Stefan Barbaric (Zadar) O D N I E T Z S C H E J E V E G A D O С A N K A R J E V E С A D I О N I Z A 1 Nietzscheja je v zvezi s Cankar jem na jp re j imenoval katoliški kritik Evgen Lampe, pisec ostrega in dosledno načelnega pretresa ob smrti nemškega misleca.1 Medtem ko je takra t le z bežno kretnjo zavrnil pojave slovenske dekadence, mu je dala Knjiga га lahkomiselne ljudi zunanjo možnost, da je nastopil proti »nihilistu« Cankar ju z radi- kalno odklonilno sodbo. Izhajajoč iz dogmatičnega podrejanja umetno- sti versk«moralnim principom je Lampe v strogo ideološko zasnovani oceni omenjene knjige črtic, objavljeni v januarski številki Doma in sveta 1902, očital mlademu pripovedniku, da je krenil po poti »novo- dobnih Zarathuster«, da se preda ja dekadentni frivolnosti in blazirano- sti, skratka, da se »iz vsega . . . norčuje: iz rodoljublja, iz morale, iz krščanstva, iz države, iz cerkve, iz samega sebe«. Drugi, katerega je Knjiga za lahkomiselne ljudi spomnila na Nietz- scheja, je bil socialnodemokratski publicist Karel Linhart. Precej prilož- nostna ocena2 socialističnega prvaka, ki je — mimogrede omenjeno — nemalo zapravil svoj ugled zaradi poznejšega avstr i jakantstva, je pisana z naklonjenostjo in z razumevanjem za mladega pisca. Linhartovo uine- vanje umetnosti je izrazito sociološko zastavljeno. Npr. : »Naravno je, da je umetnost prva, ki p r i n a š a . . . proletarcu svoj t r i b u t . . . « Itd. Recen- zent očita Cankar ju , in to v imenu revolucionarnega optimizma, da se izgublja v pesimizmu: »Zakaj revolucijoniramo, če smo prepričani, da ne postane po revoluciji nič boljše? . . .« Linhart je zasledil primere nietz- schejanstva pri Cankar ju že pred tem: »Cankar ju pa ne zadošča le to, 1 F i l o z o f d e k a d e n t i z m a , D S 1900. S t v a r n e j š a iu p r e u d a r n e j š a je A š k e r č e v a s o d b a o Nietzsc he ju v n e k r o l o g u LZ 1900. 2 S N 1902, 19.—21. II. 2 Slavistična revi ja da je človek proletarec, kaj t i on je navdušen, strasten aristokrat. In za- radi tega so njegovi junaki aristokrati duha v proletarskih kočah, njegov kredo Nietzschejev aristokralizem. Posamezne stavke tega impo- zantnega kreda smo našli v Vinjetah (Iz samotne družine, Glad etc); našli smo jih v Popotovanju Nikolaja N.ikiča, v Za blagor naroda. Nova Cankar jeva knjiga pa je cel evangelij tega d u h a . . . Nova knjiga je ključ k razumevanju Rekarjev in Dionizov.« Očitno je, da je Linhart na navedenem mestu prvi razumel Dioniza kot umetnika, torej kot tipološkega predstavnika vrste ljudi, seveda v jasni zvezi z Nietzschejem. Pisec kritike meni, da nosi Dioniz na sebi pečat nietzschejanskega aristokratizma, kar je socialističnim demokra- tičnim pojmovanjem tuje. Tako trdi o Dionizu: ».. .011 ne priznava suve- renitete mase nad posameznikom in proklamira samovlado svoje lastne individualitete; zaradi tega ga tudi masa ignorira in ker nima drugega sredstva, pošilja policista Glada na vrat. — razumem to! A vprašani: Radi tistega prokletega koščka kruha bodeš poginjal, li umetnik, geni- jalni človek? . . .« Kakor koli so Linhartove pr ipombe k Cankar jevi knjigi neurejene, in so — kot sam trdi — le »par aforističnih občutkov«, zaslužijo pozor- nost zavoljo upoštevanja družbenega vidika in zaradi uvidevnega, tole- rantnega pristopa k Cankar jevi umetnosti. Z recenzentom lahko v mar- sičem soglašamo, še posebej nava ja jo k razmišl janju njegovi nazori o odnosu umetnika in občinstva, torej o tem, kar je pozneje nemalokrat zaposlovalo Cankarjevo misel. Toliko je bil tega leta, 1902, Nieizsche že razglašen, da tudi tretji recenzent Knjige za lahkomiselne ljudi Josip Kostanjevec ni mogel mimo, ne da bi ga ne omenil: »Toda ako hočem biti resničen, moram tu takoj dostaviti, da ideje, ki jih ima Cankar razmetane po črticah, niso njegove, pač pa so se 11111 vsesale v meso in kri tako globoko, da niti ne čuti, da so Nietzschejeve idr., in zato jih podaje občinstvu tako samozavestno.«3 Istega leta je ob 2. izdaji Erotike ponovno udaril Evgen Lampe in ponovno poudaril nietzschejanske zveze Cankar jevega pisanja:4 » . . . O n (tj. Cankar) namreč poučuje filistrsko človeštvo kot suvereni Zara- tustra.« Nietzscheja imenuje »patrona vsega modernizma« in drastično LZ 1902, m a r č n a š tev i lka , 208—209. 4 D S 1902. a v g u s t o v a števi lka, 499—500. navaja , kam da je končno tega logično privedla njegova »svetovno-zna- na« filozofija. V oceni Kralja na Betajnooi6 je Lampe očital mlademu dramatiku nihilizem, vendar je k l jub Kantor ju opustil, da bi izrecno omenil Nietzscbejevo vplivanje. Najzanimivejši oceni iste drame sta izpod peresa socialista Albina Prepeluha6 : ».. . Brezd vojbe pa Cankar v svojih junakih meša radikalne sile socijalizma z Nietzscbejevo filozo- fi jo o nadčloveku. Tu moramo iskati vzroke o onemoglosti Cankar jevih junakov . . .« In še: » . . . Cankar brez dvoma ni jasen v pojmih. On zame- njava revolucijonarne smeri socializma z Nietzscbejevo filozofijo. Iz te mešanice vstajajo l judje à la Maks.« Zvezo z Nietzschejem sta v oceni iste knjige navedla še Fran Govekar7: »Filozofija te drame temelji na Nietzscheanizmu . . . Moč je nad pravico! Moč energije in volje nad poš ten jem! . . .« in F ran Zbašnik.8 Širše zakl jučke o tipiki Cankar jeve umetnosti je glede na dionizijsko načelo skušal dati Ivan Pr i ja te l j in to mimogrede v polemični vihri, ki se je vnela okoli tematike nove slovenske umetnosti. Y obliki pisma, datiranega z 8. majem 1904 v Petrograd u, Prijatelj" začrtava svoje pogle- de na slovensko umetniško us tvar jan je in si prizadeva — kot je zanj zna- čilno — odkriti za pojavi globino stvari. Cankar j a imenuje »artistični Argonavt« in se, opuščajoč analizo, prepust i blesteči domislici: »Naša narodna duša še ni našla svojega izraza v umetnosti. Toda, če ga bo našla, ga bo našla v apolonski harmoniji vsebine z obliko. A ne sme se tajiti , da je iskanje, krčenje pota pravzaprav v drugem, dionizijskem principu, v znamenju katerega stoji danes naše slovstvo z Ivanom Can- karjem.« K.ot je znano, sta Pr i ja te l j in Zupančič s pridržki spremljala usmerjenost Cankar jeve ustvarjalnosti vse t ja do Bele krizanteme, v dopisovanju zavračala pogosto »črnogledost« njegovih oseb itd. Le tako je razumeti, da je Pri ja tel j v predavanju o Zupančiču dne 8. marca 1908, objavljenem v Našiih zapiskih, označil Canka r j a kot »dionizijskega nihii- liista«.10 Tudi Zupančič je v zapisu Moderna črtica pri nas (Slovan 5 D S 1902, jul ijska š tevi lka. 440. « Abdi tus , Rdeč i prapor, 27. VI. in 4. VII. 1902; isti, Naši zapiski 1902. Prim. C Z D IV, 1968, o p o m b e 291 sl„ 303. ' SN, 30. VI. in 1. VIL 1902. B LZ 1902, ju l i j ska števi lka, 496. Isti kritik je v LZ 1900, str. 520 z a g o v a r j a l pr ikazovanje i z jemnih , »nietzsehejanskih«, l ikov. • Izbrani eseji in razprave 11, 1953, 387 si. 10 D u š a n Pir jevec . Oton Zupanč ič in Ivan Cankar , SR XII (1939/60), 45. 1902/03. 25) omenil Cankar jevo dionizijstvo, ki da je iz nekdanjega »sa- njarstva« prešlo v Knjigi za lahkomiselne l judi — v uporništvo. Z vprašanjem Nietzschejevega vpl ivanja na Cankar j a se je literar- nozgodovinsko argumentirano širše ukvar ja l Izidor Cankar (uvod v Zbrane spise I V). Njegove trditve so v glavnem obveljale vse do novejših študij. Med temi je opazna težnja po omejevanju Nietzschejevega vpli- vanja na dokumentirane možnosti: to je storil Boris Merhar11 v komen- tar ju Cankar jevih Izbranih del, še dalje je stopil Janko Kos,12 ki je postavil tezo o Cankarjevem zavestnem antinietzschejanizinu. (»Do neke mere je zatorej Cankar jeva miselnost ne le reakcija, ampak že kar di- rektna polemika z Nietzschejem . ..«) Nazadnje so se Cankar jevega Dioniza dotaknile tri razprave: Marje Boršnikove o slovenski »moderni«, Franca Zadravca o umetniku in druž- bi v Cankar jevih delih in Frana Petreta o motivih odtujenosti v Can- karjevem delu.13 Problem odnosa Nietzsche — Cankar zasluži in te r ja nove obravnave To ne samo iz literarnozgodovinskih razlogov, marveč enako zaradi ži- vosti tematike. Še pred kratkim je npr. jubilant pričujoče številke Anton Slodnjak v obliki hipoteze zastavil vprašanje:1 4 »Cankar gotovo ni mogel soglašati s takim označevanjem (tj. da so njega postavljali na- sproti apolinskemu Zupančiču kot dionizičnega umetnika), čeprav se je začela nekako v tem času pojavljat i v njegovih delili podoba pesnika Dioniza. ki pa najbrž ni imela mnogo skupnega z Nietzschejevo delii- vijo umetnosti v dionizično in apolinsko.« 2 »Ich bin kein Mensch, ich bin D y n a m i t . . . Ich widerspreche, wie nie widersprochen worden ist. und bin trotzdem der Gegensaitz eines nein- sagenden Geistes . . .«l Nietzsche je vse p re j ko jasno pregleden mislec, katerega ideje bi bilo možno urediti ob nekem trdnem osišču, recimo ob njegovi viziji 11 C I D If , 438/439; tudi D . Pir jevec , 1. C. in evropska moderna , 1964, 103. 12 Proza I v a n a Cankarja , J iS XIII (1968). 16 si. 13 S l o v e n s k o s lovstvo . 1968, 281. 14 SR 1968 (XVI), 279; S d b 1968 (XVI), 1223; D ia log i 1969 (V), s. 6 - 7 . 1 N ie tzsche , Eeee homo, nav . p o K. L ö w i t h , Von Hege l zu Nie tzsche , 19584, nadčloveka, ki so jo površni ali lagodni ali pristranski ocenjevalci nje- govega dela kot edino pomembno opazili v skoraj neprodirnem pra- gozdu filozofovih zamisli in domislic. Zgubljal in uničil se je, tako rekoč zgorel je v protislovjih, nihajoč med svetlobo in temo, med genialnostjo na eni in blaznostjo na drugi strani, ter je kot tak rušil tradicionalna verovanja, ustaljene navade in konvencije, vse, kar se mu je zdelo videz brez vsebine, prevara in hinavščina. Kakor je Nietzscbejevo filozofsko- poetično delo v revoltu proti povprečnosti in po kategoričnem impera- tivu osvobajanja človeka bogato v koncepcijah in prepolno miselne ostri- ne, tako na drugi strani, zlasti tisto iz druge polovice 80-tih let, trpi zavoljo pret i ravanj , ponavl janja , zgubljanja mere in meril.2 Ne glede na to, koliko so se različni misleci z Nietzschejem strinjali ali se niso, Nietzscheju pr ipada zasluga, da je ko redko kdo razgibal, vznemiril in oplodil duhove svetu idej, ki nam veljajo kot moderne. Jasno, da nam okvir študije dopušča kvečjemu skrajno skop tematski pristop na področje Dionizovega problema. Dioniz ni samo dete Nietz- schejeve mladostne inspiracije, ne samo poosebljeni mitos prekipevajoče življenjske energije, Dioniz je več, »je prva in zadnja beseda Nietzsche- jevega miselnega ustvarjanja.«3 Ka j je hotel Nietzsche z Dionizom, na j ponazoré naslednje navedbe: »Kaj pomenita prvotna pojma apolinični in dionizični, ki sem ju jaz uvedel v estetiko oba pojmovana kot vrsta opojnosti? Apolinična opojnost draži predvsem oko, tako da to dobiva moč vizije. Slikar, pla- stik, epik so vizionarji par exellence. Nasprotno je v dionizičnem stanju vzdražen in stopnjevan ves sistem afektov: . . . bistvo stvari je v lahkot- nosti preobraženja in v nesposobnosti za neodzivanje . . . Dionizičnemu človeku je nemogoče, da ne bi razumel katere koli sugestije, ne more prezreti nobenega znaka afekta in ima najvišjo stopnjo razumevajočega in uganjevalnega instinkta, tj. obvlada najvišjo stopnjo umetnosti komu- niciranja. V vsako kožo najde pot in v slednji afekt : nenehno se spre- minja.«4 - Prim. krit iko N ie t z sche jeve mise lnost i : j . Lavrin, N. in m o d e r n a zaves t v knjigi Dos to jevsk i , Nie tzsche , Tolstoj , 1937; B. Rüssel , Istorija z a p a d n e f i loso- fije, 1962: VI. F i l ipovič , N o v i j a f i l o z o f i j a Zapada, Zagreb, 1968; N. Milosevic , u v o d k U n a m u n o , T r a g i č n o osečunje ž ivota , Beograd, 1967. 3 Rodenje tragedije, izd. Kultura, Beograd, 1960, uv, Miloš Dur ič , XI. 4 G ö t z e n - D ä m m e r u n g , izd. Kröner, 136/137. »Ne poznam višje simbolike, kot je dionizična grška simbolika. Vse- buje najgloblji življenjski instinkt, usmerjen k bodočnosti, večnosti živ- ljenja, . . . pot samo k življenju, spočetje kot sveto p o t . . . « 5 »Potrjevanje življenja celo v njegovih najbolj tujih in na jhujš ih vidi- kih. volja do življenja, ki uživa v lastni neizčrpnosti in celo žrtvovanju svojih najviš j ih tipov — to je tisto, kur sem imenoval dionizičnost, to je tisto, v čemer sem odkril most k psihologiji tragičnega pesnika. Ne v tem, da bi se iznebili groze in sočutja, ne v tem, da bi se očistili nevarne strasti in jo razbremenili (tako in povsem napak je pojmoval dionizič- nost Aristotel); dionizičnost je v tem, da se ne glede na grozo in sočutje dejansko zavemo večne radosti nas ta janja , radosti, ki že vkl jučuje ra- dost uničevanja. Prav v tem smislu pojmujem sebe kot prvega tragič- nega filozofa, to se pravi kot skra jno nasprotje in nasprotnika pesimi- stičnega filozofa.«6 Itd. Iz navedenega je razvidno predvsem eno: kakor stari mitični Dioniz ni v vseli izročilih enakšen, podobno je Nietzschejevo obujanje Dionizovega mita zelo odvisno oni menjave njegovih več ali manj emfa- tičnih oziroma ekstatičnih psiholoških stanj. Za Dionizom je nemški filozof-pesnik posegel iz prepr ičanja , da sam »logos« ne more odgovoriti na številna vprašan ja človekovega bivanja in je treba najt i »mitos«7 — »poetizirani vid resnice«, ki omogoča izvenizkustvena spoznanja. Dioniz je pri Nietzscheju navzoč od prvega dela, od Rojstna tragedije (Die Geburt der Tragödie aus dem Geiste der Musik, 1872) pa vse do zadnjih zapisov, vrženih na pap i r v muki pogrezanja. Kol pove André Gide:8 »Vse od prvega dela, Rojstva tragedije nadal je se Nietzsche potr- ju je in kaže, kakšen bo; vsi njegovi prihodnji spisi so že vsebovani v tej kali.« In zgodilo se je, da je isti mislec, ki se je najbol j bojeval proti mi- selnim sistemom, naposled postal suženj lastnega sistema, ali kot navaja Gide Emersona: »Duh zida svojo hišo in nazadnje hiša zasužnjuje duha.« Že Croce" je opazil, koliko je Nietzsche v Rojstvu tragedije dolžan nemškim filozofom pred njim. ne glede na to. koliko jih je napadal in 5 n. m. 181. 0 Ecce l iomo, n. m. 350. " O mitu gl. Rodenje tragedi je , 118, in Kurt H o f f m a n , D i e Wirk l i chke i t des M y t h o s (z n a v e d e n o l i teraturo v Te legramu, 16. V. 1969), p o g l a v j e Mit i s tvar- nost (avtorja H. in II. A. Frankfur t ) v knj ig i Od m i t a do f i lozof i j e , izd. Mi- nerva 1967. 8 A. Zid, Granice umetnost i , Kultura, Beograd, 1967, 148. • B. Kroče, K n j i ž e v n a krit ika kao f i l ozo f i ja , Kultura, Beograd, 1969, 351 si. zavračal, recimo Hegla. Navzlic pomislekom zaradi poenostavljanja grške duhovne zgodovine priznava Croce Nietzscheju, da je dal delo izrazite poetične vrednosti. Nietzschejev mladostni t raktat bo ohranil t ra jno ceno že zaradi ne- ugnanega optimizma in veselja nad življenjem, pa n a j bo to še tolikanj izpostavljeno tragičnim udarcem. Y hiperraJcionalnem civiliziranem in organiziranem svetu je odkril knlturoivomi pomen mita in dal pobude za us tvar janje umetniške ideologije, naslonjene na metafiziko lepote. .Э I akrat v letih velike svetovne morije, ko se je spričo t rp l jen ja in moralne stiske človeštva lomila Cankar jeva pisateljska zavest, je v nje- govi razboleli duši nenavadno močno zaigrala sočnojasna podoba Dioniza in Jacinte. V treh črticah, objavljenih I. 1915, je pisatelj poklical izza kulis preteklosti ti dve živi priči svojega ustvarjalnega zanosa, se so- očil ob njiih s sočasnimi mučnimi spoznanji in nazadnje začrtal, ožarjen ob srečanju z njima, zmagoslavno vizijo bolj humanega in srečnejšega sveta. Te tri črtice so: Bilka v viharju, Pomlad in Veselejša pesem (uvr- ščena pozneje v Podobe iz sanj). »Pridita vidva, naj lepša otroka moja, Dioniz in Jacinta! Še vselej, kadar mi je bilo težko, sta prišla, sta se mi zasmejala s svojim visokim, zvonkim smehom; in dobro je bilo vse . . . « Iako se obrača na ljubezen- sko dvojico v Veselejši pesmi. Vendar pisaieljeva »najlepša otroka« nista nekakšna fikcija fanta- zijske igre: »Zdi se mi, da sem videl ta dva nekoč s svojimi pravimi očmi; da živita nekje telesno, ne samo v mojih blodnih sanjali. Saj sta bolj žioa kakor moji bratje in sestre. Poznam najrahlejšo senco ob ustnicah, na licih njega in nje, vsako lučko v očeh, najt iše trepetajočo misel v d u š i . . . Ko sem komaj izpregledal, sem ju ogledal; od vsega začetka sta blaga in vesela in zvesta hodila z menoj po vseli potih, l isto najboljše, najčistejše in najvišje, ki je bilo namenjeno meni, mislim, da se je bilo samovoljno iztrgalo in da je živelo ob moji strani svoje po- sebno življenje . . .« Dioniz in Jacinta obujata v utrujenem pisatelju razpoloženje mla- dostne prešernosti in razigranosti: »Bolj nego kda j popre j si v strahoti teh časov želim toplote vajinih oči, brezkrbne prešernosti vajinega smeha, čiste nedolžnosti vajinih src.« Značilno je, da sla v zadnjem obdobju Cankar jeve tvornosti postala Dioniz in Jacinta, ki edinokrat nastopata skupa j v povesti V mesečini (Jacinta kot Hiacinta) nerazdruž- Ijiv par, zgubila sta karakter individualne osebnosti in prešla v simbol oziroma v tipizacijo nekega duševnega dogajanja . Nagib za trditev, da sta Dioniz in Jacinta v sanjskih podobah izgu- bila konkretno profiliranost, nam daje že pisatelj. Ta je zapisal v Vese- lejši pesmi, da Dionizu in Jacinti »n i . . . bilo zmerom tako ime; od za- četka še krščena nista bila« in dalje, da bi svojo dvojico lalvko imeno- val kako drugače, pač po osebah iz drugih del, npr. Mate in Francka ali Loj z in l lanca (pisatelj si je na tem mestu dovolil zamenjave, s čimer hote ali nehote razbija red stvari, ki ga je zgradil v znanih fabulah); »Ime je igrača; kakor se obraz drugače nasmehne, tako 11111 je drugače ime. Misel pa je ena, nesp remen l j iva . . . bolečina je ena, eno je upa- nje . . .« Dovolj je znano, da se Dioniz v Cankar jevi tvornosti večkrat pojav- lja. lahko bi dejali iznenada, vendar zdržema: vse od Popotovanja Niko- laja Nikiča prek zgodbe V mesečini do Lepe Vide ter končno do črtic iz vojnega časa. Enako je na prvi pogled razvidno, da se v vsakem danih primerov vpleta Dionizov lik na drugačen način, lahko bi rekli z drugo fiziognomijo v motivsko celoto pripovedne ali dramske kompozicije, da je torej polivalenten. V naši razpravi izbiramo iz Dionizovega problemskega kompleksa prvo kreacijo lika, tisto, ki je z vidika odnosa Nietzsche - Cankar med vsemi preobrazbami najbol j ilustrativna. Kakor koli nastopa Dioniz v različnih pojavnih podobah, ne more ostati na jmanjš i dvom, da Cankar jev izbor Dionizovega imena ni niti n a jman j naključen. Dioniz? Ime je vse prej ko v navadi »v dolini šent- I lorjanski«, tako da dacar, predstavnik rodoljubov v povesti V mese- čini, že iz »malopridnega imena« sklepa na »malopridnega človeka«; v. . . T i s t a Maruša, Bog ji dodeli mir, ki ga ni zaslužila, je imela sina potepenca. Kdo mu je bil oče, morda še sama ni vedela, ampak da je bil sad greha in nečistosti, priča že samo njegovo ime, ki je tako, kakor ga nima nobeden krščanski človek na soetu. L jud je božji, ime mu je Dioniz. Kakršno ime, takšno ž i v l j e n j e . . . ter se je potepal po svetu od k ra j a do k ra ja in se ukvar ja l z rečmi, ki so vsakemu rodoljubu stud in gnusoba, ukvar ja l se je z umetnostjo.« Izbor Dionizovega imena ne samo da ni naključen, marveč je glede na vlogo, ki pr ipada njegovemu nosilcu, globoko pomenljiv, pomensko determiniran. Izbiranje pomenskega imena pri Cankar ju seveda ni red- kost. spomnimo se Ščuke ali imen s satiričnim prizvokom iz obdobja V.injet. kot so: Job Mrmolja, Filemon Sova. Sempronij Sljuka, Mavricij I rska. Pompilij Streha (vse iz črtice O človeku, ki je izgubil prepričanje). Afanazi j , Emerencij ali Pankraci j Navijalka (Literarno izobraženi ljud- je) ali Siratka, Stebelce (Za narodov blagor) ipd. Prva upodobitev Dioniza nosi na sebi razločen pečat Cankarjevih miselnih razgibov in njegovega čustvovanja v dobi nas ta janja Popoto- папја Nikolaja N i kiča. Delo je izšlo aprila 1901. a tekst je bil oddan konec I. 1900. Med vidne fabulativne komponente je pisatelj vključil Kettejevo smrt v stari cukrarni in Petkovškovo tragično usodo. Vendar je treba poudariti , da je edino, kar druži Dioniza (iz Popotovanja) s Kettejem zgolj prezgodnja smrt Cankarjevega mladostnega tovariša in pr i ja tel ja , medtem ko je Dionizova duhovna struktura bolj kot ka j dru- gega odraz menjave Cankarjevih psihičnih razpoloženj v določenem razdobju. O b Dionizu je pisatelj uvedel v slovensko književnost zanj tako značilno motiviko šestnadstropne mrke hiše ob vodi, stare cukrarne. ki je poslala simbol tragičnega in krutega umiranja mladih književnih talentov. Najširšo interpretacijo Popotovanja Nikolaja Nikiča je doslej izdelal Božo Vodušek v monografiji Ivan Cankar (1937). Tu najdemo tudi prvi temeljitejši poizkus oznake Dioniza. Vodušek sodi, da je »težišče Dioni- zove osebnosti na mnogovrstnem hrepenenju in njegovi problematiki« in da »zaradi njega (tj. hrepenenja) in svoje hotene izobčenosti tudi nosi takšno ime.«1 Isti avtor je tudi prvi poizkusil, da bi s primerjavo dveh ali treh Dionizovih preobrazb izvedel tipološke zaključke, in se je po- trudil, da bi formuliral pojem »dionizijstvo«, znan iz epiloga 2. izdaje Erotike (1902) in še iz prvotnega naslova Spomladanskih noči (najprej , I. 1900 sporočen kot Dionizijske noči). Največja Voduškova zasluga v omenjeni monografiji je: da je opozoril na zanimivo problematiko s po- dročja Cankar jeve tematike in je npr. pri obravnavi Dioniza in njegove tipike skušal naj t i vzporednice z drugimi, predhodnimi Cankarjevi- mi teksti. Ze najsplošnejši razbor Voduškove razlage Dioniza vodi do zaključ- ka. da je interpret prezrl nietzscliejanske zveze Cankarjevega Dioniza. Kakor se lahko str injamo z njegovim naziranjem, da je Dioniz pred- 1 n. m. 110 in 61. vsem Cankar jev dvojnik, ni možno sprejeti misli, da je Dionizova »hote- na izobčenost« dala temule prav takole ime. Vodušek razločuje dvojno kreacijo Dioniza, prvo, »ki se kot utelešenje prešerne, vagabundske na- ture v zametku pojavl ja že v epilogu Erotike« in se pozneje obnavlja v glavnem protagonistu šentflorjanske zgodbe Y mesečini, in drugo, rea- listično iz Popotovanja.2 Sodim, da je oznaka »realističen« ob dokaj fatalistično zasnovani Dionizovi figuri v prvi zgodbi, v kateri nastopi Dioniz, tvegana, če že ne naravnost napačna, ra je za to prvo varianto Cankarjevega Dioniza uporabl jam termin »tragičen«. (Mimogrede bodi omenjeno, da moment usodnosti v Voduškovi interpretaciji ne samo ni neznan, nasprotno, je celo poudar jen: »Zato je pač misel o usodnosti, ki jn srečavamo že od Nepotrebnega človeka dalje, edini skupni imeno- valec vseh raznovrstnih vzrokov motiva. .Biserje tèmu in onemu rakev'. kot pravi Dioniz, navaja joč Heineja.«3) V čem je Dioniz tragičen? Dioniz v svojem bistvu pooseblja notranjo in zunanjo tragedijo, in sicer tragedijo etično pokončne osebnosti, kar je razvidno iz naslednjih njegovih trditev: »Cotovo, odprt ih mi je bilo sto stezà, ali jaz hodim rajši po t rnju nego po blatu, l iste široke ceste so namreč zelo b l a tne . . . « — »Motite se; pesimist nisem. Ko bi bil pesimist, bi pustil pri miru svoje prepri - čanje in svoje visoke načrte, ter bi se brigal samo, da bi se dokopal po kakršni koli poti do boljšega kruha. Ali na žalost nisem pesimist in zato se nikoli nisem brigal, da bi se dokopal do tistega zaželjenega kruha- Kosil sem ob svojem prepr ičanju in večerjal ob svojih načrtih.« Iz povedanega sledi, da je Dionizov življenjski neuspeh, tj. njegovo tragičnost pr ipisat i njegovi moralni trdnosti. To seveda ni edini vzrok njegove nesreče, Dioniz je poleg tega še žrtev neuravnovešenosti med svojimi visokoletečimi cilji na eni in med pasivnostjo na drugi strani. Dionizova psihologija je po vsem tem vse p re j ko enodimenzionalna. In Dionizova zveza z Nietzschejem? O Cankar jevem (in Zupančičevem) seznanjanju z Nietzschejem je doslej najobsežnejše razpravl ja l Dušan Pirjevec.4 Na temelju obsežne dokumentacije je očrtal dunajsko duhovno atmosfero, poiskal študije, 2 n. m. 159. 3 n. m. 111. • 4 Otou Zupanč ič in Ivan Cankar , SR Х1Г (1959/60) in v m o n o g r a f i j i Ivan C a n k a r in evropska l i teratura. 1964. ki so lahko slovenskim študentom nudile širšo in temeljitejšo infor- macijo o Nietzscheju, in dovolj trdno določil mesto posrednikov Niotz- schejeve misli, tako predvsem Hermana Bahra in Stanislava Przy- byszewskega, da omenimo samo najvidnejša. Iz Pirjevčevih š tudi j je razvidno tudi to. kar je značilno za nietzschejanstvo kot duhovno psi- hozo konec stoletja, namreč, da »posamezni predstavniki mlade nemške literature niso prevzemali te (Nietzschejeve) ideologije v celoti, kot nekaj enotnega in kot v sebi zaključen sistem.«5 Znano je, da so prvi Cankar jevi odmevi na Nietzecheja p re j odklo- nilni kot pri tr jeval ni (črtica Iz »literarnih krogov«, ob j. 5. 8. 1898, in opuščeni odstavki vinjete Človek, nastale spomladi 1898). Prav tako vemo, da sodi pravo Cankar jevo zanimanje za Nietzscheja v čas po dru- gem prihodu na Dunaj , torej po jeseni 1898, tj. nekako v leta 1899—1902, v čas nas ta janja Knjiga za lahkomiselne ljudi in epiloga k 2. izdaji Erotike. V teli spisih p r iha ja jo ponajveč do izraza t. im. nitezschejan- ske ideje, kot npr. i moralizem, ostra kri t ika krščanstva, poveličevanje avtonomne, moralno indiferentne osebnosti. Navedeni epilog k 2. izdaj i Erotike je za naš pretres pomemben še v enem pogledu, podaja nam Cankar jevo pojmovanje dionizijstva koli- kor mogoče naravnost. Ko se avtor rahlo otožno ozira na svojo senti- mentalno sanjarsko preteklost pred požigom Erotike, takole označuje samega sebe: »Tisti verzi, polni sentimentalnosti, duha vijoličnega in lu- ninih žarkov so mi danes tako tuj i , kakor da bi jih bil napisal človek, ki sem ga poznal samo od daleč. Bil je zaupljiv, nedolžen in čist, senti- mentalnost je bila njegova natura, ne samo razpoloženje posebne ure. Tisti človek je bil še nekoliko podoben sočnočistim, v svojem najskriv- nejšem bistvu dioniziško veselim dušam, kakor jih poznamo nekoliko v svoji žalostni zgodovini in kakor živi nj ih dvoje v delih Ketteja in Murna.« Ce pr imerjamo Dioniza iz Popotovanja in »najpoštenejšega, najne- dolžnejšega in najmiroljubnejšega človeka na svetu,« avtor ja samega, »ki je grešil z nedolžno in lepoteželjno dušo«0 ter se končno vprašamo, kakšna neki je zveza teh dveh z Nietzschejem, dobimo vtis, da je ta zveza p re j posredna kot neposredna. In od tod ni daleč do omejitve, koliko se je Cankar okoli I. 1900 »živahno bavil z Nietzschejem«.7 Nobenega do- 5 SR XII, 82 in па več mest ih monograf i j e . » E p i l o g k 2. izd. Erotike. 7 CZS IV, uvod, VI si. in v uvodih v prejšnje knjige. kuza nimamo, da bi Cankar razen Zarathustre imel še katero Nietzsclie- jevo knjigo v rokah. Znano je, da je knj iga Also sprach Zarathustra tako kot še nekatere — krožila med pr i ja te l j i : sept. 1898 je knjigo prinesel Kette v Novo mesto.8 Nietzscheja navaja tudi Mnrn v beležnici med avtorji, za katerih dela se je zanimal.9 In končno za naš problem ne more biti brez pomena, da Cankar Niietzschejevo ime zelo redko omenja. Te okolnosti mi narekuje jo sklep, da Cankar jev Dioniz (z dionizij- stvom vred) ne temelji na Nietzschejevem traktatu Rojstvo tragedije ali na katerem koli drugem delu (kot so npr. Dionizovi ditirambi), marveč je odblesk z Nietzschejevimi sentencami prepojenega evropskega, pose- bej še dunajskega literarnega ozračja. Ludwig Pesch10 je posvetil dioni- zijskim elementom v novoromantičnem (simbolističnem in impresionistič- nem) nemškem (avstrijskem) pesništvu konec stoletja široko obravnavo. Čeprav je njegov pristop v problematiko p r e j esejistično-filozofski ko literarnozgodovinski, nastopa z dovolj ilustrativnimi primeri, na j ome- nimo samo Dioniza iz Hofmannsthalove lirične drame Der l or und der I od ( 1 8 9 3 ) : Aus des Dionysos, der Venus Sippe, . /Ein grosser Gott der Seele steht vor dir.« In če se ozremo k Hrvatom, zasledimo, da je tudi Nazor napisal »Dionisijevske pjesine«, Matoševe aluzije na Nietzscheja pa so razvidne na prvi pogled. Ni tu mesto, kjer bi se na j ukvarjal i z Matoševiin p o j m o - vanjem dionizijstva, velja pa opomniti, da sta on in Milan Marjanovič večkrat pisala o nemškem filozofu. Še posebej je važno, da je Marjano- viču poleg drugih nietzschejanstvo .sestavni del modernizma (Nazor i modernizem, napisano 1914). D a so problemi dionizijstva občutljivi, n a j pokažem še ob neka- terih naših razlagah iz zadnjega časa. Problema Dioniz — dionizično se je v komentar ju k Spomladanski noči mimogrede dotaknil Boris Merhar.11 Opozar ja na razliko glede na Cankar jevo rabo termina v Popotovanju Nikolaja Nikiča in v epilogu Erotike na eni in med Dionizijsko nočjo na drugi strani: sodi, da v * Z D 11, 310 in bral P r z y b y s z e w s k e g a Nie tz sche u. Chop in , n. m. 143. » Z D II, 364. 10 L. Pesch, D i e romant i sche Rebel l ion in der modernen Literatur u. Kunst , izd. C. H. Beck, München , 1962. 65 si. (ad H o f m a n n s t h a l še Martini, D e u t s c h e Li teraturgeschichte , izd. Kröner). » C I D 11, 438. prvih dveh primerih »Cankar meri predvsem na umetniško psihološko oznako nekako v smislu moderne«, v črtici za Knjigo za lahkomiselne ljudi pa da je pojmu »svojsko občuteno socialno revolucionarno vsebino, najsi z nekakšnim anarhističnim nadihom«. Y zvezi z našim problemom nemalo preseneča trditev, da »glede na prvo opredelitev pojma dioni- zičen, ki jo je podal Nietzsche v Rojstvu tragedije, 1872, nos i Rek ar celo več dioni/Ačnega o sebi kakor pravi Dioniz«. Dušan Voglar12 je Merharje- vo sodbo prevzel, vendar se je zavedal, da ji manjka prava utemeljitev, sa j je Nietzschejev termin dionizičen — kot smo pokazali v 2. poglavju študije — vsej pre j ko enopomensko določljiv, četudi se pri tem omejimo samo na prvo Nietzschejevo knjigo. Ker Voglar s svojimi trditvami pre- mika težišče v drugo smer, kakor jih pojmuje naš pretres, se velja ob и jih kratko ustaviti: » . . . da osrednja točka njegovih razglabljanj o umet- niku, njegovem ustvar janju in njegovi usodi sredi na smrt obsojenega slovenskega naroda ni ostal Dioniz, temveč slikar R e k a r . . . V primerjavi s konceptom Dioniza je med njimi (tj. najbolj značilnimi postavkami C ankarjevega pojmovanja umetniškega ustvar janja) tudi kakšna nova ali vsaj dosti bolj izrazita — čeprav sta skozi vso povest poudar jana notranje sorodstvo in celo enakost Rekar ja in Dioniza. V Rekarju sta namreč mnogo bolj podčrtani moč umetnika-ustvarjalca, da sega po ne- skončni lepoti ter se v tem poseganju tudi izniči, in njegova odločenost, da bo stopal po svoji poti, utemeljeni s samosvojim svetom vrednot, ki je daleč od sveta vrednot drugih ljudi. V tem se srečamo s pojmom dio- nizičnega, pa tudi z vplivi drugih Nietzschejev i h pojmovanj . . .« Kakor me ni prepričala Merluirjeva, me ne more zadovoljiti niti druga, Voglarjeva razlaga. Na jp re j avtor preveč izenačuje Petkovška in Rekarja , podobnost po zunanji usodi še ne pogaja sama po sebi notra- njih miselnih in čustvenih stičišč. Dalje, Rekarjevi stiki z l judmi so komaj za spoznanje izrazitejši od Dionizovih, zato pa sta si obe miselno- čustveni sferi tako podobni, da ju težko razločimo, zlasti še, če imamo v vidu n juna razmišl janja o lastni krizi umetniškega ustvar janja . Menim, da v Rekar ju ideja umetnika — ustvarjalca ni niti bolj podčrtana niti bolj izrisana kot v Dionizu. V tipološkem pogledu sta oba le varianti t. im. »izgubljenih eksistenc«, to ne glede na različen socialni izvor oziroma na različno možnost ustvaritve ljubezenske zveze. Kako sta se zdela piscu oba umetnika kl jub razlikam njunih življenjskih poti podobna, najzgovorneje kažejo znani stavki: 12 Z D VII Г, o p o m b e 281/282. (Rekar o Dionizu) » . . . Iz naše družine je. Jaz mislim namreč, da bi živel na njegovem mestu prav tako, kakor živi on, — in narobe. Če bi on imel denarja , bi zapravl jal denar in samega sebe in svojo moč in svoje telo in svojo d u š o . . . kakor delam j a z . . . « — »In vendar bi bilo krasno, da bi tak človek napravi l tisto, kar leži v njem od rojsr tva. . . Ali tako nosi s seboj svojo veliko nalogo in se ubija v zavesti, da je ne izvrši nikoli, da živi brez cilja in brez koristi. Zakaj to je pravilo, ki se ne da razveljaviti in ki ne pozna izjem: nekateri se uničijo pred časom sami in nekatere uničijo drugi. Dioniz se uničuje sam in drugi ga podpirajo pri tem, kolikor je v njih moči, — a jaz —« »Obraz Dionizov mu je stopi 1 jasno pred noči. in v tistem trenutku je zapazil nenavadno podobnost med Dionizom in Rekarjem. Isti glo- boki. nemirni pogled, — pogled jastrebov, ki leži ob cesti z zlomljenimi perutmi in nima več toliko moči. da bi se ubranil v r a n o m . . . « Poudariti velja, močneje, kot je to bilo doslej storjeno, opozicijo: ja- strebi — vrani. Pisatelju Dioniz in Rekar nista n ikaka medla in nebo- gljena lika, to sta »jastreba«, upornika proti malomeščanski hinavščini in pridobitniški zaverovanosti, proti »vranom«, ki jili je Cankar sam od mladosti dalje občutil na lastni koži. Čeprav spadata Helena in Nikolaj Nikič precej na rob naše problem- ske obravnave, jima velja posvetiti malo pozornosti že zaradi boljše zaokroženosti podobe. Sedemnajstletna Helena je bolj katalizator lju- bezenskega dogajanja kot stvarna in prava ženska. Kakor je vpričo živ- ljenjskih problemov nebogljena, je slabokrvna tudi v ljubezni, nena- vadno hitro pozabi na umobolnega Rekar ja in se rešuje s poslovno uspešnim Nikolajem Nikičem. Torej lik, ki je bolj kot ka j drugega kon- strukcija zaljubljene domišljije mladega pisatelja. Bolj problematičen je Nikolaj Nikič. problematičen že zavoljo tega. ker gre v njegovem primeru za »izjemno simpatični oris povprečnega, solidnega človeka«.13 Kot vemo, so bili Cankar ju poslovno uspešni l jud je tuji, če že ne zoprni, zato je Nikolaj Nikič, ki je bil »miren, resen in pošten človek, kakor so vsi tisti l judje, ki imajo zdrava, polna lica, jasne oči in goste lase«, v galeriji Cankar jevih oseb redka, izjemna pojava. Nič čudnega, če ga je Vidmar14 označil, da sse giblje na meji filistejstva«. Vendar oseba, ki k l jub svojemu poslovnemu stilu pozna melanholijo. Srečni finale orno- 13 B. Vodušek , I. Cankar , (62. 14 Jos ip Vidmar , Literarne krit ike, 1951, str. 166. goča sodbo, da je le nezahtevnim ljudem možno doseči srečo, vendar to je bila le Cankar jeva zelo, zelo prehodna domislica. (Upoštevali bi lahko še, da je Cankar jevo Popotovanje pravzaprav naglo na papir vržena zgodba.) Naše razpravl jan je je pripel jalo do naslednjih zaključkov: Cankar- jev Dioniz ne izhaja naravnost iz Nietzschejevih spisov, še n a j m a n j iz Rojstva tragedije, marveč iz dionizijskega nastrojenja, s katerim je bila književnost konec stoletja prenapolnjena. Dionizijsko nastrojenje je umetniku omogočalo izredno širok razpon misli in čustvovanja in mu je dajalo občutek svobodnosti razmaha ustvarjalnih sil. Zaradi te svo- bodnosti domišljijskega gibanja so se v umetnostnih ustvaritvah hitro premikali doživljajski momenti in se spreminjale oblike in izrazna sred- stva. Dioniz je krenil na pot, a je spotoma izgubil mars ikaj prvotnega in si pridobil nove poteze in druge razsežnosti. Kakor pri Hofmannslhalu (Ariadne auf Naxos, 1912) je tudi pri Canka r ju mit prešel v pesniški simbol. O p o m b a : Poudark i v n a v e d b a h so moji (v kurzivti). Zusammen fassu ng DYONISOS IN DER DARSTELLUNG NIETZSCHES UND CANKARS D i e Studie k n ü p f t an die m e r k w ü r d i g e Tatsache , dass in den bel letr is t ischen Werken Ivan Cankars e ine l i terarische F i g u r n a m e n s D i o n i z o f t m a l s erscheint , an. D i e s e E r s c h e i n u n g w u r d e in der s l o w e n i s c h e n L i t era turwi s senschaf t a m meis ten den E i n w i r k u n g e n Nie tzsches an C a n k a r zugemutet . D e m z u f o l g e breitet der Verf . die b isher igen Meinungen und H y p o t h e s e n einer p r ü f e n d e n A n a l y s e unter. Fiir die l i terarische F o r m u n g des jungen C a n k a r war seine A n k u n f t n a c h W i e n (1896. 1898) der ent sche idende Beweggrund . In dieser l e b h a f t e n ge is t igen Atmosphäre , die in der unmit te lbaren Verb indung mit den neues ten europäi - schen Ström u gen atmete , m a c h t e C a n k a r e ine nähere B e k a n n t s c h a f t mit dem Nie tz sehean i smus , e iner herrschenden R i c h t u n g a m Ende des Jahrhunderts . D i e E lemente des N i e t z s e h e a n i s m u s traten in das l i terarische S c h a f f e n C a n k a r s um 1899 ein, vermischten s ich mit se inen e igenen Er lebnissen u n d gaben den Nove l l en der Knjiga za lahkomiselne ljudi, 1901 (Ein B u c h für le ichts innige Leute) ein spez i f i s ches Gepräge . D i e Merkmale des N i e t z s e h e a n i s m u s in den g e n a n n t e n f r ü h e n Schr i f t en s ind: I inmoral i smus, G l o r i f i k a t i o n des starken, a u t o n o m e n u n d amora len Menschen, A f f r o n t gegen das Chris tentum. D i o n i z tritt bei C a n k a r in vielen Metamorphosen hervor. In der A b h a n d l u n g wird sein erstes Auf tre ten , nähml i ch in der N o v e l l e Popotovanje Nikolaja Ni- kiča. 1901 (Nikolaj Nikic 's Wanderung) von nahe betrachet und bearbeitet . Dieser, der erste Cankarse l i e D i o n i z stel l t vor al lein e ine tragische d ichter i sche Persönl ichkei t vor, die aus versch iedenen Gründen (Krankheit , mora l i s che Grundste l lung , Passivität) zugrunde gegangen ist. D e r Verf . betont, ilass D i o n i z sieh, en t sprechend der Er lebnissphäre des j u n g e n Schrif ts te l lers , aus dem Nie tzscheschen M y a t h o s zu e inem dichter ischen S y m b o l en twicke l t hat.