'




Prva štajerska narodnostna statistika.

Fran Z w i 11 e r, Ljubljana.

Prva štetja prebivalstva na Štajerskem so se vršila od 1. 1754. dalje. Iz¬
vedla so jih gospodstva in župnije, oz. vikariati. Rezultati niso bili zadovoljivi.
Zato so 1. 1770. spremenili ves sistem štetij, ki postane odslej sestaven del
vojaških konskripcij. S tem je bil dosežen velik napredek, ker postanejo po¬
datki za število prebivalstva odslej vsaj približno zanesljivi. V vseh drugih
ozirih so pa podatki vojaških konskripcij z vidika moderne statistike zelo
revni. Ker prevladujejo vojaški interesi, je mogoče spoznati iz njihovih su-
marijev samo razliko prebivalstva po spolu in v prvem času (do 1829) še
razliko po stanu med poročenimi in neporočenimi. Pri rubrikah za starostno
in poklicno grupacijo moškega prebivalstva, ki jih vsebujejo posamezni se¬
znami, moramo biti pa zelo previdni; pri vsaki rubriki moramo šele iz ko¬
mentarjev in navodil dognati njen pravi pomen, ki je za moderne vidike
navadno neuporabljiv. Vsi ostali vidiki za grupacijo prebivalstva pa seveda
za tedanji konskripcijski sistem ne pridejo v poštev, najmanj pa delitev
prebivalstva po narodnosti 1 ).

Prvi so se začeli zanimati za narodnostno statistiko razni zasebni pisa¬
telji; postavili so različne trditve, ki so seveda le njihove privatne cenitve.
Rohrer piše v svojem delu »Versuch iiber die deutschen Einwohner der oster-
reichischen Monarchie« (Dunaj 1804), da sta na Štajerskem 2 /z  Nemcev in
V3 Slovencev. Liechtenstern pravi najprej v »Allgemeine tibersicht des Her-
zogthums Steiermark . . .« (Dunaj 1799), da je v tej deželi 509.800 Nemcev
in 320.000 Slovencev. V »Statist, topograph. Landes-Schematismus des Herz
Steiermark« (Dunaj 1818) trdi isti avtor, da je razmerje Nemcev proti Slo¬
vencem 4 : 3. A že naslednje leto pravi v »Statist. Ubersicht aller europ.
Staaten« (Dunaj 1819), da je Nemcev 545.000, Slovencev pa le 220.000.
Sartori (Stat. topogr. Landes-Schematismus des Herz. Steyermark, Dunaj
1818) pa piše, da je Nemcev 510.000, Slovencev pa 318.000. J. Kudler na¬
vaja 1. 1821. vsa ta mnenja in pride končno po svojem ključu do rezultata,
da je bilo na Štajerskem okrog 478.544 Nemcev in okrog 299.382 Slovencev;
v mariborskem in celjskem okrožju ni več kakor 40.000 Nemcev 2 ).

V uradnih »Tafeln zur Statistik der osterreichischen Monarchie« je že
v prvem letniku (za 1828) navedena tudi »National-Verschiedenheit«; na
Štajerskem je 528.249 Nemcev in 312.137 »Ilircev« 3 ). Odkod so dobile »Ta¬
feln« to vest, ni znano; brez dvoma pa gre le za aproksimativne cenitve.

*) Za  podrobnosti naj opozorim na svojo knjigo »Prebivalstvo na Slovenskem od 18. sto¬
letja do današnjih dni«, Razprave XIV, Hist. ods. 5, Ljubljana 1936.

2 ) Vse te trditve je zbral že J. Kudler, Steyermarks Volkszahl in den Jahren 1819
u. 1820 ..., Steierm. Zeitschrift I, 1, 1821, str. 127—28.

3 ) Tafeln zur Statistik der osterreichischen Monarchie I, 1828, Tafel 7.

191

Drugačna je pa vrednost podatkov v 3. letniku »Tafeln« (za 1830), objav¬
ljenih pod naslovom »Beschreibung der Bevolkerung nach Alter, Geschlecht,
Stand, Beschiiftigung, Religion und Nationalitat von Steyermark  mit
Ende des Jahres 1830« 4 ). Tu dobimo serijo podatkov, ki daleč presegajo
okvir vojaških konskripcij, n. pr. razčlenitev prebivalstva po starosti (rojst¬
nih letih) v 102 skupini (od letnika 1830 do »pred 1730«), nadalje prvo
pravo statistiko poklicev in pa narodnostno statistiko. Ker najdemo te po¬
datke v predmarčni dobi le v tem letniku »Tafeln« in tudi tukaj le za
Štajersko in za nobeno drugo avstrijsko deželo, je jasno, da se je izvršilo
tedaj na Štajerskem neko poskusno štetje, ki je imelo mnogo obsežnejši pro¬
gram kakor pa vojaške konskripcije. V podrobnostih način izvedbe tega
štetja ni znan in raziskan; akti najbrž sploh niso ohranjeni. Ker je tabela
rezultatov narodnostne statistike ohranjena le v »Tafeln«, ki so bile lito-
grafirane v 100 izvodih in zaupno razdeljene med glavne urade (v Jugosla¬
viji ni nobenega izvoda te litografirane serije), naj jo tu ponatisnem v slo¬
venskem prevodu.

Štetje so brez dvoma izvedla naborna gospodstva (Werbbezirksherr-
schaften), ki jim je bila sploh poverjena organizacija štetij v tedanji dobi.
Nekatera gospodstva so se pri tem pač v posameznih primerih informirala,
kakšnega rodu so njihovi konskribiranci; ne more pa biti govora o kaki na¬
rodnostni statistiki na podlagi individualnih prijav posameznikov, kakršne
avstrijska statistika pred 1880 sploh ne pozna. Kateri kriterij je bil odlo¬
čilen za dodelitev k posameznim narodnostim (občevalni jezik, materinski

4 ) Prav tam, III, 1830, Tafel 7. Nacionalno statistiko 1. 1830. omenjata kratko že R.
Pfaundler, Die Grundlagen der nationalen Bevolkerungsentwicklung Steiermarks, Statist. Mo-
natschr., N. F. XII, 1907, str. 592, in po njem L. Waber, Die zahlenmaRige Entwicklung der
Volker Osterreichs 1846—1910, Stat. Monatschr., N. F. XX, 1915, str. 690.

192

jezik itd.)? Navodila za izvedbo štetja nam niso znana in verjetno je, da se
njihovi avtorji sploh še niso zavedali teli različnih možnih vidikov. Značilna
je pa vendar neka razlika med to statistiko in med avstrijsko statistiko
iz 1. 1846. Statistika iz 1. 1846. sloni na etnografskem principu (t. j. na
objektivni ugotovitvi občevalnega jezika), priznava pa zato le v sklenjenih
naselbinah živeče jezikovne skupine, tako n. pr. na Štajerskem le Nemce in
Slovence. Naša statistika pa pozna tudi manjše skupine, ki jim njihov jezik
nikakor ni mogel služiti kot občevalni jezik. Nekatere označbe so seveda
zelo nejasne; tako pomenijo n. pr. »Slovani« v resnici Slovence, »Ogri« pač
doseljence iz Ogrske, »Ilirci« in »Vlahi« doseljence iz hrvatskih in srbskih
krajev. Iz naslova zadnje skupine v rubriki (»Inlander«) bi bilo mogoče
sklepati, da je šlo le za narodnost domačega prebivalstva; vendar se pa
vsote vseh narodnosti za deželo in za okrožja ne ujemajo točno niti s šte¬
vilom pristojnega, niti s številom prisotnega civilnega ali vsega prisotnega
prebivalstva teh enot po štetjih v začetku 1830 ali 1831.

Ali je to štetje zanesljivo? Znani so nam na žalost le rezultati za okrožja,
od katerih je bilo celjsko čisto slovensko, medtem ko so Nemci popolnoma
prevladovali v bruškem, judenburškem in tudi v graškem okrožju, ki sega le
v svojem jugovzhodnem delu do narodnostne in sedanje državne meje ob
Muri in obsega le pri Radgoni nekaj slovenskih vasi na levem bregu Mure.
Narodnostni značaj vseh teh okrožij nam naša statistika zelo jasno potrjuje.
Narodnostno mešano je pa le mariborsko okrožje, ki sega na severovzhodu
res le do Mure, na severozahodu pa tudi po svoji zadnji razmejitvi 1. 1805.
še daleč preko Kobanskega.

Skupno število vseh prebivalcev mariborskega in celjskega okrožja, pri
katerih je statistika 1. 1830. določila narodnost, je 406.444. Pri štetju 1846
— t. j. zadnjem štetju na podlagi iste administrativne razdelitve — je bilo
na tem ozemlju 447.069, na vsem Štajerskem pa 1,003.074 civilnih prisotnih
prebivalcev. Po revoluciji 1848 je bila uvedena nova administrativna delitev
Štajerske na tri okrožja in naslednje štetje koncem 1850 je dognalo za vso
Štajersko 1,005.944, za novo mariborsko okrožje pa 370.960 prebivalcev.
Ozemlje novega mariborskega okrožja je bilo na severu omejeno po kasnejši
severni meji političnih okrajev Slovenjgradec, Maribor-okolica in Ljutomer,
ki ni daleč od današnje državne meje; na ozemlju tega okrožja je bilo 1. 1910.
476.822 prebivalcev, medtem ko je bilo na ozemlju naše današnje Štajerske
486.547 prebivalcev. Ker se številki prisotnega civilnega prebivalstva za vso
Štajersko v letih 1846 in 1850 približno ujemata, smemo sklepati, da je živelo
1846 v tistem delu mariborskega okrožja, ki je bil v revoluciji 1848 od¬
trgan od Maribora, okrog 77.000 prebivalcev, v tistem delu, ki je pripadel
1919 Avstriji, pa okrog 7.000 prebivalcev. Leta 1830. je bilo število prebi¬
valstva na tem ozemlju še za kakih 9°/o manjše. Če pa primerjamo s temi re¬
zultati številko Nemcev v mariborskem okrožju po narodnostni statistiki
iz 1. 1830., t. j. 64.103, vidimo, da se številke skoraj ujemajo. Ogromna ve-

193

čina tedaj naštetih Nemcev je živela torej v tistem delu, ki je v resnici nem¬
ški in ki je pripadel 1. 1919. Avstriji. Njihovih rojakov v našem delu stati¬
stika najbrž ni naštela mnogo več kakor v celjskem okrožju, kjer jih je
dognala le 876. V celoti pa dobimo vtis, da je bilo to prvo štetje precej
zanesljivo.

Naslednje narodnostno štetje se je vršilo na Štajerskem 1. 1846., ko je
bila izvedena znamenita avstrijska etnografska statistika. Dognanih je bilo
640.332 Nemcev in 362.742 Slovencev 5 ). Nato se pa več desetletij narodnost
pri štetjih ne upošteva več in vse številke, ki jih navajajo razni pisatelji in
celo uradne publikacije za štetja 1850, 1857 in 1869, so le preračunavanja
in cenitve na podlagi etnografske statistike iz 1. 1846. Šele 1880 je bilo
izvedeno novo štetje na podlagi občevalnega jezika avstrijskih državljanov.

Če upoštevamo medsebojno razmerje med Slovenci, Nemci in drugimi
prebivalci Štajerske pri posameznih avstrijskih štetjih v relativnih številkah,
dobimo sledečo sliko:

Te številke govore jasno: pri vsakem naslednjem štetju je odstotek Slo¬
vencev manjši in odstotek Nemcev večji. Vsa štetja seveda niso zanesljiva;
kljub temu je pa res, da je šel razvoj v tej smeri. Vzroka sta v glavnem dva.
Zaradi različnega razvoja industrije in rudarstva je bilo izseljevanje iz slo¬
venskega ozemlja mnogo močnejše kakor pa iz nemškega teritorija. Na slo¬
venskem teritoriju samem se pa vedno bolj razvijajo mesta ter industrijsko-
prometna žarišča, ki postanejo središče germanizacije. L. 1830. so bila ta
središča še neznatna in ves označeni razvoj komaj v začetkih. Statistika
1. 1830. nam kaže v glavnem še stanje pred začetkom tega razvoja in je prav
zato posebno zanimiva.

Zusammenfassung.

Die erste steiermarkische Nationalitaten-Statistik.

Der Verfasser untersucht die Angaben liber die nationale Gliederung der Bevolkerung
Steiermarks in den »Tafeln zur Statistik der ost. Mon.«, III. Jahrg. (1830), Tafel 7. Im Jahre
1830 wurde in Steiermark eine ziemlich modern angelegte Zahlung der Bevolkerung durch-
gefiihrt, die sich von den damals iiblichen Zahlungen nach vortviegend militarisehen Gesichts-
punkten wesentlich unterscheidet. Einen Teil davon bilden auch die Angaben iiber die
Nationalitaten, die als ziemlich verlaBlich bezeichnet werden miissen.

5 ) Za statistiko 1846 prim. L. Waber, n. o. m., kjer je deloma (brez 1830) že tudi sestav¬
ljena tabela razvoja razmerja med slovenskim in nemškim prebivalstvom Štajerske v rela¬
tivnih številkah.

13