zavezana. Voda je skoro povsod nezdrava, ponekod jo morajo rudarji celo — kupovati. Rudarji so dalje primorani kupovati živila v konsumih, katere vzdržujejo podjetja sama in kjer so cene za 20—30% višje kakor v drugi trgovini.
Te ugotovitve ankete naj osvetlijo še nekatere navedbe rudarjev samih v debati.
V nekaterih rudnikih pretepajo nadzorniki rudarje, ki se upajo upreti zlorabam, in jih niti ne puste, da bi zapustili delo. To se je dogajalo v rudniku Siševcu. V rudniku „Trepča“ je bilo protizakonito odpuščenih 6 delavskih zaupnikov, nakar je bilo podjetje kaznovano s 3000 Din denarne
kazni in stvar je bila spravljena s sveta.
Na Hrvaškem šest rudnikov sploh ne plačuje zavarovalnih prispevkov Bratovski skladnici. Skupno ji dolgujejo rudniki 6 in pol milijona dinarjev.
Glede nesreč v rudnikih Srbije in Bosne samo nekaj dejstev: Samo v razdobju avgust-septem-ber 1. 1935. so se zgodile v rudniku Ravna Reka štiri smrtne nesreče in je prišlo do 36 težkih poškodb. Tako so trije našli smrt zato, ker se ni pravočasno izmenjala vrv pri spuščanju vagonov v globino, dasi so rudarji podjetje opozorili, da je vrv načeta. Vrv se je utrgala in vagon je zdrobil tri rudarje.
Stanovanjske prilike so obupne. V sobi, ki je velika 6 X 4 X 5 m živi 19 oseb. V tej sobi perejo, kuhajo, sušijo delovne obleke, kurijo z ogljem... V neki drugi kletni sobi stanuje 50 oseb. V rudniku Sisovec spi 18 oseb v pro-
Proslava tristopetdesete obletnice! smrti Primoža Trubarja bi bila za Slovence dvakrat žalostna zadeva, če bi jo presojali samo po vidnih manifestacijah. Kar smo v tem oziru zamudili, lahko še vedno nadoknadimo, posebno v zunanjem izrazu.
V zvezi s to proslavo pa je bilo napisano o reformaciji, posebno pa o slovenstvu in slovenskem jeziku toliko iskrenih in dovršenih del, da so ta dela močno odtehtala pomanjkljivost v burnih slovesnostih. Ob dragi priliki hočemo zbrati vse te dragocenosti, danes pa hočemo omeniti samo one pisce, ki so se mimogrede lotili vprašanja, zakaj je propadla slovenska refoiimacija. Propad tako elementarnega gibanja nas mora zanimati, v prvi vrsti pa še one, ki so vajeni vsak tak dogodek premeriti tudi s političnih zreli šč.
V tedenski prilogi »Jutra« je napisal Stajnko Bunc sledeče, z ničemer dokazane vrstice: »Protestantizem ni nikoli prišel v dušo našega človeka, nikdar ni imel prave življenske sile, sicer bi ga ne bil mogel tako hitro izruvati en sam — Tomaž Hren«. Ali pa: »Protestantizem je za nas le zgodovinski spomin, ki ga spremljamo s simpatijami, ker je prvi dal svoboden polet slovenski besedi, .s sedanjostjo pa nima (los tj opravka.«
Anton Slodnjak pa je celo v »Stari pravdi« napisal: »Človek pa se ne more ubraniti začudenja, da je naša reformacija propadla v nekaj letih brez sledu. Gibanje se je zrušilo kakor trhla stavba od sunka treh protirefor-macijskih komisij, križajočih našo zemljo in našega človeka koncem 16. stoletja«. »Zaradi svoje zveze z osovraženimi lutrškimi grajščaki, so postali slovenski predikanti suhe veje na narodnem drevesu ter so odpadli v prvem viharju.« To so trditve, ki jih v
štorih, kjer se od sopare niti ljudi ne razlikuje, po 2—3 spe v eni postelji.
Omejeni prostor nam ne dopušča, da bi še nadaljevali z naštevanjem dejstev, ki kažejo, v kako obupnih razmerah delajo rudarji onkraj Save.
Zahteve, ki so jih postavili rudarji na anketi v Belgradu so sledeče: Svobodno organiziranje po strokovnih organizacijah, svoboda štrajka, 8 urni delavnik, plačano prekočasno delo; izboljšanje vseh predpisov zakona o zaščiti delavcev, predvsem onih o delavskih zaupnikih; določitev minimalne- mezde na višini, ki bo zagotovila dostojno življenje rudarski družini; redno plačevanje mezd in zavarovalnih prispevkov s strani podjetij; zgraditev potrebnega števila rudarskih stanovanj; ustanavljanje rudarskih konsu-mov, ki bodo prodajali živila po zmernih cenah; denarne kazni za podjetja se morajo tako povišati, da bodo postale učinkovite.
Dr. K.
neje raziskavah V tej obliki, kakor so bile izrečene, gotovo ne zdrže znanstveno utemeljene kritike.
En sam — Tomaž Hren, ni bil en sam, temveč vsa cerkvena in državna oblast združena v eni roki in vsa v službi protireformacije. Tomaž Hren sam, kakor nam ga podaja zgodovina, ne bi otel niti ene duše iz protestan-lovskega območja, kot predstavnik vse politične sile pa je postal en sam — vsi in vsegamogočen. Protireformacija je bila zgolj politično nasilje, pri nas menda nekrvavo sežiganje in izganjanje, na Francoskem pa Šentjernejska noč. Kljub temu pa reformacija ni bila zatrta v par letih. Še mnogo let — posebno na Koroškem — so se na zunaj vneti katoličani, znotraj pa goreči protestanti zbirali k skrivni službi božji, kjer so prebirali Dalmatinovo biblijo. Zato je razumljivo, zakaj je morala prav vsa protestantovska književna produkcija na ogenj. Bila je nepremagljivo sredstvo protestantskemu odporu. Ko so bile sežgane vse knjige, je padla zadnja možnost skrivnega odpora.
V povojnih letih smo se naučili ceniti pomembnost politične sile, zato se nam ni treba čuditi navidezno slabi odpornosti slovenskih protestantov. Vsako iz globin prihajajoče gibanje, ki ne postane politično in ne zmaga v politiki, se porazgubi kot reka v puščavskem pesku. Preštejmo samo uspehe evropskih in ameri-kansteih cerkva na vzhodu, kjer jim manjka politična osnova, ali pa na drugi strani nezaslišan uspeh mohamedanska, ki je bilo v začetku izrazita politična cerkev. Če kje, je potrebno ta moment poudarjati na Slovenskem radi naše posebne nepolitičnosti.
Tudi ne sinemo pozabiti na oni del prekmurskih Slovencev, ki so
protestantski. Zakaj ni v Prekmurju zveza med osovraženimi graščaki in slovenskimi predikanti napravila slednje za trhle veje na narodnem telesu, ki bi odpadle v prvem viharju? Zakaj protestantovska cerkev na Slovaškem ni propadla in je rodila svojemu narodu najboljše može? Zakaj je skrival Trubar tiskarno za svojo prvo knjigo ravno na Šedmograškem1? Politična sila Habsburžanov je bila v teh deželah vedno slabotnejša, zato raz-vitek gibanja svobodnejši, da ga nikdar niso mogli čisto zatreti.
Tudi idejo o osovraženem graščaku ne bi brez ugovora podpisal. Ravno protestantizem je bil most, ki se je šele začel tvoriti in ki bi vezal dva svetova, tujerodno plemstvo in slovenskega domačina. Radi verske gorečnosti je nemško plemstvo subvencioniralo z ogromnimi vsotami tisk slovenskih knjig, da so mogli svojim hlapcem in deklam brati sv. pismo v jeziku, ki so ga le-ti razumeli in se v njihovem jeziku z njimi razgovarjati. Po dolgem času se je začelo spajanje dveh ločenih elementov, ki bi po protestantizmu postala eno — eno slovensko politično telo, to se pravi nov nepremagljiv habsburški sovražnik na jugu. Habsburžani gotovo še niso pozabili Celjanov in husitski Čehi so jim vseli 600 let habsburškega _ vladanja grenili sleherno prijetno uro. Politično stran protireformacije nam ni dosedaj še nihče podrobno opisal; ta spis nam je krvavo potreben, če ne radi drugega, pa vsaj radi pouka, ki ga bomo uživali ob Stanju takih del.
Potrebno je to opozorilo in potrebna so ta razmišljanja posebno slovenskemu mlajšemu rodu, ki bi se vedno rad zadovoljil le s kulturnimi manifestacijami, pri tem pa ne uvidi, da je politika ono ogrodje, ki napravi vsako pa tudi kulturno stavbo trdno in življenja sposobno. Dr. K. P.
Zadružna gospodarska banka je imela svoj občni zbor. Ta banlka je zlasti važna zato, ker je najtesneje zvezana z Zadružno zvezo, ki je najmočnejša slovenska zadružna organizacija. Na občnem zboru so rešetali obračune za tri leta 1933—35. Lansko leto je Zadružni gospodarski banki bil dovoljen odlog plačil in je morala biti sanirana. Delničarji so pri sanaciji izgubili 90%, vlagatelji in ostali upniki pa 40%, iz kateri je bil napravljen poseben rezervni sklad. Razen tega je Zadružna zveza prispevala še okrog 19 milijonov s tem, da je kupila nove delnice.
Jugos|avi]a je izgubila, kakor cenijo, pri sankcijah 392 milijonov. Največ je izgubila na lesnem izvozu (240 milijonov). Pri živini je izgubila 70 milijonov, pri koruzi 25 milijonov itd.
Letošnja letina je v Evropi približno taka kakor lani. Letos se bo po cenitvah pridelalo 416 milijonov stotov, lani pa jih je bilo 421 milijonov. Zmanjšala ipa se je površina posejane zemlje. Zelo ugodna bo letina v Rusiji.
Puščava ni mrtva. Botanik Reichert, profesor na vseučilišču v Jeruzalemu je odkril v puščavi rastline. Doslej jih ljudje niso opazili, ker so popolnoma podobne pesku. So sive in podobne lišaju.
Propad reformacije — za nas politično vprašanje
naši literaturi še nihče ni podrob-
Po pisani zemlji
Potomci emigrantov francoske revolucije
Dva dni po zavzetju Bastilje je pobegnil iz Francije brat Ludvika šestnajstega in se naselil na Flamskem. Nato so več mesecev zaporedoma veleposestniki, dvorjani, visoki vojaški dostojanstveniki in dvorne dame zapuščali posestva in častna mesta. Nastanili so se v Italiji, v Avstriji, v Nemčiji, na Holandskem in v Angliji. Nekatere je pot zanesla celo v Kanado, v Indijo, v Perzijo. Na tujih dvorih so spet globoko posegali v žepe tujih princev in lahkomiselno trosili denar, ki so ga pripeljali v kočijah s seboj. Bili so prepričani, da se bodo vrnili dnevi, ko bodo spet lahko grabili v državni zakladnici.
Tuji vladarji, ki jih je francoska revolucija vznemirjala, so organizirali napad na revolucionarno Francijo. Pomagalo jim je 25.000 francoskih plemičev emigrantov pod poveljstvom štirih francoskih pi inčev. Pod tujčevo zastavo so se francoski plemiči borili proti lastnemu narodu.
Emigranti nevojaki so pozneje v tujini čim dalje bolj propadali. Denar je postajal redkejši, tuji vladarji so zapirali svoja vrata.
Kako so se imenovali emigranti, ki so zapustili Francijo leta 1789? Potomci mnogih družin ne žive več. Mnogo družin je ostalo v inozemstvu, nekateri nepoznani žive od skromnih rent. Veliko pa je število tistih emigrantov, ki so se vrnili, ko je spet nastopila doba reakcije, in se dokopali do uglednih mest. Če danes pogleda-
mo v imenike članov „visoke“ francoske družbe, bomo našli sko-ro samo imena emigrantov iz leta 1789. Med onimi emigranti, ki so se bojevali proti revolucionarni Franciji, najdemo petkrat ime La Rocque. La Rocque, njih potomec, je danes vodja francoskih fašistov. Važna mesta v vojski, diplomaciji, politiki zavzemajo danes potomci teh plemičev, sovražnikov prave Francije. Upravni sveti industrijskih družb mrgole potomcev tistih, ki so se borili proti lastnemu ljudstvu. S pomočjo ženitev se plemiči vežejo z današnjim denarnim plemstvom. En primer:	danes francoski orožar
Schneider prodaja orožje tujim državam. Nekoč se je francoski emigrant Cosse - Brissac prodal tujim plemičem in uporabil orožje proti lastni zemlji. Hčerka današnjega orožarja Schneiderja se je poročila .s potomcem izdajalca Cosse-Brissaca. Današnji in bivši izdajalci ljudstva se vežejo.
Prva francoska republika je izdajalce domovine kaznovala tako, da jim- je zaplenila imetje: zemljo, gozdove, gradove. Pozneje je reakcija vrnila vračajočim se emigrantom vse tiste gradove, ki so bili konfiscirani in neprodani ter jim nakazala celo odškodnino. Zato še danes potomci nekdanjih izdajalcev sede na očetovskih gradovih.
Ljudska fronta se danes bori proti sovražnikom prve francoske revolucije. Polna bogatih izkušenj jim bo za vedno onemogočila parazitsko življenje.
V Egipta
V Aleksandriji smo. Spremlja me felah (najemnih) Ibrahim. Ogromno mesto je. Kraše jo palače, banke, 30 km dolge avtomobilske dirkalne ceste, tlakovane s potom miljonov Ibrahimov.
»Kakšna je tvoja hiša,“ vprašam Ibrahima.
„Z lopato zajameš v Nilu blata. To blato pomešaš z gnojem mršave krave. Ko so temelji, zidovi in streha gotovi, ne napraviš nobenih odprtin vanjo, ker ne potrebuješ niti vrat niti oken. Gospodarji so nas naučili, da se kot psi po trebuhu splazimo v zavetišče vsakič ko smo trudni. Luči ne potrebujemo.
Žene nam po noči ni treba iskati. Poleg mene leži na ozki slam-njači zraven sinov in hčera. Tudi edina ovca, kura ali oguljen pes nam delajo družbo v zavetišču. Vsi se tlačimo na en in pol metra velikem prostoru. V zavetišču ognjišča nimamo. Tri mesece na leto žvečimo samo sladkorni trs. Ostalih 9 mesecev pa jemo bob. Zelima, moja žena, zajema vode v Nilu, v prav jistm Nilu v katerega jaz mečem crknjene živali, kjer se zvečer umivam preden pomo.lim Alahu, kjer plavajo telesni odpadki otrok, kjer se kopljejo gospodovi bivoli. V tej vodi se bob počasi kuha na kamenitem zasilnem ognjišču. Obleka mi ne dela dosti več skrbi kot hrana. Hodim brez obutve. V 5000 letih je koža mojih podplatov postala trda kot
usnje. Od krojača umerjenih oblek ne nosim. Zadostuje mi dolga srajca. Kadar se strga, je podedujejo otroci."
„Ali nimaš bolnika doma, Ibrahim?"
„Da. Moj dvanajstletni sin Ab-duh bruha kri. Lansko poletje so nas zbudili sredi noči poljski čuvaji. Zapovedali so nam, da moramo takoj na kraljevo polje, katerega so napadli črvi in grozili uničiti žetev v 24 urah. Noč in dan smo morali trebiti črve. Abduh je bil zaspan in se ni premikal dovolj hitro. Zato ga je čuvaj sunil s puškinim kopitom v prsa in od tedaj boleha."
Brat mojega Ibrahima, Zaglul je koncem svetovne vojne, ko je Wilson proglasil načelo pravice narodov do samoodločbe, stopil v Egiptu na čelu borbe za narodno svobodo. Bil je sin felaha, eden izmed tistih miljonov, kj žive v brlogih brez oken in brez vrat, izmed tistih milijonov sužnjev, ki so nekoč strmoglavili Faraone in ki jih danes do krvi izrabljajo domači veleposestniki. Zaglul je izšel iz ljudstva, ljudstvo ga je oboževalo: za miljone felahov je bil prerok. Domači vleposestniki, katerim je postajal nevaren, so poklicali Angleže nji pomoč. S pomočjo angleških tankov, je bila Zaglulova stranka premagana. V zahvalo so egipčanski veleposestniki dobili nekaj mest v angleški upravi. Zahtevali
so od angleške uprave še več. Ker jim ni ugodila, so v Zaglulo-vem imenu razgibali množice. Od 1927—1929 je v Egiptu mrgolelo uporov. Ko so zahteve množice
prerasle veleposestniške namene, so zopet poklicali angleške tanke na pomoč. Prav na dnu srca felahov pa se je zganilo spoznanje pravega pota k svobodi.
Zgodba o mleku in vodi
Kmet Henry Wade je rdečega obraza stopil iz svojega skednja in požugal proti mostu: »Ej1, vi tam, ali ne znate brati?" Žugal je tujcu, ki je sedel na mostu in lovil ribe prav pod tablo, ki je nosila napis: »Loviti prepovedano. H. Wade.“ Tujec se za žuganje ni zmenil.
Wade se je moral vrniti v hlev k molznemu aparatu, ki ga je nastavil kravi Heleni. Helena je hudobna krava in bi električni aparat lahko pokvarila. V trenotku, ko je z molžo končal, se mu je približal tujec in ga prosil za kozarec mleka. Nato je prinesel iz avtomobila steklenico in kupil še en liter posebej ter odbrzel.
Naslednjega dne je prišel k Wa-de-u okrajni živinozdravnik. Prišel je pogledati, če je serum, ki ga je pred tremi dnevi vbrizgal Heleni, 'pokazal na kravi tuberkulozne znake.
Krava je bila bolna. Živinozdravnik je stopil k avtomobilu in vzel železno črko T (Tuberkuloza = jetika) v roke, jo razbelil ter pritisnil kravi na gobec.
Wade je bil obupan. »Če pomislim, da bi še pred par dnevi lahko dobil 70 dolarjev zanjo!" je dejal živinozdravniku. Potolažite se," ga je miril živinozdravnik. »Država Vam bo dala 11 dolarjev odškodnine, v mestu dobite za meso, ki ostane neškodljivo, 24 dolarjev, Kmetijska družba Vam bo dala 25 dolarjev. Vse to znese 90% tega kar bi dobili zanjo pretekli teden. Če bi bili kmet kje v Evropi, ne bi dobili zanjo niti pare."
Naslednjo nedeljo se je tujec zopet pojavil. »Danes ne bom lovil, ker nimam časa," je dejal, »prosim Vas pa za steklenico mleka."
Kako računajo v Nemčiji.
V prvi gimnaziji morajo nemški otroci reševati naslednja vprašanja, ki jih jim zastavljajo državne računice:
1. Dnevna bombna letala lete s hitrostjo 280 km na uro, nočna bombna letala s hitrostjo 240 km. Izračunajte v kolikem času prelete razdajo, ki loči Wroclav od Prage, Monakovo od Štrasburga, Koln od Metza.
Praga je mesto na Čehoslova-škem, Štrasburg v Alzaciji, Koln v Loreni. (Alzacija in Lorena sta danes k Franciji pripadajoči pokrajini, katere Nemčija zahteva zase.)
2. Eskadra 46 bombnih letal meče bombe na sovražno mesto. Vsako letalo ima 500 bomb, vsaka tehta 1 in pol kg. Izračunajte težo vseh bomb. Koliko požarov bo nastalo, ako eksplodira vsaka tretja bomba in vsaka 20 eksplodirana bomba povzroči požar?
3. Nemški zavezniki imajo 11 in 94 milijonov vojakov. Nemci sami so v 4 in pol letih vojne postavili na noge 13,250.000 vojakov. Sovražniki Nemčije so mobilizirali 47 milijonov vojakov. Koliko so-
»Naj bo," je dejal Wade, pomenljivo je pogledal tujca in nadaljeval: »Danes vlada pošilja svoje vohune h kmetom, kadar se najmanj nadejajo. Bolje bi bilo, da bi malo bolj nadzorovala prekupčevalce z mlekom! Mojc mleko je čisto, zagotavljam Vas. Glejte tale krava mi je zbolela. Jutri jo peljem v klavnico. Mleko dajem pa prašičem." Tujec je spil kozarec mleka, napolnil steklenico in odšel.
Naslednjega dne je spet prišel živinozdravnik. Wade mu je povedal, da se je tujec spet povrnil. „V kozarec sem mu natočil Heleninega mleka, v steklenico pa zdravega, človek nikdar ne ve s kom ima opraviti!"
»Vaša sreča," mu je pojasnil živinozdravnik. »Ribič je zares vladni nadzornik. Čemu? V Brook-lynu neka mlekarska družba dnevno razdeli 50.000 litrov mleka, ki prihaja večinoma iz našega okraja. Nekega dne so odjemalci opazili, da je mleku pridejana precejšnja količina vode. Treba je bilo pričeti raziskovati stvar pri viru. Nadzornik je prišel k Vam, k Vašemu sosedu in drugam, da vidi, če ne gre vaše mleko skozi vodo. Našli niso ničesar, seveda. V Potsvillu so preiskali mleko v posodah, ki prihajajo od kmetov in potem, ko se je že nahajalo v velikem avtobusnem rezervoarju. Mleko v rezervoarju je že bilo pomešano z vodo. Mlekarski družbi je bila odvzeta pravica prodaje, tipom, ki so mešali vodo, pa so naložili odškodnino."
»Seveda, je odgovoril Wade, če bi bil pri stvari udeležen mali kmet, bi mu naložil dvajset let ječe!"
vražnikov je imelo vsakih 10 vojakov centralnih sil (Nemčije in zaveznikov)? Svetovna vojna je trajala 1563 dni. Koliko nemških vojakov je žrtvovalo svoje življenje 1. dnevno, 2. na uro?
Pomembna je vzgojna stran tega računanja.
Proti dvobojem. Kardinal Faul-haber je izdal v Nemčiji pastirsko pismo, v katerem protestira proti dvobojem, ki se vedno ibolj širijo med visokošolci in ki so po pravilih visokošolske sekcije nacionalistične stranke obvezni.
»Leteča gostilna" v Evropi. V
Ameriki so letala že dalje časa opremljena z restavracijskem ozL roma bifetnim prostorom. Sedaj je Anglija kot prva evropska država uvedla tako »letečo gostilno" v letalih, ki oskrbujejo potniški promet med Londonom in Parizom. Gostilno v letalu je prevzela 21-letna Angležinja Daphne Kellyje-va, ki je bila doslej tipkarica v nekem uradu. Novost se je obnesla in letalska družba bo opremila tudi druga svoja letala z majhnimi restavracijami.
Razne vrste miru
Kakor je naši javnosti znano, se je vršila letošnjo .pomlad v Bruslju mladinska mirovna Ikonfrenca. Ootovlo je vsa mladina v enaki meri zainteresirana na mirovni misli, kajiti prav mladina je v tisti dobi človešikega življenja, ko hočejo njene kipeče sile delati, ustvarjati, graditi — ne razdirati in moriti. Ta težnja druži vso mladino, spričo hrepenenja po miru utihnejo svetovnonazorska in druga nasprotja. To sogilasje se je veličastno 'pokazalo na bruseljskem kongre-5ii, kjer je govor svobodomisleca izzvenel v i&ti 'krik po miru, kakor govor krščansko orijentiranega mladeniča.
Da pridejo težnje po miru in pravičnosti hrepeneče mladine še bolj do izraza, so udeleženci bruseljskega kongresa sklenili prirediti letos seiptemibra svetovni kogres mladine vsega sveta. Kongres se bo vršil v Ženevi pod okriljem Društva narodov. Kongres bo vodil belgijski senator Henri Rolin. Povabljeni, so vsi; tudi oini, ki niso pacifistično usmerjeni, bodo imeli priložnost, zagovarjati svoje bojno razpoloženje. Eden poglavitnih smotrov kongresa bo, da mladina vsega sveta izmenja svoje misli o mednarodnih vprašanjih in sestavi akcijski program z namenom, da se onemogoči vojna.
Tudi slovenska mladina se namerava udeležiti kongresa v Ženevi. Že po vseh večjih krajih Slovenije obstojajo pripravljalni odbori, kjer so zastopane vse smeri.
Toda nedeljslki „Slovenec“ je v svoji edinstveni nestrpnosti to gibanje obsodil. Sklicuje se na to, da so tudi francoske in belgijske organizacije odpovedale udeležbo na mirovnem kongresu, češ, da so mnogi pripravljalni odbori raznih držav zapustili prvotno mirovno linijo in češ, da so se večine teh odborov polastili skrajni levičarji, ,,in ti se že po svojem bistvu ne morejo boriti za resničen mir“. „Pax romana", organizacija katoliških dijakov, hoče biti pa pobornica za resnični mir, zato da bo priredila sama pravi mirovni kongres.
Kako daleč je ta nestrpnost od besed, ki jih je nedavno govoril veliki katoličan, francoski kardinal Verdier! Ta je izdal svojim vernikom oklic, kjer pravi med drugim: „Vsi... imamo dolžnost, ustvarjati ozračje miru in bratstva ... Žrtvovati moramo svojo mržnjo in politične koristi in v neki meri celo naše osebne interese temu socialnemu miru ... Zunanje nevarnosti, ki nas ogražajo, strahota bratskih bojev, ki so na koncu te poti pretiranega individualizma, razsipanje ogromnih in vsakovrstnih bogastev, ki jih ima naša dežela in ki se z njimi, po priznanju vseh, drugi narodi ne morejo ponašati... vse to zahteva od pravega kristjana, od Francoza, ki je vreden tega imena, od človeka, ki resnično ljubi svojega brata, da spet upostavi med nas mir, slogo, resnično bratstvo".
Ali ne bi bilo tudi pri nas zaželeno, da bi se zavedeli prav vsi, da smo pred vsem ljudje, bratje, sinovi enega Ln istega naroda, ki imamo nešteto skupnih interesov, ki nam prete skupne nevarnosti. Zlasti težnja po miru in delo za mir nam bi moralo biti vsem sikupno. Vsaj tod bi se moralo čutiti vsaj nekoliko sledu naukov, ki jih je učil Kristus. Upamo, da bo mladina spregledala., da bo vsaj ona odstranila ovire mržnje, ki nas same vedno najbolj tepe.
Pacifist.
Novi zakon o elektrifikaciji —-Slovence nesprejemljiv
Prinaša nov fond, ki ie najhujša iznajdba centralizma.
za
V zadnji številki smo opozorili na načrt zakona o elektrifikaciji, posebno pa na določbe, ki govore o posebnem elektrifikacijskem fondu. Na mesto svojih pripomb, ki so odpadle, prinašamo v izvlečku izvrstni članek, ki ga je objavil „Trgovski list** od 9. t. m.
„Trgovski list“ govori o raznih nesprejemljivih straneh načrta za novi zakon in pravi:
„Kakor smo že na kratko poročali v prejšnji številki „Trgov-skega lista“, so izdelali v Belgra-du načrt novega zakona o elektrifikaciji države. Da je v Jugoslaviji, kjer se ne izkorišča niti ena cela stotinka vodnih sil, zakon o pospeševanju elektrifikacije države nujno potreben, je izven vsakega dvoma. Toda novi zakonski načrt ima nekatera določila, ki so tako nemogoča, da postane ves načrt nemogoč, če bi obveljala ta določila.
„To je predvsem določilo, da se ustanovi centralni elektrifikacij-ski fond za kritje nerentabilnih in celo neracionalnih investicij. V ta fond bi plačevala vsaka elektrarna okoli 2% svojih dohodkov in bi tako prišlo v fond na leto okoli 20 milijonov Din. Na zunaj se vse to prav lepo sliši, v resnici pa je stvar čisto drugačna. Kajti novi fond ne bi pomenil dejansko nič drugega kot novo obdavčenje bolj razvitih pokrajin v korist manj razvitih. Zlasti pa bi bila udarjena z novim fondom Slovenija, ki že leta dela in z velikanskimi denarnimi žrtvami za svojo elektrifikacijo.
Od te slovenske elektrifikacije ima itak že država velikanski dobiček, ker dobiva tem večje dohodke od trošarine na električni tok, čim bolj ta elektrifikacija napreduje. Vse, kar Slovenija investira za svojo elektrifikacijo, povečuje tudi državne dohodke in s tem Slovenija tudi že plačuje svoj delež, ki ga gospodarsko bolj razvite pokrajine plačujejo za manj razvite. A elektrifikacija Slovenije daje državi tudi druge večje dohodke, tako pri prometnem davku, pridobnini, uslužbenskcm davku itd. Od elektrifikacije Slovenije, ki jo ta sama plačuje, ima torej država že tako velike dohodke, da bj morala biti z njimi za-dovoljna.“
V nadalnjem se pa „Trgovski list“ ukvarja z zelo razširjeno zlorabo ustvarjanja posebnih fondov, o katerih se pri nas vse premalo govori. Navadno kritiziramo ! centralizem na podlagi državnega proračuna. V državnem proračunu pa ti posebni fondi niso obravnavani. Takole piše „Trgovski list“ o teh fondih:
„Če le kdaj izide zakonski načrt o pospeševanju te ali one gospodarske panoge, potem je prav gotovo višek vsega tega načrta ustanovitev fonda za pospeševanje te panoge. Brez takšnega fonda kratkomalo ne gre, pa čeprav naj bi se ta fond ustvaril tudi na najbolj nemogoč način. Tako se je hotela pospeševati gradbena delavnost s silnim povišanjem trošarine na cement, banovinske fi-
nance pa naj bi rešil fond, ki je pomenil novo obdavčenje banovin. Tistim, ki se jim hoče pomagati, se najprvo nalagajo nova bremena. To je prva čudna modrost...
Druga specialiteta teh fondov pa je — in tu je tudi njih glavni pomen — da so dosledno porojeni iz najbolj čistega centralizma. Vse pokrajine naj navidezno enako plačujejo v ta fond, iz njega pa naj prejemajo vse pokrajine različno. Tiste, ki plačujejo v ta fond največ, naj dobe iz fonda najmanj, tiste pa, ki plačujejo v fond najmanj, pa naj dobe največ. To je tista znana centralistična enakopravnost, ki smo jo že tolikokrat okusili in ki leži na vsem našem gospodarstvu s takšno silo, da je imamo že za vedno zadosti. Že pri uvedbi banovinskih centralističnih trošarin z njih znanim imenitnim razdelilnim ključem smo odločno protestirali proti temu skrajnemu zapostavljanju slovenskih interesov. Že takrat smo opozorili, kako skrajno krivično je, da mora vsak naš delavec plačevati dražje riž, kavo, čaj itd. zato, da bodo bogataši v drugih banovinah obvarovani pred tem, da bi plačevali tako visoke banovinske
doklade, kakor jih plačuje Slovenija.
Sedaj naj elektrifikacijski fond to krivico še poveča. Desetine in desetine milijonov je že žrtvovala Slovenija iz lastnega za svojo elektrifikacijo, težke obresti mora plačevati vsako leto za dolgove, ki jih je napravila v ta namen, sedaj pa naj plačuje še poseben davek, da bodo drugod prišli ceneje do električnega toka. Pa naj še drugod najamejo posojila za elektrifikacijo, mesto da delajo le dolgove za silno drage in luksuzne banske palače. Je pa vendar malo preveč zahtevano, da bi Slovenija morala plačevati za elektrifikacijo banovinam, ki tako sijajno gospodarijo, da imajo tudi po 60 milijonov Din za reprezentativne banske palače, ne pa tudi denar za mnogo bolj potrebno elektrifikacijo.
Zato pa pravimo: dokler ni črtan iz novega elektrifikacijskega zakona tako imenovani elektrifikacijski fond, je za nas ves zakonski načrt nesprejemljiv in se o njem sploh ne more debatirati. More se le odklanjati, in sicer z neodjenljivo odločnostjo!11
Mi k gornjim^izvajanjem nimamo nič dodati. Želeli bi samo, da se v zvezi z načrtom za elektrifikacijo načne sploh vprašanje fondov. Za začetek predlagamo, da nam kdo vse te fonde vsaj našteje.
Po slovenski zemlji
Slovenci pod Italijo
Zaslužen odgovor. V „Stari Pravdi*1 smo poročali o čudnem predavanju Tre-sič-Pavičiča, katerega so z velikim za-
NAROČNIKI!
Z 2. številko »Slovenske zemlje** botno ustavili list vsem, ki niso plačali »Stare Pravde“ ali pa jo naročili z dopisnico. Nekaterim krajem prilagamo položnice. Poravnajte dolgove! Naročnina za „Staro Pravdo** velja za »Slovensko zemljo**.
dovoljstvom brali na javni prireditvi in ipotem objavili tržaški fašisti. Kakor se bodo bralci spominjali, je Tresič-Pavičič poveličeval italijanski imperializem.
Sedaj je vsa javnost v Jugoslaviji proti temu stališču človeka, ki hoče biti Hrvat in Jugoslovan, protestirala. Javnost se je pri tem spomnila na to, da je Tresič-IPavičič milijonar. Ko so ga svoj čas vprašali, odkod tl milijoni, je Tresič-Pavičič odgovoril, da jih je pridobil na pošten način, češ, da je kot opolnomo-močeni jugoslovanski poslanik v Združenih državah Amerike dobro poznal gibanje vrednosti jugoslovanskih državnih papirjev in tako mogel s pošteno igro zaslužiti na borzi svoj denar.
V Angliji pa pošljejo v pokoj človeka, ki so ga samo osumili, da je nehote izdal skrivnost državnega proračuna in tako nehote omogočil drugim, raznim špekulantom dobiček z zavarovalno igro!
Prav je napisalo glasilo primorslcih izseljencev:	Stališče	Tresič-Pavičiča	ni
stališče Hrvata in Jugoslovana, to je samo stališče dalmatinskega milijonarja
Kdo še verjame,
da „Domovina“ št. 28. z dne 9. julija ne zbija norcev te ljudstva, ko prinaša poročilo z zbora JNS, kjer so prišli gospodje generali brez vojske (zdaj v rezervi in v pokoju!) do velikega odkritja: ,,Mali človek se mora ščititi". Naš Jalkec, ki ne pozna jugoislovenščine in jugoslo-slovenske politike, je kimal, češ, tiskovna napaka: Pravilno hi se moralo glasiti: „Mali človek se inora sam ščititi/* ln to bi bilo prav.
Mi pa smo se pod hudimi režimi navadili tudi na duh jugoslovenščine in ta je tako elastična, kakor žoga iz gume. V jugoslovenščini ne sklanjamo kakor v slovenščini. IPravil še ni, toda kakor nas življenje in delo generalov JNS uči, je ednina: „Mali človek se mora ščititi", množina pa: „Mato ljudi se mora ščititi".
In res vidimo, kadar so gospodje JNS odrinjeni od korit, kriče na vse grlo, kako je nujno ščititi male ljudi, tedaj pa, ko so bili pri koritih, so ščitili malo ljudi, t. j. sami sebe.	S.	B.
Še o zborovanju v Dubravi.
O tem zborovanju je naš list poročal le kratko notico, ker daljšega poročila radi znanih razmer nismo mogli prinesti. O tem shodu je pisal tudi „Slo-venec‘‘ in je omenjal, kako nasilni smo bili zborovalci, ki smo nekemu Slovencu, ki biva v Dubravi, nasilno odstranili slovensko zastavo, katero je izobesil, edino slovensko zastavo ta dan v Dubravi. Potem se je na široko o tem razpisaval tudi ..Slovenski gospodar", ki je temu „dogodku“ posvetil nelkaj uvodnih člankov.
Dolgo smo molčali, ker smo verovali, da je med možmi, ki so jih rodile slovenske in tudi -krščanske matere in ki vodijo usodo „Slovenca“ in „Sloven-skega gospodarja" še ■kaj smisla za resnico. In smo molčali ter čakali, da bo -doitični Slovenec v Dubravi (ime mu je Mihelič) vendarle povedal čisto resnico in dal v imenovane liste popravek. Do danes se to ni zgodilo. Utihnili so žolčni napadi in pljunki na vse tiste Slovence, ki jih je tisoč in petsto ob svojih narodnih zastavah manifestiralo za svoje ljudske in slovenske ideale. Zato povemo tole resnico:
Ni krivda nas navzočih tisoč petsto zavednih Slovencev, da je g. Mihelič tekom ,let diktatorskega režima pozabil, kakšne barve ima slovenska zastava in kako so iste razvrščene in ni naša ikriv-da, da je sicer v dobri veri, da je manifestiral svojo slovensko zavest, izobesil zastavo naših južnih bratov Srbov. Naša krivda ipa je, in tudi naša dolžnost je bila, da smo poslali k njemu nekaj ljudi z zahtevo da srbsko zastavo obrne, da bo slovenska, ker je on Slovenec. To se je tudi zgodilo. — Ne bilo bi potrebno o tem še govoriti, ako ibi g. Mihelič po svoji vesti storil svojo dolžnost do resnice in bi tako prihranil vsem onim, ki so sipali strupeno žveplo sovraštva na nas, njim seveda dobrodošlo gradivo.
Ako ni tako, g. Mihelič, prosim, povejte resnico.
Več zborovalcev, zavednih Slovencev.
Žužemberk.
Nihče iz našega kraja se dosedaj ni oglasil v našem, kmetu najbolj potrebnem listu. Marsikateri človek bi mislil, da smo zadovoljni in bogati. Po našem lepem kraju smo res bogati, toda ne denarno in ne materijalno, pač pa po dolgovih. Tako smo namreč zadolženi, da stojimo tik pred propadom. Zadolžili smo se za oble,ko. Prišla je še slaba letina, kupiti smo morali jedila. Končno pa so prišle z davki, ki so vsako leto večji, posebno nekatere občinske doklade, ki so bile nepotrebne, katere bom omenil pozneje.
Najbolj nas tišče doklade, katere plačujemo, da bi občina poplačala dolg.
Zidali so namreč leta 1927/28 župnišče, ki je zelo velika stavba in ki je stala 1,070.758 Din. Leta 1929. je občina prevzela dolg za župnišče. Oib prevzemu je dolg znašal Din 710.364. Od celokupnega dolga se je danes plačalo 285.503 50. Stanje dne 31. 12.1935 pa je bilo 785.254.50. Današnje stanje pa bo okroglo 790.000.
Torej preglejmo te številke in pridemo do zaključka, da je že na samih obrestih dolga 75.000 Din. Ker se pa od 1929. leta ni moglo več odplačati, bo še težje sedaj, ko kmet propada na vseh koncih.	Kmet.
Orinož.
V dneh 4. in 5. t. m. smo imeli veliko gasilsko slavje. Mesto je bilo okrašeno, zavedni Slovenci so izobesili svoje narodne zastave. Na slavju so govorili razni zastopniki, toda ljudem je razgibalo srca, ko je zastopnik bratskih Hrvatov iz Varaždinske ,gasilske župe Dolanslki iz Vinice poudaril, kako so hoteli režimi narediti iz prostovoljnih in svobodnih gasilcev služabnike diktature> kako so hoteli iz gasilskih organizacij narediti stebre fašizma, a se jim ta nakana ni posrečila. Prostovoljni gasilci so bili, so in bodo ostali svobodni v pomoč ljudstvu, kadar in kjetikoli bo potrebno. Borili se bodo za človečanske, narodne in socialne ideale, nikoli pa ne bodo dopustili, da bo kdo iz njih ustvarjal zaščitnike in pristaše protinarodnih režimov.
Gasilec.
Ig.
Minilo je leto, odkar so napravili na Igu banovinski ribnik. Napravili so ga na zemljišču veleposestnika Josipa Palmeta. Ko smo zvedeli, da se bo delal ribnik, smo se vsi prizadeti posestniki pritožili na Bansko upravo. Tudi komisiji, ki je iprišla, smo dokazovali, da nam bo ribnik škodoval.
In nam res škoduje. Marsikje, kjer so bili prej lepi vrtovi, stoji sedaj voda do kolena globoko. Pitna voda je polovico slabša. Na ribniku pa so se tudi zaredili komarji, ki so postali huda nadloga. Posebno pa so nevarni sedaj, ko so zanesli k naim malarijo.
G. Palme je poskusil že svoje čase napraviti ribnik. Takrat pa ni mogel izvesti svojega namena, ker je visela nad njim še agrarna reforma. Šele 1. 1931 se je mogel zopet lotiti svojega načrta, ko mu je takratni zakon o agrarni reformi pustil vso zemljo. Pomagalo mu je tudi banovinsko ribolovno društvo. Našega nacionalnega župana, katerega smo poslali na banovino, da .protestira, pa so prepričali, da bo ribnik v velik okras naši vasi. Če je šlo že za okras, mislimo, da je bilo že lepši okras, da so svoj čas grofje na istem mestu redili 8 do 12 jelenov in košut. Od tistega mi tudi nismo nič imeli. Imeli pa smo vsaj dobro pitno vodo, namesto katere imamo danes veliko lužo.
Vprašamo, koga naj držimo odgovornega za škodo, ki nam je nastala. Nekdo jo mora vendarle povrniti. Vabimo banovino, da si ogleda naše poplavljene vrtove.	Prizadeti.
Belokrajina.
Hranilne vloge in še marsikaj. Večina čitateljev „Stare Pravde" je gotovo brala po raznem časopisju, kako strogo se kaznuje .tatvina. To je docela v redu, kajti če tatu pustimo pri miru, ko je ukradel tele, bo ukradel drugič vola. Vse tatvine pa niso enalko kaznjive. Ce ukrade n. pr. kmet tisoč do deset tisoč dinarjev, bo kaznovan od 3 mesecev do dveh let. Ce pa ukrade velik gospod sto tisoč ali milijon dinarjev in še več, se temu reče ibolj po gosposko poneverba. No, gospod se potem že nekako izmaže. Če je v službi, izgubi za kazen službo. Pa saj ima zadosti ..prihranjenega" denarja.
Imamo pa še eno vrsto tatvine, ki pa do sedaj ni bila kaznjiva. Kako bo v bodoče s to tatvino, bomo še videli. Tej tatvini se reče neizplačevanje hranilnih vlog. Četudi smo Belokrajnci precej ubogi, kljub temu si je marsikateri prihranil, pardon, pristradal kakšen tisočak v boljših letih. Tega je vložil v hranilnico v prepričanju, da je denar v denarnih zavodih najbolj varen. Ta denar smo vlagali v denarne zavode eni za priboljšek v starosti, drugi do prilike, da si bomo zgradili hišico, tretji pa za slabe čase. Ti slabi časi so sedaj tukaj, denarja pa ni od nikoder. Sicer izplačujejo belokranjske hranilnice nekoliko od vlog, po neki lestvici, toda to talko malo, da ne pride v poštev. In ta denar, ki je bil zaslužen v Ameriki, Argentini, Belgiji in Franciji s krvavimi žulji in v smrtni nevarnosti.
Časopisje piše približno takole: Ne držite denarja doma. Ogenj vam ga lahko vpepeli, podgane in miši ga lahko uničijo, roparji preže na vaše prihranke. Zato vlagajte svoj denar v domače denarne zavode, kjer je najbolj varen.
Tega denarja, ki se nam ne izplačuje, mi mali kmetje ne bomo tako enostavno pozabili, ker to je za nas življenske važnosti. Danes ni več tisti čas, kot je bil pred 120 leti, ko je angleška gospoda v pokrajini Suterlanda napravila slično lopovščino, kot je to z našimi hranilnimi vlogami. Ta velespoštovana angleška go-
spoda je tzemljišče, na katerem je živelo 15.000 ljudi, enostavno odvzela kmetom brez vsake odškodnine in izipremenila to zemljo v pašnike za ovce. Da, toda to je bilo pred 120 leti. Mi belokranjski kmetje stojimo trdno na stališču, da se naše vloge začno takoj izplačevati, in to po volji vlagatelja, kolikor kateri zahteva, pa čeprav celo vlogo. Dokler bo denar predstavljal, in to danes predstavlja lastninsko pravico", nam ne sme nikdo kratiti pravice, da z našo lastnino svobodno razpolagamo.
Vsi čitatelji „Stare pravde" širom Slovenije pa odločno zahtevajte svoje pravice, kjerkoli se te pokažejo. Pozdravljeni boroi za staro pravdo!
Lipnica pri Radovljici.
Hočem vam na kratko opisati razmere našega kraja. Prebivalci so po večini kajžarji, kočarji in mali kmetje. Po večini živijo od gozda in trpijo sedaj radi zastoja lesne trgovine veliko pomanjkanje. Pesem fantov po vaseh iz nekdanjih dni je popolnoma zamrla. Otožni obrazi prebivalcev nam pričajo, kako težak gospodarski položaj je zavladal.
Po žagah rastejo osat in koprive. Terjanje in rubežni od strani davkarije in drugih iipnikov so na dnevnem redu. Delavci in obrtniki ne pridejo do svojega težko prigaranega zaslužka.
'Prebivalci Lipnice in Kamne gorice so bili večinoma brez zemlje in so dobili po agiarni reformi od grofa Turna majhne koščke zemlje, za katero morajo plačevati v denarju. Govori se tudi, da se bo prekinilo pridobivanje črnega gramoza na Lancovem, češ da ni denarja.
Nekaj zaslužka je pri regulaciji rečice Lipnice pri Kropi. Delavci zaslužijo po 2.50 Din na uro. Deževje še ta malenkosten zaslužek trga. Pa baje bo tudi to delo prekinjeno, ker ni denarja.
Lansko leto so ob času volitev občinski uradi dobavljali cenejšo koruzo. Za revnejše sicer tudi ta ni bila, ker jo niso mogli plačevati. Letos pa ni nič koruze, menda ker še ni — volitev. Lipničan.
Ivanjkovci.
Tudi v našem kraju čitamo „Staro pravdo" z željo, da bi nam pomagala v današnjih hudih časih. Slabo se nam godi. Zaslužka ni nobenega. Mi viničarji služimo po 6, 7, 8 Din na dan pri svoji hrani. Ko bomo poškropili, pa bomo še ob ta zaslužek. Pri kmetih, kjer odslužujemo zemljo, ne bo do jeseni tudi nobenega dela. Ko smo v tabrhu, jemo kruh, salato in kakšne koruzne juhe. Zdaj pa ne bo denarja niti za sol in olje. Otroci so bosi in lačni, pa jim ne moremo pomagati. Žene vsako leto rodijo in slabo se hranijo pa težko morajo delati, zato so čisto slabe. Pomoči ni nobene od nikoder. aM-lo smo mislili, da nam bo občina kaj pomagala.
Tovariški pozdrav!
Viničar.
Šent Pavel pri Preboldu.
Iz našega kraja še ni bilo dopisa v „Stari Pravdi", kljub temu, da je pri nas že precej razširjena. Gradiva za v javnost je dosti. Nismo še uspeli pridobiti stalnega dopisnika, ki bi poročal o važnejših dogodkih.
Za danes si bomo ogledali slučaj treh delavcev iz tovarne Prebold. Ti trije delavci so se nedavno vrnili.
Sedaj so brez posla in brez vseh sredstev za življenje. Tukajšnja tkalnica jih noče sprejeti več nazaj, čeprav so bili prej že dolgo let zaposleni v tej tovarni. G. Sadnik, ravnatelj, se sklicuje, da je to nasvet samega gospoda bana.
Na pomanjkanje dela se namreč tovarna ne more sklicevati, ker istočasno spre-
jema druge. Radi takega nečuvenega postopanja je delavstvo zelo razburjeno, vendar pod splošnim pritiskom zaenkrat še molči. Toraj kakor rečeno, dela za nje ni, živi v zemljo pa tudi ne bodo šli, občina bo morala skrbeti za nje.
Ne vemo, kaj bodo občani Št. Pavla rekli k temu, da bodo zdravi delavoljni ljudje podpirani na stroške občanov. Krivda ne leži pri omenjenih delavcih, marveč na g. županu Sadniku, ki je obenem tudi ravnatelj tkalnice Prebold.
(Prihodnjič si ogledam še gospodarstvo občine Št. Pavla in razmere v obeh tovarnah.	Opazovalec.
Objavljamo popravek
Tovarna Kocjančič in Dmg d. z o. z., Domžale nam je poslala naslednje pismo:
„V „Stari pravdi" od 9. julija t. 1. pišete o razmerah v naši tovarni in to precej napačno, ker pri nas ni delavke po Din 1.50, ker imajo vse od 2.— Din naprej ali pa na akord, kjer dosti več zaslužijo. Delovni prostori so pa naši talki, da niti spalnice niti obednice doma nimajo takih prostorov. Kar se pa tiče metode o kateri pišete, pa moramo Vam in vsakemu priporočati najsibodi Hitlerjevsko ali pa drugo metodo, ker v glavnem gre za disciplinirano organizirano redno in pravilno poslovanje, katerega pa žalibog pri nas še ni.
Nikoli nismo nič imeli proti organizaciji, majsibo katera koli hoče, ter nam je samo dobrodošla, če res zna v pravem smislu in disciplinirano držati m voditi skupno delavstvo."
in pozivamo
svojega dopisnika, da pojasni morebitne netočnosti v svojem poročilu, katero smo objavili v zadnji številki.
Zaupniki »Stare Pravde*4!
Brez dvoma Vas bo vest na prvi strani razveselila. Saj ste bili vi tisti, ki ste vedno zahtevali združitev vseh slovensko mislečih. Ostanite nam zvesti še naprej!
Nadaljujte delo kot sedaj. Naročilne bloke „Stare Pravde" obdržite, prav tako bloke za tiskovni sklad.
Vsem, ki ste zahtevali sezname naročnikov, bomo poslali sezname, ko uredimo novo kartoteko.
Zaupniki, ko nam poširjate nove naročnike, nam morate obenem nakazati vsaj enomesečno naročnino v znesku din 3. Novim naročnikom, ki niso plačali naročnine, bomo poslali samo eno številko na ogled. Tako delajo vsi listi, tembolj pa moramo mi, ki se vzdržujemo iz same naročnine.
Dopisniki »Stare Pravde**!
Mnogih dopisov nismo mogli priobčiti, ne po naši krivdi. Tako dopisa iz Dolnje Lendave, Št. Jerneja na Dolenjskem, Hajdine pri Ptuju, Trbovefj (M. P.).
Mnogi dopisi so skrajšani, ne po naši krivdi.
Semič. Prvega dela na novo poslanega dopisa ne bomo mogli objaviti. Zadnji dopis je bil skralšan, ne po naši krivdi.
Koroška. Vaše pismo z veseljem sprejeli.
Ureja in za uredništvo odgovarja dr. Joža Vilfan. - Izdaja konzorcij „Stare pravde**. Predstavnik Stane Vidmar. - Tisk J. Blas-nika nas!.. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. - Odgovoren L. MIkuš.