Naročnina mesečno 25 I )in. /.n inozemstvo 40 Oiu — ne-delisIvB izdaja celoletno 'ih Din, za iuo/.eiusi vo 120 Din U r e 11 n i š t v o je v Kopitarjevi ul.6/III S£OVEHEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 iu 2050 Ček. račun; Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za insernte; Sarajevo štv 7%3 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.707 U |1 r« v a : Kopitarjeva b, telefon 299J Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Pismo iz Nemčije Miinehen, 15. februarja. V Nemčiji so nastopile razmere, ki nam obetajo ponovitev kulturnega boja. In kakor je pred 50 leti knez Bisniarck grešil, ko je navalil na katolicizem, ki mu je odrekel pomoč tako v njegovi neizprosni borbi proti socialni demokraciji kakor tudi v njegovi koncepciji osebnega absolutizma v službi poganskega kulta nemške rase, tako bo tudi danes Hitler ponovil stari greh, ko bo hotel udariti po katolicizmu, ki mu odreka zopet pomoč v njegovem boju proti levici ter v njegovi barbarski ipoteozi nemškega plemena. Katolicizem ima svojo strogo začrtano pot, ograjeno od naukov svojih dogem ter od načel svoje etike. Kakor mu pred 50 leti ni bilo mogoče bljuvati ognja na socialno demokracijo ter je rajši iz njenih naukov '/.luščil vse dobro, odstranil zmote ter skušal kanalizirati pokret v pravilnem razumevanju človečanskih pravic v stroge smeri krščanske socialna etike, tako mu tudi danes ni mogoče sodelovali z boljševiškimi metodami pri uničevanju novib socialnih doktrin, ki jiih bo rajši očistil, dvignil v nadnaravo ter pustil iz njih zasijati besede Kristusovega socialnega evangelija. In kot mu nekdaj pod Bismarekom ni bilo mogoče priznati niti osebnega absolutizma nad božjimi in naravnimi normami prava niti zamisel o nadvrednosti ene človeške rase nad drugo, tako 6e bo moral tudi danes upreti skupinskemu absolutizmu nad neminljivimi pravicami, ki jih daje naravni zakon, ter poganski veri v nacionalizem kot. najvišji etični dobrini. Spričo te anarhije v vrednotenju dobrin in v očigled te surove borbe z brezpravnimi sredstvi za nadoblast idej. ki so v nasprotju s krščanskim pojmovanjem družbe, naroda, država, družine in posameznika človeka, mora katolicizem, kakor vedno, stopiti na plan in dati smernice, ki jih črpa iz zakladnice svoje vere. Kot rečeno, bomo katoličani v Nemčiji kmalu na tem. da se v odprtem boju postavimo v bran za krščanska načela o vseh organiziranih skupinah ijudi. to je država, narod in družina, in da temu dosledno uveljavimo zopet naša krščanska načela v vseh pojavih narodnega in državnega življenja. Hitlerizem nas je postavil pred to alternativo. Mi jo sprejmemo! Zadnji dve manifestaciji našega katolicizma sta v tem pogledu značilni in merodajni. !. Najprej je spregovorila Cerkev kot vrhovna čuvarica vseli pravic božjega in naravnega zakona. Ob novem letu je izdal naš munchenski nadškof kardinal dr. Faulhaber v i m snu vseh nemških škofov pastirsko pismo, v katerem je avtoritativno kot vrhovni cerkveni učitelj natančno označil zmote nacionalističnega pokreta v Nemčiji in pokret sam zavrnil kot protikrščanski. Za njim je prišel 21. januarja linški škof dr. Gfollner, ki je v sličnem pastirskem pismu razložil in obsodil nacionalizem za svoje avstrijske vernike. Oba cerkvena kneza ponavljata, kar bi moral sleherni katolik sam po saibi vedeti, namreč, da je a) človeštvo ena sama velika družina, ki je med seboj organično povezana, nadnaravno in naravno, da je b) krščanski nacionalizem v okviru božjih za-* povedi čednost, ki jo krščanstvo dviga v nadnaravo in je kot tak od cerkve odobren, c) da narod in država nista sinonimna pojma, eno in isto: država sloji po svoji naravi riad narodom, in d) da je nad nacionalizmom vera, ki po svoji naravi ni nacionalna, ne anacionalna, ne internacionalna, ampak nudnacionalna. Ker se pa sodobni Hitlerjev nacionalizem proti tem načelom pregrešuje s svojo patološko teorijo o nadvrednosti rase, o protikrščiin-skem nacionalizmu, ker vero nacionalizmu podreja in svoji zgradbi daje samo zunanji krščanski lesk, ga mora vsak katolik načelno in dosledno odklanjati. Nemški katoličani so se takoj zgrnili okrog svojih škofov, in da ni bilo bivšega opata benediktinske opatije v Ernausu v Pragi p. Albana Sohach-leilerja, ki je v hitlerjar.skem glasilu »Der Vol-kische Beobacht-sr« nastopil proti izjavam cerkvene hierarhije, bi bila fronta popolnoma edina. Ta cerkveni knez, ki si je radi svojega simpatiziranja z najhujšimi nemškimi nacionalističnimi organizacijami navlekel že nekaj kanonskih kazni, je torej edina izjema, ki je edinost motila. Na žalost bo 11,'egov nastop imel žalostne posledice m .»d nemškimi katoliki, posebno med onimi, ki so že začeli omahovati in jih je zadrževal gam< še klic vesti. Če šef greši, se greh na spodaj ponovi tisočkrat. Zaradi njega bodo zdrsnili od prave poti mnogi, ki bodo njegovo ime nosili kot varnostni ščit za svojo zmoto. Kardinal Faulhaber je sicer takoj avtoritativno zavzel svoje stališča proti temu gospodu in ponovno pozval vernike k disciplini, loda zlo je storjeno in marsikdo zna pasti v zanjko, nastavljeno od prelata, ki nosi na obleki svojega reda devizo PAX — MIR. Ampak kdor ve, da Previdnost dosega svoje namene tudi po takih tragičnih padcih, si bo ohranil optimizem, ki je nujni Pogoj končne zmage. 2. Druga manifestacija nemških katoličanov se tiče, kot zgoraj omenjeno, osnovnih pojmov o odnosih države do posameznih državljanov, torej načel krščarekega vladanja v polnem obsegu besede. To ie bilo izraženo v velikem proglasu na narod, k ga je podpisalo 12 največjih nemških katoliških "tanovskih in kulturnih organizacij. Iz tega pro-ainsn se dajo izluščiti nekatera splošna načela. K tiera hočem tukaj označiti, ker dobro karukteri-zinro smer, v katero Hitlerjeva Nemčija plove. a) Pravo in pravica, to sta doinotožje naše dobe. ko se vse maje. ko nič ne drži, in se teptajo u.-- *vne pravice človeške narave. A pravo in pravica morata ostati temelja vsakega reda, lako v Razvoj hmelshega vprašanja od Ljenina do Stalina Neusmiljene metode ruskega sovjetskega režima - izgoni, zapori, usmrtitve Moskva (privatno). Poročal sem vam že čisto objektivno, kako se je začela druga ruska petletka. Priznal sem, kako visoke številke je dosegla prva petletka v nekaterih panogah industrije, katere so bile dosežene z velikim naporom vseh sil, pa tudi z velikim idealizmom, ki izvir« iz fanatizma marksistične miselnosti, katera nadomešča bolj-ševikom religijo. Ravno i/, te objektivnosti pa tudi nisem zakrival obratne struni medalje, nn kateri je naslikan velik neuspeh petletke na polju kmetskega proizvodstva, kjer so holjše-viške proračune prekrižala realna dejstva in realne razmere kmetske mentalitete in narave kmetskega dela. Fatalno je, da gospodarskega načrta prve petletke nista izpopolnili tisti dve pokrajini, ki tvorita žitnico Rusije, to je Ukrajina in ozemlje kubanskih kozakov, kjer stanuje prebivalstvo, kojegn posest so boljševiški teoretiki pač s silo kolektivizirali, niso p« mogli izpremeniti njegovega mišljenja in to tem manj, ker so baš Ukrajinci in kubanski kozaški kmetje od nekdaj najbolj napreden element ruskega kmetskega prebivalstva. Te izkušnje so pn klasični dokaz za to, dn je komunizem, kakor si ga zamišljajo ruski marksisti, mogoč le v razmerah precej primitivne kulture in minimalnih zahtev nn žMjenje, dn pa je nesprejemljiv za narod, ki ima take kulturne nagone in zahteve po dvigu kakor zapnd. Drahonične odredbe sovjetov na Kubanu 50.000 Kozakov deportiranih, selišča razrušena Jako poučno, čeprav zelo tragično zn pri-| zadete je. da moril sovjetski režim poseči po i najkrutejših sredstvih, d« vsili ljudem svoj sistem »rajskega žitja nu zemlji«, ki naj ljudstvu nadomesti blaženost nndzemskih vrednot, o katerih mu je svojčas govorila istotako s silo zatrta krščanska vera. Ker so na Kubanu kozaški kmetje skrili veliko žitu. namesto da gn oddajo državi, je poslala moskovska vlada nad i zmanjkalo semenskega žita za spomlad 193». i To uvidevnost so sOdaj morali ti organi komunistične stranke plačati s smrtjo oziroma z dra-konskiini kaznimi. Po 15 letih mesto ra«a — peklo Nek prijatelj mi sporoča: »Kar se godi nn Kubanu in nn severnem Kavkazu sploh, je brez primere v našem stoletju. Po deželi divjajo krn-snoarmejci, ki letajo od sela do sela. streljajo kmete, druge pa seganjajo skupaj, kakor čredo in ženejo nn bližnjo železniško postajo lin prisilna dela v Sibirijo. Najbolj kruta pa je metoda, dn se cele vasi sedaj od vlade bojkotirajo in sicer na ta način, da vojaški kordoni i ne puščajo v vas nobenih živil, da bi uporni j kmetje od lakote pomr'<- To je pač tragična antitezn, dn mora vlada, ki je nn zasedanju vseh deželo kazenske ekspedicije, ki so, kakor poroča oficielni organ moskovske vlade »Izvestjo« snm, pograbile nad 50.000 kmetov, potem ko so vojaki obkolili njihove domove. Veliko selišč je bilo požganih, kakor poroča isti list, kmete so pu po dolgem pešhodu naložili nn železniške transporte in dcportirnli deloma v ledeno ar-hnngelsko ozemlje, deloma v severno Sibirijo. 40 sovjetskih uradnikov ustrrlrnih Obenem so pograbili veliko število sovjetskih uradnikov, ki so nadzirali na Kubnnu kolhoze, jih izključili iz komunistične stranke in potem po sumaričnem procesu izroč'li znnni GPU, katera je dosedaj postrelila 40 izmed teh funkcionarjev. Nesrečneži so bili ohdolženi, da so pomagali ljudstvu sabotirati vladno petletko in skriti žito. Tudu nobena druga oblast na svetu ne hi bila napravila kazenskega zločinu iz tega. Ti strankini funkcicitarji na Kubanu so pač uvideli, du sovjetski sistem kmeta uničuje, namesto du bi njegovo eksistenco dvigal. Kakor znano, je Stalin vladi, ko je dobil poročila o pasivni rezistenci kmetov proti kolektivizaciji. i/.dnJ nekatere odredbe (o katerih sem vum bil poročni), ki so olajševale oddajo državnega deležu žita in dale kmetom svobodo, da drugi del žita svobodno prodn.jo. Toda te odredbe so bile samo navidezne, vrh tega pn je biln letina slnba. Zato je popolnoma razumljivo, da so ti sovjetski organi dopuščali, dn je kmet skril državni delež žita. ker bi sicer moral s svoio družino od lakote umreti in ker hi mu bilo družini kakor v državni skupnosti. Ne samovolja, ne enostranski skupinski interesi, ampak pravica in blagor vsakega in vseh morata biti osnovno merilo dobrega vladanja. b) Katolicizam se bori najodločneje proti marksizmu, da! Toda z boljševiškimi metodami in sredstvi n.\ zakaj to boljševizem le pospešuje. Katolicizem je proti vsakemu boljševizmu, naj pride od leve ali lesne, ker so vsi enako protikrščanski a principio od vsega začetka — njegovo orožje pa je socialna pravičnost iu krščanska etika. c) Nacionalizem katoliških Nemcev je krščanski. .Nemško pomeni pri njih in za nje zvestobo zakonom in spoštovanje zakonite svobode vseh nemških državljanov, četudi politično nasprotnih. In krščanstvo pomeni za nje hojo za Kristusom, ki blagruje miroljubne iti blagoslavlja lačne in žejne pravice. To je, gospod urednik, idejna struktura našega programa, s katerim stopamo v bodočnost, naj se nam obeta karkoli Dr. W. '■»■«■"■"■■...... JŠ& liSiS j^fcngKnff \ f BBMr • gjgi m. j K hSSKIPMIHK v. VHH i,imL vin HHHK^ilHiBk'^ flgll Mm Jm* arafe^ste&saL.—„,.J ruskih sovjetov decembra meseca oznanila svetu triumfalni uspeh komunističnega načrtnega gospodarstvu, posegati sedaj v svrho dosege svojih utopičnih osrečevalnih ciljev človeštva po tako barbarskih sredstvih, kakor so jih rabili samo Ivan Grozni. Peter Veliki in carica Kntnrina, in dn se fe uničevalne metode vpo-rabljajo proti razredu, kateremu je Ljenin svojčas oznanjal, da mu bo boljševizem prinesel zemeljski raj in popolno svobodo.« Moskva, 17. februarja. Vlada je poklicala v Moskvo okoli 15(10 voditel jev kolhozov i/, vseh krajev Rusije n« kongres, ki se bo vršil v osrednjem uradu Kolhoza. Kongres ima namen, dn se posvetuje in sklepa o odredbah za čimbolj uspešno izvedbo druge petletke na kmetih. Vstajenje Mate zveze Odmev po svetu Francija pozdravi a Pariz, 17. februarja. Francoski zunanji minister Paul Boncour je dal poročevaluc »Intransigeanta* izjavo o pravkar opravljeni preureditvi Male antante. To zasedanje Male antante, pravi v svoji izjavi Paul Boncour, je velikega pomena. Sklepi pomenijo krasno inicuativo in korak naprej k že-ljeni grupaciji v sredin j i Evropi. To ie začetek bloka reda in miru lemeijni kamen za združitev balkanskih in podunavskih držav. Dalje opozarja Paul Boncour na to, da se ie nolranja povezanost držav Male antante okrepila in utrdila in da se morajo tega dejstva razveseliti vse miroljubne države. Angii a se raduie London, 17. februarja Politirni krogi pripisujejo zaradi nevarnosti, ki groze Evropi zaradi .sedanjega političnega režima v Nemčiji, ogromen pomen paktu o preureditvi Male antante. List »Times« pa izraža nado, da bo Mala an-tanta, če jo smemo zdaj še tako imenovati, odslej še bolj kakor doslej posvetila svojo moč pomirlji-vosti v mednarodnem življenju. Italijanske spletke so le pospešile pogajan-a med Prago. Belgradom in Bukarešto in podvizale sporazum med državami Male antante in s tem dosegle baš nasproten namen. Nova notranja povezanost med državami Male antante bo zdaj enkrat za vselej preprečila napore tistih, ki so skušali te države med sabo razdvojiti. Hitlerjev pojav v Nemčiji je najbrž le pospešil to najnovejšo preosnovo Male antante. Glavni povod za ta pogajanja pa so bile po vsej priliki intrige zadnjih tednov, ki pa so rodile prav obratne posledice. Ro muoiia ponos na Bukarešta, 17. februarja Rador poroča: Vsi listi naglašajo veliki pomen novega pakta Male a;ntante. »Universul« piše: Mala antanta postaja kontinentalna velesila v službi miru. Z razširitvijo svojega delokroga in ciljev svoje politike bo znala izsiliti spoštovanje obstoječih mednarodnih obvez glede ohranitve in okrepitve sedanjega teritorijal-nega stanja v Srednji Evropi. »Dimineata« naglaša, da novi pakt utrjuje splošno solidarnost treh držav, združenih v novem bloku. Dalje list izjavlja, da ta pakt pušča odprta vTata za pristop tudi drugih držav, na primer Avstrije m -Madjarske, ki bi s tem pristopom imele isto korist, kakršno so pričakovale v izvedbi načrta o centralnoevropakl uniji. Potiska čaka Varšava, 17. febr. tg. Ženevske sklepe male antante so ua Poljskem sprejeli z rezervo. Oficioz-na ^Gazeta Poljska- jih imenuje bolj politično demonstracijo, kakor pa resnično spremembo značaja male antante. Vprašanje je ua pr.. ali bo češkoslovaška dovolila, da bi bilo vprašanje plačila dolgov Ameriki odvisno od soglasnega sklepa sveta trojice. Vzroki za tesnejše zbližanje so pri posameznih članicah različni. Jugoslavija se boji napada Italije. Titulescu kaže iz notranjepolitičnih razlogov večjo aktivnost, češkoslovaška pa je ojačila svoje prizadevanje za zbliianie oodonavsUiti rtrtf.»v ssii^r dvomi vladni list o tem, da bi .sledili v lej smeri večji koraki, vendar smatra, da ti ženevski sklepi ne bodo ustvarjali novih ovir za splošno mednarodno sodelovanje. V izjavi, da je ojačena zvezo male antante odprta tudi drugim državam, vidi samo povabilo Madjarski. Stare zveze posameznih Slanic male antante z drugimi državami (kakor na pr. poljsko-romunska zveza) z ženevskimi sklepi niso prizadete. Hali a nemirna Milan, 17. febr. tg. Italijanski listi vidijo v tesnejši koncentraciji male antante vzrok za vznemirjanje evropskega miru. Corriere dela Sera« izjavlja, da se ob Donavi razvija politika bloikov, kakršna prav />a prav Zveza narodov izključuje in jih Italija v interesu evropskega sodelovanja nikdar ni želela. Države inale antante so sklenile pravo Irozvezo, ki ni naperjena samo proti Madjarski, temveč tudi proti Italiji in ima klavzule, kakršnih ša ni imela nobena zveza. Stalni svet z menjajoči-nn se predsedniki lesno gospodarsko sodelovanje, vrsta pogodb o tem. kako naj se p stopa v Ženevi in v mednarodni politiki, so gotovo pogoji za pravo konfederacijo Iz njih ni težko sklepati na stopnjo vojaških obveznosti, sklenjenih med temi tremi vladami. List poroča tudi iz Ženeve, da so v Ženevi to pogodbo sprajeli neugodno. Madiarska hu shn Budimpešta, 17, februarja. Madjarski listi kažejo živahno zanimanje za novi pakt med Malo antanto. »Pesti Naplo« pravi, da la pakt ne more nikogar vznemiriti, zakaj napadalni značaj tega pakta se vidi na prvi po'led. Blok Male antante ie v črvi vrsti naperjen proti Madjarski, ki pa nima nikakih napadalnih namenov. »Nemzeti Uisag« pravi, da novi blok nasprotuje idejam in temeljnim načelom, postavljenim ob koncu vojne, in pomeni povratek v prošlost, da se prepreči sprostitev Fvrope iz stanja, v katero su jo vrgle mirovne pogodbe. »Budapesti Hirias« trdi, da more služiti novi blok samo ofenzivnim in napajalnim namenom proti Italiji in Nemčiji. Avstri a dvomi »Neue Freie Presse« pa izraža v svojem uvod niku dvome o koristnosti tega pakta, ki bo moral izzvati tudi sporazum med drugimi skupinami držav. Brez tuiih rob Pariz, 17. febr. ž. V »Ecdo de Pariš« piše Per-tina*. da -o >esti, da je imel Quai d'0rsay pri novi organizaciji male antante vmes svoje rake, neresnične. Prav nasprotno, francoska vlada, odnosno francosko zunanje ministrstvo je bilo o zadevi obveščeno šele zadnji trenutek in še takrat zelo površno. V ostalem pa predstavlja politična trozvez« v srednji Evropi veliko pridobitev, ker je s iem postala inala antanta mnogo bolj sanio-Mnjna in tako rekoč neodvisna ud sedanjih slabosti framoske zunanje politike. Iz Hitlerjevega „tretjega carstva" Prikrito obsedno stanje - v nemških deželah Iz Narodne skupščine Razni zakonski predlogi Belgrad, 1T. febr. 1. Današnji seji narodne j ugotovili v imenu Hrvatov, ki so po plemenu Hr-skupščinc je predsedoval dr. Kumanudi. Po i/.- ' vati,-a po narodnost. Jugoslovan),,dnse ve5ina_tel> Berlin. 17. febr. Notranji politični položaj so je lako zuo-lril. da ie bilo v nekaterih pokrajinah /apadne Nemčije uvedeno dejansko obsedno stanje, čeprav ni Inlo pravno proglašeno. Pruski notranji minister je postavil Vcstfalskemu in Porcnju pra-veea policijskega guvernerja, kateremu je podrejena vsa državna in tudi občinska pohcija. JNa to mesto ie bil postavljen policijski poveljnik St.olei von Ilcidekaiup. Niti občine torej ne razpolaga]« več svobodno s svojo policijo, ki je prešla pod oh last guvernerja, oziroma pruskega notranjega in-uistra! Tako ilalckosežue ukrepe vlada lahko motivira edino s proglasitvijo obsednega s-anja. Dejansko s,- torej Vestfal-ko in Porenje nahajalo v prikritem obsednem stanju. Delavstvo grozi Vlada se hoji ogromnih mas socialističnega. krsča-isko-sočialnega in kom.....stičnega delavstva. kTžive v tel, kraji............................bo,. se pasek«« Ua hi strokovne organizacije imenovanih treh strank proglasile splošno stavko v primeru, da bi se Hitler skušal polastiti vse oblasti s sila ako hi pri volitvah propadel. Cenzura brezobzirno zapleni vsako besedo v opozicijskem tisku, ki hi kolčkai iiamigavala na proglasitev splošne stavke. Naredba o tiskovni svobodi vsebuje posebno določim l;i prepoveduje listom pozivanje na splosno davku Hitler ie predstavnikom njegovega tiska iz vs,. Nemčije jasno povedal, da bo zaTl_v.se li te liste, ki bodo ščuvati proti državni avtor.teti. Režim pendreha 0 državljanski svobodi v Nemčiji ni ve,- mogoče govoriti! pač pa velja pravicami. »f**«" med liitlcrjevci in pristasi opozicijskih strank m konca. IHHer.iev.-i skušajo s dlo razgrniti vsako ma-nifrstarijo iu vsak -hod opozicijskih strank. Svoj. na-p ro i.ike pobijaj« pendreki in če t. ne pomagajo. ludi streljajo nanje. Tako -o v Frankfurtu strel;,ali na sprevod železne fronte in ve. delavcev pri Hm hudo ranili. It a zde i ali so tudi knjigarno nekega socialnega de-nv.kr-la V HaH- ao der Saule -o tudi razbili stio.l /ele/ne >rei.lo io razdejali kuhinjo mednarodne de-lav-kc pomoči. Nič draga« na ni kronika iz drugih nie.st. kiitler Siorupcite Narodni socialisti -o vuov ič razgrnili pa.rlaineii-»rni odbor za zaščito ustave, ker sc bojijo novih ra/kritii o poneverbah pri tako zvani vzhodni pomoči lo je pri podeljevanju podpor nemškim ba-ronciii i" veleposestnikom v vzhodni Prusiji. lo ra/"iistu državnega zbora so v-i parlamentarni odbor": pn nehali delovati, edino odbor za zaščito ustave ostane v -mislil ustavnih določi) pri življenju d» izvolitve novega državnega zbera. Raili tega o se prav lako hitlcrjev. i kakor prijatelji magnata Hugenbergn zbali, da bi ta odbor sedaj prevzel preiskavo podeljevanja podpor. Ko je predsednik dr. Uibe skuhal otvoriti sejo. so ga narodni socialisti z divjim krikom in rojiotanjcin vnovi<- prekrižali in v dvorani ie nastal pretep, ki so je vodil 321cini hitler-jcvcc' dr. Frank. Opozicijske stranke so moralo zapustili dvorano, toda hillerjevci so napadli tudi pristaše nemške ljudske -nauke, ki jo vodi dr. Itni- HHrtenberška aiera geldey in ki sc prislova, k desnici ter jc bila pripravljena podpirali sedanjo vlado. Pretepli so tudi nekega poslanca ki ie njen pristaš. Proti takšnemu postopanju je vložil centrum protest pri predsedniku državnega zbora, a v istem času ie socialist dr. Lobc zaprosil samega Hindenburga za zaščito. I>r. Dtogcldey je v imenu svoje stranke brzojavno protestiral pri notranjem ministru dr. Fricku. Toda vprašanje jc. kaj bodo vsi ti protesti zalegli, ko ni doslej še 111-liio izmed ostalih vladajočih Iriumvirov, torej ne Pa pen ne llugenberg in niti predsednik republike sam postavil Hitlerju nikake oviro na pot. Dvanajst policijskih predsednikov, štirje vladni predsedniki, trije vladni podpredsedniki ia devet višjih policijskih častnikov jc moralo na Hitlerjevo zahtevo za vedno na dopust, da lic omenjamo dolge vrste drugih državnih uradnikov, ki jih je zadela ista usoda. Hitler skuša v naglici spraviti na vsa odgovorna mesta pri policiji svoje lastne ljudi, predvsem nekdanje častnike v vo.iski in mornarici, tako da ho v primeru kakršnegakoli oboroženega spopada r. opozicijo policiia potegnila z naaada1cu narodno socialistično stranke. Neki Hitlerjev prijatelj jo nekemu angleškemu časnikarju izjavil, da se Hitler pod nobenim pogojem ne umakne s kan elerskega mosta in da je pripravljen pognali v krvav l>oj vse svoje čete. policijo iu tudi Reichsvvchr proti masam marksističnega delavstva! Skupen nastoo vseh dežel Precejšnje sitnosti ima Hitler, z njim seveda tudi von hipen ia Hugcilberg. z državnim sveom. ki sestoji iz predstavnikov v-oh dežel iu ki sc sestane danes. Brezobzirno poseganje osrednje vlado v notranje zadeve posameznih dežel, posebno Prusije, je silno razburilo ostale dežele, posebno južna Nemčija je vstala pokoncu. Dežele \e posebno razkačHa odstavitev treh miiiistcrijaliiih ravnateljev, ki so doslej zastopali Prusijo v driavnem svetil. Njihovo m «>s o jo osrednja vlada o Mala v s pa razumu s komisarjem von Papenoin svojim zaupnikom. Prcii-stavniki vseh dežel, ki imajo še neodvisno pavla-mentariio vlado. .» sc včeraj sestali v poslopju bavarskega poslaništva v Berlinu in sklenili, da nastopijo skupno za obrambo državljanskih svoboščin in pravic, ki jih daje deželam federalistična uredite- nemške države. Vratislava. 17. febr. tg. 1/. govora dr. Briinin-| ga pr' d deleg .li centruma je razvidno, kakšno bo volilno geslo stranke. Dr. Brilning je izjavil, da imajo voditelji centruma še večjo nalogo kakor leta 1018. Ena stvar zmaga vedno: lo jc volja za- , tiranih, da se ne pustijo premagati in so priprav- j Ijeni k vsaki žrtvi. Nobena sila na svetu ue more j centruma oropati to volje. Prebit Kaas jo 'zastavil i vprašanje: kako naj se brani Nemčija laži o vojni krivdi če kroži v notranjosti Nemčije laka laž o krivdi, ki je lažnivejše ni mogoče misliti. • •• vršenili formalnostih je skupščinski tajnik Mravlje sporočil, dn je dr. Gavrančič in tovariši predložil narodni skupščini v rešitev zakonski osnutek o prepovedi delovanja Jezusove družbe (Socictas Jesti) na teritoriju Jugoslavije. Za proučevanje tega zakonskega osnutku bo izvoljen poseben odbor, kakor hitro bo skupščina odobrila, da se stavi načrt nn dnevni red. Zakonski predlog o izgonu jezuitov. (Predlog o prepovedi delovanja reda Jezusova družbo (Societas Jesu) na področju kraljevine Jugoslavije se gla.si: § 1 Redu Jezusove družbe (Societas Jesu) so prepoveduje naselitev, bivanje in delovanje na vsem področju kraljevine Jugoslavije. Nili red kot pravna oseba niti njegovi posamezni člani nimajo pravice od dneva stopanja v veljavo tega zakona, zadrževali se v kateremkoli kraju kraljevine Jugoslavije. Š 2. Onim članom tega reda, ki so jugoslovanski državljani, so določa kot kraj bivanja otok Vis, ako se ne žele izseliti. Tiste osebe, jugoslovanski državljani, a so pripadniki Jezusove družbe, ki .se morajo na podlagi tega zakona izseliti, nc bodo imele več pravice, povrniti se v domovino, in sc Jih bo smatralo kakor inozemske državljane. § 3. članom Jezusove družbe, ki so jugoslovanski državljani, ni dovoljeno skupno stanovanje niti na otoku Vi.su, temveč mora vsak živeti zase ter so baviti s katerimkoli poslom. Oni ludi nimajo nobenega pravnega naslova do kake dedščine in ludi ne smejo imeti nobenega nepremičnega premoženja. Če so v roku 48 ur po uveljavljenju tega zakona zaloti katerikoli član lega reda po 1 v mejah našo države, odnosno jugoslovanski državljan, ki jo član tega reda, izven mej otoka Visa, bo kaznovan radi policijskega prestopka z zaporom do 30 dni, po izvršeni kazni pa bo policijsko izgnan preko meje oziroma na otok Vi.s. S 4. Ako se na področju kraljevine odnosno izven mej otoka Visa. po roku. omenjenem v § 3 tega zakona, katerikoli članov Jezusove družbe, ki bi opravljal kakršnokoli cerkveno ali civilno delo, oo obložen radi tega prestopka in kaznovan s kaznijo do 5 let zapora, po izvršeni kazni pa bo policijsko izgnan čez mejo odnosno na otok Vis. g o. Krajevne upravne oblasti prve stopnjo bodo takoj, ko bo ta zakon slopil v veljavo, popisale premično in vse nepremično premoženje Jezusove družbe. Imetje to družbe se bo vnovčilo na javnih dražbah. Izkupiček bo koristno naložen v Državni hipotekami banki. Iz lega premoženja bo ustanovljen poseben fond rimskokatoliških duhovnikov v jugoslovanskem nacionalnem duhu in za podporo revnih rimskokatoliških župnij. Podrobnejše določbe bosta objavila pravosodni in prosvetn, minister z zakladnico, kateri se prizna zakonska moč. g (3. Ta zakon se razširja tudi na lazariste, na družbo sv. Srca Jezusovega kakor tudi na vse moške in ženske redove, za katere se ugotovi, da stojijo v neposredni zvezi z redom Jezusove družbe. § 7. Ta zakon stopi v veljavo takoj, ko ga podpiše kralj in ko bo zakonito proglašeu. V Belgradu, na Strossmayerjev dan, 4. febr. Dr. Oton Gavrančič. Hrvatov, ki je kandidirala na programu šestojanu-arskega režima, ne strinja z deklaracijo narodnega poslanca Nikole Preko in ostanejo še vnaprej zvesti načelom iu principom 6. januarja. Dr. Angjelinoviči} je takoj odgovoril poslanec Praka, ki je izjavil, da je njihova deklaracija popolnoma iasna. Dr. Angjelinovič je šel v svojih izvajanjih predaleč, kajti, če je v vprašanju obramba naše države, ki je edinstvena naša država, tedaj no more biti ničesar pred nami, ker smo tudi mi sinovi te zemlje ter jo bomo prav tako branili kakor vsi drugi. Zato pa tudi v vprašanju patriotizma no dopuščamo, du, bi se nam dajala lekcije s katerekoli strani. Dr. Preki jc zopet odgovarjal dr. Angjelinovič in mestoma je prišlo med obema do takega prerekanja, da ga je Preka" zavrnil: Nikar ne negirajte tega, kar je bilo! S tem je bila dopoldanska seja narodna skupščine zaključena in se je nadaljevala zopet popoldne ob petih. Poslanec Dimilrijevič se. je v svojem govoru v glavnem bavil •/. deklaracijo Narodnega kluba, jo kritiziral in rekel, da je to dezerterstvo. Dimilrijevič j? nadalje izjavil, da .se širijo govorice, da je bila ta deklaracija izdana v sporazumu z vlado. V oči namreč pada, da današnji seji zopet prisostvuje samo notranji minister. — Za Dimitri-jevičem je govoril dr. Luku-, ki je izjavil, da hočemo imeti samo eno državo in ne sedem državic. Ob koncu svojega govora se je izjavil za tajne volitve, ker občina niso samo gospodarske, ampak politične enote. Prav lako je Ireba ustvariti močne stranke, za kar pa današnja vlada ni sposobna. — Seja je bila nato zaključena in se bo prihodnja vršila jutri ob 9 z i-tiin dnevnim redom. Rim. 17. febr. tg. Corriere d'ltalia objavlja iz Pariza, pa ne od svojega stalnega dopisnika, besedilo protestne note, ki jo je francoska vlada poslala na Dunaj v liirtenberšLi aferi. K temu pristavlja, da so besedilo note do sedaj prikrivali, ker ^o se francoski državniki zavedali, da bi njena objava povzročila vznemirjenje. V Rimu doznavajo o leni na merodajnem mestu, da je bila nota res izročena na Dunaju, da pa so so do nadaljnega dogovorili. da ostane nota tajna. Odkod ima Giornalc dTtalia vednost o tem. ni znatio. List piše: Ta nota, na katero je pristala tudi Anglija, ponavlja najprej vse nole. ki so se v stvari menjale med Parizom in Dunajem in ugotavlja, da je avstrijska vlada v stvari kršila čl. 184 sanžer-menske mirovne pogodbe in čl. 1 avstrijskega zakona iz lela 1928, Ier poživlja avstrijsko vlado, da stori naslednje korake: 1. avstrijska vlada bo v izvršeno vrnitev ali uničenje tega orožja. V obeli primerih morajo izjave avstrijske vlade veljati kot prisega, 4. avstrijska vlada bo uvedla preiskavo, da ugotovi, ali se je del orožja poslal čez avstrijsko mejo na Madjarsko. Rezultat te preiskave jo sporočiti angleškemu in francoskemu zastopniku. Sporočiti je v . tem primeru tudi število dalje odposlanega orožja, 5. za popolno izvršitev gornjih odredb se predvideva termin dveh tednov, računši od dneva izročitve note. Francoski zastopnik je bil razen tega pooblaščen, da pripomni, da se mora smatrati kot umljivo, da ta nota nikakor nc jendje pravice, zadevo spraviti pred Svet Zveze narodov, če bi se to izkazalo kot potrebno. List dostavlja :Ton in vsebina te note spada očividno li kategoriji povsem nezaslišanih dokumentov politike, ki je za Evropo nenavadno nevarna. Pošiljatev orožja v Hirtenberg je trgovska smi-lu svojih prejšnjih obljub storila vse potrebno, , stvar in ni v nobenem nasprotstvu s pogodbami, da zagotovi popolno vrnitev orožja, ki sc nahaja j toda Mala antanta jo je potrebovala za svoje poli-Hirtenbei-u in Slcvru na naslov pošiljatelja. 2. tične špekulacije, da s tem prikrije svoje vojne pri- , e bi «e lo onemogočilo s tem, da bi se pošiljatelj pravo in svoj novi politični blok. To francosko nolo ; ranil -prejeli vrnjene blago, bo avstrijska vlada morajo vsi evropski državniki, ki še imajo čut od- ! Poleg dr. Gavrančiča jc podpisalo ta zakonski predlog še ttl narodnih poslancev, med drugimi: Jakob Žemljic, dr. Ljudevit Pivko, Ivan Lončar, dr. Stane Rape, Rasto Pustoslemšek, Anton Hajdi-njak. Lovro Petovar, dr. Bogoslav Spindler. Nato so prešli na dnevni red in sc jc nadaljeval pretres zakonskega osnutka o spremembah in dopolnitvah o občinah. Prvi jc dobil besedo dr. Bačič (Jugoslovanski narodni klub), ki je v daljših izvajanjih obsojal deklaracijo Narodnega kluba, s katero se je Narodni klub postavil nu stališče, du se mora država, ki jo sestavljajo trije narodi Slovenci, Hrvati in Srbi, urediti nn federativni podlagi. Dr. Bačič je nato obširno obrazložil, da bi moral biti novi občinski zakon samo okvirni zakon. Predloženi zakonski osnutek je ostal samo na pol poti, ker ima x ene strani tendcnco, da posnema okvirni zakon in žarka" Bremen, 17. febr. tg. Nemška zračna Hansa jo s leni, da .so oOOOtonski tovorni parnik :Westfa-len preuredili z.a ladjo matico za letala, uresničila dolgoletni načrt Nemčije za stalne zračne zveze z Južno Anioriko. Preurejena ladja Wes!faleii -. bo vedno križarila ua Atlantskem oceanu kot plavajoč otok za lelala, ki bodo /. njo vedno lahko v brezžični zvezi. Ker je slu H težkih letal, posebno vodnih lelal vedno zelo le.žav pu,. so napravili na ladji velik katapult, s. katerega lahko spuščajo ludi ležka Dornierova lelala. Do sedaj je poštna zveza med Nemčijo in Južno Ameriko trajala tri ledne, odslej pa bo treba zn poŠto med Berlinom in Rio de Janeirom samo I do 5 dni, med Berlinom in Buenos Airesom pa 5 do 7 dni. Uporaba bencina Belgrad. 17. febr. AA. Po predpisih zakona c državni trošarini je s 15. febr. prepovedana uporaba čistega bencina za pogon motorjev. Ker p:i so tudi po 15. febr. ostale na zalogi pri konzumentih in trgovcih razno količine čistega bencina, je fin. minister odredil naj se količine čistega bencina, ki so jih 15. febr. imeli konzumenti in trgovci v zalogi, na licu mesta pomešajo /. odgovarjajočim odstotkom dehidriranega špirita. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno jasno in zmerno hladno (noči hladne), v Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: nov sneg in višja temperatura, živahni severoza-padni vetrovi. Južne Alpe; vreme negotovo, morda od časa do časa sneg.