IZHAJA vsak ponedeljek ob 4 zjutraj NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno 10 Din. polletno 20 Din. — V Ljubljani Mariboru in Celju dostavljen na dum mesečno 1 Din več. — Za inozemstvo mesečno f> Din. UREDNIŠTVO v Ljubliani, Knafljeva ui 5- teleton št. 20.U 2072 2*04 UPRAVA v Ljubljani Prešernovo tu 54* telefon št 2036 INSERATN1 ODDELEK v LiuMJatu Prešernova al 4. telefon št 2492 Ljubljana, 23. juliia 1928 Ste« Ako sestavi Hadžic vlado, bo ta le začasna - Narodna skupščina se ne sestane več - Kakšna vlada bo vodila volitve - Včerajšnje konference in avdijence Beograd, 22. julija. Danes se je v vprašanju vladne krize zaradi nedelje le malo delalo. Dopoldne so bili dr. Stampar, dr. Tartaglia in dr. Račič pri mandatarju krone generalu Hadžiču, kier so jasno precizirali svoje stališče z ožirom na volilni mandat. Iz vsega je razvidno, da je razčiščeno vprašanje dela sedanje Narodne skupščine v tem smislu, da se sedanja skupščina ne bo več sklicala. Treba je samo še odgovoriti na vprašanje, ali bodo volitve razpisane takoj, ali pa še le kasneje, in kdo bo vodil te volitve. Nevtralna vlada, za katero se je delalo v preteklih tednih, bi imela biti nekakšna prehodna vlada, da bi se pridobilo na času. Čim so pa njeni glavni protagonisti zmagali s stališčem, da je treba Narodno skupščino razpustiti, so takorekoč sami sebi odvzeli podlago za otvoritev proučevanja vprašanja, komu se ima poveriti volilni mandat. Za to obstoji več možnosti: ali nevtralna, al! vojaško - uradniška vlada, koncentracija, koalicija ali samo ena stranka. Razumljivo je, da proučuje sedaj krona vse možnosti, iz česar sledi, da bo odločitev padla šele po par dnevih. Sedaj, ko je otvorjeno vprašanje volilnega mandata, postajata delo in zanimanje strank mnogo intenzivnejša. Čim-dalje bolj se pojavlja oseba generala Pere Živanoviča na politični areni, in sicer v tem smislu, da bi opustil vojaško karijero ter prešel v politiko kot šel volilne vlade. V slučaju, da bi vse stranke priznale določitev predsednika nove vlade kot stvar krone, se smatra, da oseba generala Pere Živkoviča ne bo v diskusiji, temveč obstoja samo vprašanje, kdo bo žnjim sodeloval in pod kakimi pogoji. Mnogo se v političnih krogih tudi opaža, da je došel iz Sarajeva voditelj posebne struje radikalov, dr. Milan Srskič, ki ie že od prej znan kot inici-jator ideje, da je revizija ustave potrebna v smislu ojačenja in razširjenja oblastnih samouprav. Misija generala Hadžiča se ne zaključuje s popolnim neuspehom, ker ie dejansko prinesla zmago teze volitev, ni pa tudi izključeno, da bi v slučaju nemožnosti kake druge solucije ostala še nadalje v veljavi misija generala Hadžiča, vsled česar se vzdržuje njegov mandat vsaj formalno še v življenju. Politiki četvorne koalicije delajo še vedno za reaktiviranje svoje vlade, toda brez kakega uspeha. Včerajšnja posvetovanja Beograd, 22. julija. Mandatar krone general Hadžic je imel danes dopoldne zopet daljšo konferenco s prečanskimi kandidati, predvsem pa z dr. Stampar-jem, dir. Račičem in dr. Tartaglio. Po konferenci je odšel general Hadžič v dvor, kjer je ostal do 14. Do novinarjev je bil precej rezerviran in je odklonil podrobnejša pojasnila o stanju svoje akci-j. Ob 12.20 je bil pozvan v avdijenco industrijalec Miloš Savčič, ki je ostal na dvoru skupno z generalom Hadži-čem do 14. Ko je odhajal z dvora, je no- Organizator atentata na Žiko Laziča je baje pobegnil v Slovenijo Po zatrdilu zagrebških »Novosti« je medicinec Grigor Milčinov pobegnil v Slovenijo. — V Beogradu ne zaupajo zagrebški Zagreb, 22. julija. Po informacijah »Novosti« poročajo iz Ljubljane, da je ljubljanska policija prejela obvestilo, da je organizator atentata na šefa javne varnosti 2ika Laziča G. Milčinov, pobegnil v zasebnem avtomobilu, čegar številka je policiji znana, iz Varaždina v Slovenijo. Policija je nato opozorila tudi orožništvo in vse orožniške postaje v Sloveniji zasledujejo sedaj begunca. Istočasno je bilo pojačeno nadzorstvo na avstrijski in italijanski meji, da bi se Milčinovu onemogočil beg v inozemstvo. Zagreb, 22. julija. Zagrebška policija je zadnje dni nadaljevala z aretacijami bolgarskih emigrantov ter zaplenila njihovo korespondenco, ker se sumi, da 'so bili v zvezi z atentatom na šefa javne varnosti Žiko Laziča. Nekatere iz- med aretirancev so odpeljali v Beograd. Kakor se doznava, se nahajajo v Zagrebu nekateri beograjski detektivi, katerih prihod se spravlja v zvezo z nerazpoloženjem, ki obstoja v Beogradu proti zagrebški policiji, ker je pustila, kakor govore v Beogradu, da je pobegnil sokrivec Grigor Milčinov. Razen tega imajo baje beograjski detektivi nalogo izslediti, od kod so dobili zagrebški listi informacije o ozadju in okoliščinah atentata na Žiko Laziča. Govori se celo, da more priti do aretacij nekaterih novinarjev. (Pri tem pa je beograjski policiji dobro znano, da so informacije o čudnih okoliščinah atentata bile najprej njej na razpolago, preden jih je beograjsiki poročevalec »Novosti« v svojem listu objavil!) Požar največje tvornice papirja v Jugoslaviji, Pogorela so vsa poslopja. — Ogromna materijalna škoda. Sušak, 22. julija. Danes ob pol 6. popoldne Je pričela goreti tukajšnja tvornica papirja Smith & Meynier, ki je največja tvornica papirja v Jugoslaviji in je nedavno slavila 100-letnico svojega obstoja. Ogenj se je pojavil na podstrešju zgradbe, kjer je mizar* ska delavnica ter se je razširil na skladišče papirja, v katerem je bilo 8 vagonov izgp> t wl jene ga blaga. Razen sušaških ognjega» scev so prišli na pomoč tudi reški ognjega* sel. Kljub vsem naporom gasilcev pa se je požar razširil iz skladišča papirja tudi na skladišče celoloize in na strojni oddelek. Tvorniške zgradbe niso mogli rešiti. Vsa skladišča in glavno poslopje so pogprela. Ob 8. zvečer požar še traja in skušajo c2rijegasci rešiti zgradbe, v katerih so urad« Eksplozija municije v Opatovem Dubrovnik, 22. julija. Snoči, nekaj minut po polnoč] je došlo do velike eksplozije v vojaškem skladišču municije v selu Opatovem. Človeških žrtev ni bilo. Vojaška komisija preiskuje sedaj vzroke eksplozije. Požar v Zagrebu Zagreb, 22. julija. Ob 8. zvečer je nastal požar v neki pristavi onstran Save. Ker je obstojala pristava samo iz lesenih zgradb, so vsa tri poslopja pogorela. niška stanovanja, kakor tudi veliko strojno dvorano. Pri gašenju je padel neki pomožni delavec s strehe in dobil take težke notra« nje poškodbe, da bržkone ne bo ostal pri življenju. Vsa tvornica je vredna 100 milijonov dinarjev ter je zavarovana pri družbi «Sa« va» za 25 milijonov dinarjev. Obstoja upa* nje, da se bo posrečilo rešiti ostala poslop* ja, tako da ne bo pogorel ves kompleks, temveč samo glavno poslopje tvornice. V času požara ravnatelja tovarne ni bilo na Sušaku in so ga šli iskat z avtomobilom. Vzroka požara danes še niso mogli ugoto« viti in prav tako še ni ugotovljena dejanska škoda. Rodbina Pavla Radiča v avdijenci Beograd, 22. julija. Danes opoldne je bila sprejeta v avdijenco na dvoru vdova pokoj« nega Pavla Radiča z otroki. Kralj je izrazil željo, da osebno spozna svoje zaščitence. Odločeno je, da gre sin Miško študirat na kraljeve stroške v Francijo, hčerka Nadica pa v neki penzijonat na Češkoslovaškem. Velik morski pes ubit Sirakuza, 22. julija. V bližini Torreuzza so ribiči ujeli 5 m dolgega in kakih 1000 kg težkega morskega psa, ki so ga ubili s seki; rami. vinarjem izjavil, da ni nič novega ter da se še naprej vrše razgovori. Istočasno so tudi hegemonisti nadaljevali svoja posvetovanja. Demokratski ministri so imeli ves dopoldne konferenco, katere se je udeležil tudi dr. Spaho. Na konferenci so razpravljali o tem. kako stališče naj zavzamejo za slučaj, da bo kriza rešena v smislu zahtev KDK ter da bi prišlo do novih volitev. Dr. Spaho je odšel na dvor. kjer pa je bil samo pri ministru dvora. Pozornost je vzbudila današnja popoldanska konferenca med Aco Stano-jevičem in Ljubo Davidovičem, ki se je vršila na Davidovičevem stanovanju. Aca Stanojevič je imel pred tem sestanke z raznimi radikalskimi prvaki kakor Nikolo Uzunovičem, Božo Maksimovi-čem, dr. Ninčičem in še nekaterimi drugimi. Domneva se, da je Aca Stanojevič na tem sestanku skušal prepričati Ljubo Davidoviča o pravilnosti svojega stališča, t. j. da tvori izhod iz sedanje situacije le nevtralna vlada, ki ne bo nadaljevala dela z Narodno skupščino. Aca Stanojevič je novinarjem izjavil, da sta z Davidovičem razpravljala samo o situaciji in ker se situacija še vedno giblje v okvirju mandata generala Hadžiča, ni bilo ničesar preciznega odločenega. Dopoldne ob 11. je bil v avdijenci tudi bivši črnogorski ministrski predsednik dr. Lazar Mijuškovič. Govori se, da prihaja tudi on v poštev pri sestavi Hadžičeve nevtralne vlade.. Hegemonisticne metode Zagreb, 22. julija. Pred par dnevi je bil objavljen komunike o izstopu tukajšnjih radikalov iz radikalne stranke. Med onimi, ki so podpisali ta komunike, je bil tudi zagrebški odvetnik dr. Mijo Radoševič. Med tem pa je v splitskem radikalnem listu »Država« izšel članek pod naslovom: »Ideja narodnega edinstva« s podpisom dr Mija Radoševiča. Zaradi tega članka je »Hrvat« objavil notico, v kateri ugotavlja, da je dr. Radoševič izstopil iz radikalne stranke, da pa kljub temu še piše v »Državi«, ter vprašuje, kaj naj to pomeni. Z ozirom na to objavlja dr. Radoševič izjavo, v kateri pravi, da ni splitskemu listu »Država« niti pred izstopom, niti po izstopu iz radikalne stranke poslal nobenega članka in da tudi nikomur ni dal pooblastila za objavo kakega članka v omenjenem listu z njegovim imenom. Dr. Radoševič ponovno naglaša, da je izstopil iz radikalne stranke. Kriza v dubrovniškem občin- skem svetu Dubrovnik, 22. julija. Tu je ponovno došlo do pretresljajev v mestnem zastopstvu. Kakor znano, je bi! odstavljen mestni župan dr. Skvrča, ker se ni udeležil vidov-danske proslave. Danes dopoldne se je vršila konferenca občinskih svetnikov večine, ki ji je prisostvoval tudi delegat vodstva H5S, poslanec Mato Karte. Nekateri občinski svetniki so zahtevali, naj se volitev župana in članov obč. uprave odgodi do rešitve priziva, ki je bil vložen na Državni svet in da naj se večina občinskega sveta irdentificira z županom in odstavljenimi člani. S tem naziranjem se strinia tudi vodstvo HSS. Edino podžupan dr. Koprivica s kakimi 4—5 občinskimi-svetniki je zahteval, naj se namesto odstavljenega župana in članov občinske uprave izberejo novi, kar je utemeljeval s tem, da bi nastopilo neznosno stanje z imenovanjem občinskega komisarijata. Na današnji seji. ki je trajala nad dve uri. ni bil spreiet noben sklep. Krvavo zborovanje splitske Delavske zbornice Split, 22. julija. Danes se je vršilo zborovanje Delavske zbornice zaradi izvolitve nove zbornice. Zborovanje je bilo sklicano v zgradbo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev Otvoril jo je predsednik Alfonz Berkovič, za njim pa je pričel govoriti delegat iz Zagreba Ščetinec. Med njegovim govorom je prišlo v dvorani do pretepa Opozicija ie napadla staro upravo s stoli, kozarci in steklenicami. Predsednik Berkovič je dobil udarec po glavi, tajnik Bogoljub Curič pa po obrazu. Posredovati je morala policija, ki je aretirala nekaj delegatov. Skupščina je bila razpuščena. Dr. Stresemann v Karlovih Varih Praga. 22. julija. Nemški zunanji minister dr. Stresemann je nocoj s svojim spremstvom prispel v Karlove Vary, kjer bo ostal na odmoru Francosko svarilo pred vsenemško akcijo Nemčija bi rada anektirala Avstrijo, da prične zopet prodirati na Jadran in Balkan. — Včerajšnje manifestacije na Dunaju. .v Pariz, 22. julija. »Temps< piše o politični Schubertovi slavnosti na Dunaju. List izvaja med drugim, da znajo Nemd prav dobro izrabiti vsako priliko, pri kateri lahko obrnejo pozornost na politične probleme, ki so zanje važne. Tako so sedaj zelo nesramno izrabili Schubertovo slavnost za pangermanistično demonstracijo. Obe vladi na Dunaju in v Berlinu nimata še poguma, da bi javno zahtevali priključitev, vendar pa dajo jasno razumeti, da vedno mislijo na to, dasi o tem ne smeio govoriti. List naglaša dalje, da je priključitev popolnoma nacionalistična ideja, ki naj bi Nemčiji omogočila, da s podjarmil enjem Avstrije Izravna svoj poraz v svetovni volni ter zopet prične prodirati proti Balkanu in Jadranskemu morju. Tej ideji so se iz kulturnih vzrokov priključili sedaj tudi socuahsti in ostale levičarske stranke Brezdvmnno pa je, da bodo proti priključitvi tj. proti ustanovitvi velikega nemškega bloka v Srednji Evropi nastopili vsi zavezniki ter tudi Italija in države Male antante. Pod nuoenim pogojem - in sicer niti se lsi nu Spor med Pilsudskim in predsednikom Bartlom Varšava, 22. julija. Uradno se potrjuje vest, da je prišlo med Pilsudskim in ministrskim predsednikom prof. Bartlom do ostrega spora. Bartl bo najbrže demisijomrai. Min. predsednik Bartl Priprave za podpis protivojnega pakta Washington, 22. julija. Dosedai ie 14 držav pristalo, da je pripravljenih podpisati Kellogovo protivojno pogodbo. Včeraj se je ostalim pridružila še Japonska, ki je izjavi'a, da brez pridržkov soglaša s predlogom. Kellog upa, da bo lahko sredi avgusta odpotoval v Pariz, kier bi v nazvoc-nosti zastopnikov vseh udeleženih držav podpisal pogodbo. Dočim ie državni depar-tement popolnoma zadovoljen s predlogom, so nekateri diplomatski krogi mnenja, da sicer ni možnosti za razširjenje podpisovanja, vendar pa naj bi tudi druge države pristopile k pogodbi. V zvezi s tem sklepa-pajo, da bi mogla pogodbo podpisati tudi Rusija, ne da bi pri tem trpelo vprašanje njenega priznanja. Iz dobro poučenenega vira se rzve, da bo pogodba podpisana 28. avgusta v Parizu. Ta dan so določili zato, ker bo Kellog po vsej priliki lahko do sredi avgusta zapustil Ameriko. Prvi Venizelosov nastop Solun, 22. julija. Venizelos je prispel davi v Solun in je imel popoldne na Sofijskem trgu velik političen govor, v katerem je tolmačil razloge, zaradi katerih se je vrnil v politično življenje. Naglasil je ored vsem, da je zopet posegel aktivno v politiko, ker je pretila državi anarhija in Grčija dosedaj se ni imela nikake stabilne ustavne vlade. Pod-črtaval je nado, da bo narod z reorganizacijo državne uprave zopet pridobil zaupanje v vlado. Zvečer se je vršil na čast Venizelo-su velik banket. Jutri se bo Venizelos udeležil slovesnega odkritja spomenika v Kil-kisu, ki je bil postavljen za padle vojake v grško - bolgarski vojni leta 1919. Atene, 22. julija. Vodja protivenizelistov Streit ip prispel v Atene. Njegov istočasni prihod z Venizelosom je izzval v Atenah precejšnjo pozornost. Grki ne smejo v Bolgarijo Atene, 22 julija. V političnih krogih je vzbudila veliko razburjenje naredba bolgar* ske vlade, ki prepoveduje grškim obmejnim prebivalcem prestop na bolgarsko ozemlje. Kdor bi se proti tej odredbi pregrešil, mu preti smrtna kazen. Atenska vlada je dala svojemu odpravniku poslov v Sofiji nalog, naj prosi bolgarsko vlado za pojasnilo o teh ukrepih. Francoski prekooceanski polet Pariš, 22. julija. Major Pariš se je ob 17. uri dvignil preko Azorov za polet preko Atlantskega oceana. kdaj pozneje — ni mogoče dopustiti, da bi dobiia Nemčija hegemonijo v Evropi in zopet ogroža'a mir. Najbolj pa oc3'Ao5uie pnk.ivčitveno akcijo — tako zaključuje »Tcmps« svoja izvajanja — dejstvi, d j jo P(dr:rajo vplivni katoliški krogi in da je v naivedjem nasprotsrvu s politike sporazumov in razčiščenja, o kateri vedno zatrjuje dr. Stresemann. da ie od Locarna na njegovem programu. Dunaj, 22. julija. Današnji slavnostni obhod v okvirju Schubertovih slavnosti je petekel vsled dobre organizacije brez incidenta. Službe je opravljalo 5000 mož varnostne policije, mestna straža, kriminalni uradniki. 8000 rediteljev in 1500 vojakov. Obhoda se ie udeležilo 150.000 oseb s 5000 zastavami in 500 slavnostnimi vozovi. Dopoldne se je med obhodom neki nemški pevec iz Wiesbadena nenadoma zgrudil in kmalu nato vsled srčne slabosti izdihnil. Reševalno društvo je moralo pomagati 700 osebam, ki niso imele resnejših poškodb. Zanimiva izjava Vanče Mihaj- lova Sofija, 22. julija. Vanča Mihajlov je dal naslednjo izjavo: Pretekli VI. kongres je dal pooblastilo novemu, od njega izvoljenemu osrednjemu odboru, da kaznuje tudi ostale krivce za umor Todora Aleksandrova ter je bil v zvezi s tem sklepom izvršen umor Pio-togerova. Tudi drugi višji interesi makedonskega dela so diktirali potrebo teh kazni, ki so istovetne s kaznovanjem bivšega člana osrednjega odbora Čavljeva, ki jo je odredil Protogerov tudi brez sklepa kongresa. Za poslednje izvršeno dejanje se bo dalo pojasnilo kongresu, ki je edini pristojen, da sodi dejanja, ki se tičejo interesov organizacije. Sobranje odgodeno Sofija. 22. julija. Sobranje je odgodeno do 4. septembra. Ministrski predsednik Ljapčev je izjavil v imenu vlade, da bo sobranje sklicano tudi med počitnicami, ako bi državne potrebe, posebno pa finančni problemi zahtevali, da se sestane. General Savov t Niča, 22. julija. Tu je umri bivši bolgarski vojni minister general Mihajlov Savov, ki je bil po vojni naklonjen režimu Stambo« lijskega. Po padcu Stambolijskega se je umaknil iz javnega življenja ter živel na francoski rivijeri. Umorjeni mehiški predsednik Obregon, ki je bil izvoljen z veilifoo večino za naslednika sedanjega predsednika Gallesa za dobo 1928 do 1932. General Obregon. ki je bil že predsednik od 1920 do 1924, je izgubil v revolucionarni vojni roko ter je užival splošno popularnost. Umorjeni predsednik je nameraval urediti predvsem vprašanje spora med cerkvijo in državo. Romunska opozicija noče odnehati Bukarešta, 22. julija. Dočim vladni krogi še vedno označujejo pogajanja o posojilu kot odločilen uspeh liberalne vlade, je vsa opozicija kakor tudi vse nadstrankarsko ča« sopisje mnenja, da so ti uspehi nezadovo« Ijivi. Zaranistično časopisje pa gre celo ta» ko daleč, da označuje uspehe Bratiana, o katerih je poročal v svojem ekspozeju, za neuspehe ter ponovno zahteva, naj vlada demisijonira. V izvrševalnem odboru narod* ne kmetske stranke je imel predsednik Maniu velik govor v katerem je pobijal iz» vajanja v Bratianovem ekspozeju ter po* novno napadel vlado. Izjavil je, da pogaja« nja niso prinesla najmanjšega konkretnega uspeha. Vlada je dosegla samo zaseben predujem v višini 20 milijonov dolarjev, do» čim pomeni ostanek uspehov samo opcijo, ki je enostransko obvezna za vlado. Narod« no«kmetsko časopisje ponovno prinaša izva» janja Mania in dalje napada vlado. Preiskava Lowensteinovega trupla Parii, 22. julija. Pri sodno zdravniškem pregledu Lowensteinovesra trupla so ugotovili, da so črepinje, hrbtenica in drugi udi zlomljeni. Drob so poslali državnemu preiskovalnemu zavodu, ki bo ugotovil, ali je v njem kak strup Ves svet v skrbeh za Amundsena Ne more se še trditi, da je izgubljen. — Nezadostne priprave, da bi rešil Nobilovo ekspedicijo, so zakrivile njegovo žalostno usodo. — Amundsen se je do sedaj še vedno rešil. — Ruskemu ledolomilcu »Krasinu« se je posrečilo, da je rešil velik del italijanske posadke. Manjka pa še vedno sikupina, ki je izginila z »Italio« vred, manjka še Amundsen, za čigar usodo svet trepeta. Amundsen je 18. junija izginil brez sledu. Skoraj štirje tedni so pretekli, odkar je s svojima spremljevalcema, francoskim mornariškim letalcem Guil-baudom in iporcčnikom Ditrichsonom, zapustil Norveško in ne vedo za njegovo usodo. V veliki naglici je podvzel rešilni polet in tako je nastopil vožnjo brez zadostnih priprav. Ne more se zagotovo trditi, da je izgubljen, ker se ma je tudi leta 1926. primerilo, da je izostal štiri tedne in so vsi mislili, da je izgubljen. Takrat je odletel s petimi spremljevalci in z dvema letaloma 25. maja 1925. s Spitzbergov, da bi dosegel tečaj. Več tednov niso prav nič vedeli o njem in o njegovih spremljevalcih, dokler se niso 18. junija povrnili v Kingsbay in sporočili, da sta morali letali zaradi velike uporabe bencina pristati v večnem ledu. Šele, ko so razpre v ledu oprostile obe letali, so se mogli vrniti. Medtem je oče Ellswortha, ki se je udeležil ekspedicije, zaradi domneve smrti svojega sina izvršil samomor. Amundsen in njegovi spremljevalci so poročali, da so prodrli do 87 stopinj 44 minut severne širine, da pa so jih odgnali močni vetrovi v severoza-padni smeri. Eno letalo se je pri poskusu, da poleti z ledu, poškodovalo. 15. junija, po treh tednih po startu, so letalci večinoma iztovorili zaloge živeža, ki so jih imeli v letalih, vrgli so svojo opremo čez krov in obdržali le najmanjšo količino bencina, da bi mogli lažje leteti. Kljub gostim meglam so dosegli Spitzberge stoprav po 8 urah poleta. Amiundsen, stari polarni raziskovalec, ki je v svojem življenju prestal mnogo nevarnosti, je pripovedoval takrat, da ni nikoli verjel, da lahko prestanejo ljudje takšne težave in pomanjkanja, kakršnih so bili deležni udeleženci njegove nesrečne vožnje. Mnogi med njimi so bili že talko obupani, da so si hoteli končati življenje, ko so spoznali, da jim je zaradi slabih vremenskih razmer nemogoče, da bi dosegli deželo peš. Led je bil prekinjen po mreži odprtih vodnih kanalov, ki jih je bilo nemogoče prekoračiti. Mimo tega je bila razdalja neznansko dolga, kajti ves čas velikega poleta niso letalci nikjer opazili kopnega. Talko so raziskovalce še tik pred njihovo rešitvijo mučile misli, da se jim bo ponesrečil povratek preko neizmernega ledenega morja. Ko pa je pozneje Nobile,, ki je medtem napredoval za generala fašistične armade in nosi sedaj še bolj bujne uniforme, še več odlikovanj in zlatih vrvic kot ob času svojega poleta z Amundse-nom, podvzel polarno ekspedicijo z »Italio« brez izkušenega vodnika in tako izpostavil sebe in svoje spremljevalce največji nevarnosti, ni Amundsen niti trenutek odlašal, temveč je odhitel na pomoč možu, ki mu je sramotno prelomil zvestobo. Komandant Gualbaiuid, poilot sLathama« Odkril južni tečaj Prvikrat v svojem življenju se ni Amundsen skrbno pripravil za polet, on, ki je poznal tako natanko polarne dežele in njihove nevarnosti. Amundsen je bil svetovno znan kot drzen polarni raziskovalec že dolgo poprej, preden se je dalo misliti na možnost ekspedicij z letali. Udeležil se je leta 1897. do 1899. belgijske ekspedicije na severni tečaj ter je izvedel leta 1900. z malo jahto »Gjoa« prvič severoza-padni predor. Leta 1910. je prodrl z Nansenovo polarno ladjo »Fram« na južni tečaj. Pristal je na Antarktiki in dosegel tečaj po dvomesečni vožnji s sanmi 14. decembra 1911. skoraj istočasno z Angležem Scottom. Dočim pa se je Amundsenova ekspedicija vrnila, so našli Scott iti njegovi spremljevaci smrt v ledu. LedioJo.mil! ec »Krasin« Nobilovo verolomstvo Amundsen se je že leto dni pozneje skupaj z Nobilom vnovič napotil v severne polarne kraje, da bi dosegel tečaj. V Italiji so zgradili za Amundsena vodilni zrakoplov »Norge«, ki ga je krmaril Nobile. 14. aprila leta 1926. se je pričela vožnja tega balona Sredi maja bi morali s Spitzbergov doseči tečaj. Američan Byrd pa je Amundsena in Nobila prehitel. 10. maja je dosegel z žetalom severni tečaj in se vrnil še istega dne nazaj v Kingsbay. Naslednjega dne sta Amundsen in Nobile nastopila svoj polet. Izgubila sta se v megli, jadrala nad polarnim ozemljem in pristala 15. maja v Alaski. Radio, ki sta ga imefla s seboj, jima je omogočil, da sta bila ves čas vožnje v stiku s kulturnim svetom. Znano je, da je Nobile, ki se je udeležil poleta v razkošno pisani uniforma italijanskega polkovnika, pozneje osporava! Amundsenove zasluge za ta polet ter da je na vse pretege hvalil samega sebe, čeprav se mu je takrat prav malo sanjalo o polarnih eks-pedicijah. Amundsen je zavrnil fašističnega bahača in lažnjivca z odgovorom, kakršnega je zaslužilo tako ravnanje. Ali ;e še kaj upanja? Ta velika in uspešna podvzetja so učvrstila zaupanje sveta v Amundse-novo spretnost in sposobnost tako zelo, da ne veruje v njegovo smrt. Ce le kdo, je vedel on v vsakem položaju, ki se lahko pripeti polarnemu raziskovalcu, kaj je storiti. Ce se je posrečilo njemu in njegovim fipremljevalcem, da so pristali na kakšnem otoku ali pa na ledu, bo prav gotovo storil vse, kar je ie mogoče, da bi rešil ekspedicijo. Mnoge ladje In letala so na potu, da ga poiščejo. Tako smemo še vedno upati, da ne bo Nobilov nesrečni reklamni polet poplačan z Amundsenovo smrtjo. Upati je, da se bo posrečilo ruskim mornarjem na ledolomilcu »Krasinu«, ki se sedaj po občudovanja vredni in nad vse uspešni vožnji v ledenem morju pripravlja za nadaljno vožnjo, da bo rešil Amundsena in njegova zvesta tovariša. * Moskva, 22. julija. Ledolomilec »Ma-ligin« je zapustil ledeni pas in odplul v Arhangelsk. Med potjo je »Maligin« preiskal vse ozemlje, mimo katerega je plul, ne da bi našel kake sledove o Aniundsenu ali posadki Lathama. V teh dneh, ko se završuje velika polarna tragedija Nobilove ekspedicije, bo gotovo zanimalo naše Čitatelje, kakšna usoda je doletela junaškega angleškega kapitana Scot- ta, ki je odšel iz Londona 1. junija 1910 z namenom, da bi dosegel Južni tečaj. Scott se je obdal z velikim spremstvom ukrcal je 53 častnikov in mož ter 3-5 psov za sani in slittlanskih ponyjev. Tragična vest 10. februarja 1913 Dobri dve in pol leti po tem. ko je Scott odrinil na raziskovanje Južnega tečaja, je dospel v London brzojav poročnika E. R. G. Evansa, ki je sporočil žalostno oznanilo, da je kapitan Scott, potem ko ie dosegel Južni teča; IS. januarja 1912. umrl z dvema svojima tovarišema od mrazu in pomanjkanja. Šš pred njegovo smrtjo je ekspedicija izgubila še dva druga člana, podčastnika Evansa ki si je razbil glavo pri padcu na led in ie zaradi pretresenja možganov umrl ter kapitana Oatesa. ki ie skušal požrtvovalno rešiti Scottovo ekspedicijo, a je podlegel elementarnim silam, ne da bi dosegel človeška bivališča. Začetek pohoda Po dogotrajnih pripravah se je začel Scottov pohod proti Južnemu tečaju 2. novembra 1911. Temperatura je bila zelo nizka. Ekspedicijo so najbolj ovirale strašne nevihte, katerim niso mogli kljubovati ne nežni ponyji ne psi. Teh je imel Scott sploh premalo. Angleški raziskovalec se je preveč zanašal na tehnične pripomočke, ki so se baš v tem primeru izkazali na nedostat-ne. V devetih tednih je Scott prodrl 550 km daleč. 3. januarja 1912 se je primaknil že precej svojemu cilju. Naprej pa se ni upal prodirati z vsemi spremljevalci, marveč si je izbral izmed njih samo nekatere v domnevi, da bo potovanje na ta način lažje in manj naporno, obenem pa vsaj relativno sigurno. Na Južnem tečaju Zadnjo etapo svojega pohoda proti Južnemu tečaju ie nastopil Scott 4. odnosno 5. januarja. 13 dni pozneje, 18. januarja je dosegel cilj ter je našel na Južnem tečaju Amundsenov šotor, ki je bil postavljen pred dobrim mesecem dni. Amundsen je pustil v tem šotoru beležke in listine, ki pričajo, da je on prvi dosegel in odkril Južni tečaj. Tri dni Je ostal Scott s svojimi spremljevalci v tem šotoru, potem pa se ie odpravil na povratek. Toda povratek ie bil silno težek. Zaloga živil je bila že dokaj izčrpana. Pritiska! je tudi hud mraz in ljudje, ki so bli izčrpani od utrudljive hoje, niso bili več tako odporni, da bi lahiko klubovali težavam, ki so jih srečavale na potu. Mraz, vihar, glad Začelo je razsajati strašno vreme. Orkani so divjali nepretrgoma ni so divje naraščali Nekaj dni so jim hrabri raziskovalci klubo- vali, potem so njihove fiiične sile opešale. Scott se je s štirimi spremljevalci utaboril na ledu, eden izmed njegovih mož. dTagon-ski kapetan Oates se ie ponudil, da gre sam naprej, da bi našel in prinesel pomoč svojemu gospodarju. Ta napor se ni izplačal. Oatesu so kmalu zmrznile roke in noge, vendar pa ni popustil in ie skušal vztrajati. Nekega dne ie Oates jasno čutil, da se bliža njegov konec. Niti besdice ni potožil, prenašal Je trpljenje s stoično mirnostjo v nadi, da ga bo smrt pobrala v spanju. Nekega dne Je Oates zapustil šotorišče in se je napotil proti zalogi živil, ki jo je ekspedicija pustila za slučaj porabe svojih rezerv. Ni se več vrnil. Vsi so vedeli, da gtt v smrt in tudi Oates je to dobro slutil. Vendar ni zinil besedice. Šel je junaško na pot in je umrl iz ljubezni za druge. Trije mrliči v šotoru Sedaj je ostala od celega jedra samo trojica ljudi: voditelj Scott. zdravnik dr. Wil-son, in podkomandant Bowers. Bili so še samo 11 milj od skladišča živil, katerega so pustili za slučaj potrebe. Toda vreme ni dovolio, da bi to zalogo dosegli. Ko je videla druga skupina ekspedicije. ki je ostala za vsak slučaj v pripravljenosti, da Scotta ni nazaj, so se odpravili na pot Wright, Nel-son, Grant, Croan, Williamson, Keohane in Hooper. Prodrli so do skladišča, naposled tudi do šotorišča. Našli so v nJem zmrznjena truipla Scotta. Wilsona in Bowersa. Zadnje sporočilo Scott je zapustil dnevnik, v katerem je zabeležili vse pomembne faze svojega pohoda in je tudi objasnil vzroke svoje tragedije. Resumiral jih je v tri točke: 1. Ekspedicija je propadla zaradi izgube velikega števila konj in zaradi prevelike porabe živil. 2.) Strahovito vreme je raziskovalca primoralo, da se je mudil na poti mnogo delj, kakor je imel v načrtu. 3) Visoki zameti in potovanje po ledu je ekspedicijo zadrževalo, da ni mogla izvršiti svoje naloge v predvidenem času. Borili smo se — piše Scott — s strašnimi elementi in smo se priborili do Južnega tečaja. Ko smo premagali vse težave, smo se morali vrniti. Zaloge živil so nam pošle, obleke so nam razpadale in stali smo pred težkim vprašanjem, kaj bo z nami. Ewans si je pretresel možgane in je umrl. Oates je zmTznil in se ni več vrnil k nam. Naše trpljenje ie bilo nepopisno. Če bi preživeli te čase, katerih ne bom premagal, bi lahko napisal strašne stvari o doživljajih v ledenih pokrajinah. Mesto beležk pa vzemite trupla, ki bodo povedale vse. česar nista zapisala pero in svičnik. Wright je naložil najdena trupla na sani ter jih je pokopal z vsemi častmi, ki gredo junakom. Instrumente in zapiske so pripeljali v Anglijo, Oatesa. ki se ie bil izgubil pa niso nikoli več našli. Kaj se godi po svetu Zverinska mačeha, ki je prebadala pastorko z iglo. — Grozodejstva varanega družinskega očeta v Budimpešti. — Strahovit umor iz pohotnosti slavne belgijske pevke. — Veleposestnik imel svojega prednika 20 let vkovanega v kleti. — Zločin 201etne mladenke — poglavarke roparske tolpe. Prebivalci mesta Piomibina v Italiji so pod mučnim doimom hude obtožbe proti neki Katarini FaLzettijevi. drugi ženi mestnega stražnika Josipa Pesciniia. Zverska žena je obtožena, da je že dalj časa preganjala in mučila svojo 13-letno pastorko Lilijo. Ubogo dekletce se je napol mrtvo zaradi strašnega postopanja mačehe obrnila na svoje znance, ki so jo dali zdravniško preiskati. Zdravnik je ugotovil splošno telesno oslabelost, mnogo udarcev in globokih ran od debelih igel. a prav tako znake zastrupi]'enja. Videti je. da je mačeha polagoma zastrupljevala nesrečno pastorko. Zdravnik je izdal spričevalo in naznanil dogodek oblasti, ki ie takoj dala mačeho aretirati, a jo je pozneje izpustila, ker je noseča in se bliža porodu. Očeta devoike so suspendirali od službe. * V Tapioszelu pri Budimpešti se je odigrala strašna drama iz ljubosumnosti. 35-letni poštni uradnik Ludvik Bauga ie zvedel pred kratkim, da ima njegova žena razmerje z brivcem Rudolfom Lederman-nom. Bauga ie prišel te dni ponoči nepričakovano domov in se prepričal v prisotnosti nekega soseda, da je brivec prebil noč pri njegovi ženi. Oborožen z revolverjem je vdrl v stanovanje in oddal na svoio ženo in njenega zapeljivca več strelov, potem pa odhite1 v drugo sobo. kjer sta spala oba njegova otroka: 11-letni Ludvik in 10-letna Magdalena. Ustrelil ie oba v glavo, da so kri in možgani vse na okrog oškro-pili pohištvo in stene in sta bila na mestu mrtva, nakar si ie tudi sam pognal kroglo v glavo in se zgrudil mrtev na tla. Kakor se ie pozneje dognalo, sta ostala Baugova žena in Ledermann brez vsakih najmanjših poškodb! * Zagoneten zločin, čigar žrtev ie postala slavna belgijska pevka Evelina Breliova, je vzbudil v Belgiji veliko pozornost. Ga. Breliova se je že nekaj tednov mudila s svojim možem Ouinetom na svojem posestvu Bomeree blizu Brusla. V sTedo zvečer se je gospa Breliova napotila sama na sprehod v gozd, odkoder se ni več povrnila. Poizvedovanja njenega moža so ostala brezuspešna. Zaradi tega se je obrnil na policijo, ki je daleč naokoli natančno preiskala vso okolico in našla slednjič gospo Brelicrvo mrtvo v nekem grmovju. V ustih je imela klin ter ie bila zadušena. Iz raznih znamenj je bilo sklepati, da se Se Breliova obupno branila. Bila je popolnoma gola in v poziciji, iz katere je razvidno, da gre za umor iz pohotnosti, zlasti še. ker ii niso bile oropane dragocenosti ki iih ie imela pri sebi. Policija je napela vse sile, da izsledi zverinskega morilca. * Po vesteh iz Vilna so odkrili v tolšev-skem okraiu v Litvi strahovit zločin. Veleposestnik Sragovvski ie kupil pred 20. leti posestvo od nekega Lukosluše. ki Je ostavil svojega duševno bolnega brata Sragow-skerriu, sam pa se izselil. Sragowski je norca prikoval k zidu v. kleti, kjer je siromak preživel 20 let ob kruhu in vodi. Ko so ga rešili iz kleta. je bil brez obleke in kosmat i*« po vsem životu kakor zver. Sragovvski je bil obsojen na dva tedna zapora in večjo denarno kazen, ker mu niso mogli dokazati zločina. 9 V Brest-Litovsku so pred kratkim zaprli 20-le»tno mladenko, ki se ie proslavila s tom, da ie bila poglavarka opasne roparske tolpe, ki je dalj časa ropala nemoteno po deželi. Matruna Lavajova ie nagrajala svoje verne z ljubeznijo, vsak upor oa je kaznovala s smrtjo. Pred aretacijo ie imela 4 ljubimce, med katerimi so često nastali razburljivi prizori. Matruna se je odločila, da bo četvorico odstranila .da ie ne bi izdali. Najprvo se ie sprla z Mihajlom Niczeboruhom. ki ji ie po ostrem prepiru utekel v šuimo. Gonila ga ie na konju in ko ga je dohitela, ga je ubila s strelom iz revolverja. Tedai ie truplo vrgla v neki voz. ki je stal v bližini in udarila do konjih. Ti so stekli v vinograd, kjer so iih ustavili in našli truplo Niczeboruha. Po napornem zasledovanju ie policija aretirala Matruno in njeno tolpo. Preiskava ie dognala, da ima Matruna na vesti še več svojih prijateljev in ljubavnikov. ki jih je odstranjevala na isti način in z isto energijo. Kako si dunajski hotelirji predstavljajo tujski promet v dneh pevskih svefiajiosti Krasen uspeh SDS Veliko nazadovanje klerikalcev Včeraj so se vršile občinske volitve v Zagorju ob Savi in v sosednem Kotre-dežu. V obeh občinah beleži SDS zopet krasen napredek. V Zagorju ob Savi je bilo vloženih 5 list. Rezultat je bil sledeči: 2 listi SDS sta dobili skupno 288 glasov, (9 mandatov) SLS 210 glasov (6), socijalisti 115 glasov. (3) in komunisti 232 glasov (7). Število glasov SDS se je od zadnjih volitev dvignilo od 230 na 288, komunisti pa so nazadovali od 373 na 232 glasov. Klerikalci so le z najhujšim terorjem obdržali svoje pozicije, socijalisti pa so napredovali za 25 glasov. V Kotredežu sta bili samo dve listi. SDS ie dobila 180 glasov in 13 odbornikov, SLS pa 67 glasov in 4 odbornike. SDS se je dvignila od 73 na 180 glasov, klerikalci pa so tu doživeli strahovito obsodbo in so izgubili malone 100 glasov. Pri zadnjih volitvah so imeli še 149 glasov, tokrat pa so jedva dobili 67 glasov, četudi so se posluževali vseh mogočih sredstev. — in kakšen bo najbrž končali rezuJtat Mesto 30.000 banditov Srce Amerike imenujejo gigantsko mesto ob obalah Michiganskega jezera, ki je še pred stoletjem štelo dvanajst hišnih blokov, pred 75 leti 30.000 ljudi, leta 1900 1 milijon 700 tisoč in danes 3 milijone. Chicago je grši od najdolgočasnejših krajev v Zedinje« nih državah, vedno se preobrača, neneho« ma se širi in veča z novimi stavbami; o njegovi gospodarski moči svedočijo mo< gočne palače Marshalla Fielda, Leitra, Puli« mana, nebotičnik kralja žvečilnega gumija Wrigleya in grad, ki si ga je dala sezidati Kockefellerjeva hči in dedinja, ločena žena Mac Cormicka. Po smrti svojega očeta bo ona brez dvoma najbogatejša žena na svetu in razumljivo je, da se nešteto snubcev po« ganja za njeno naklonjenost, pa tudi za ro* ko njene ljubke hčerke. Za one, ki si žele velike dote, je Chicago tudi sicer obljublje« r,a dežela: tam živi vdova bogatega Wet< chera, da omenimo samo eno izmed 110 chi» caških milijonark, ki so zrele za zakonski stan. Romantika divjega zapada v Chicagu V tem mogočnem mestu, ki premore naj« večjo trgovsko hišo na svetu in kjer so ogromne klavnice in konzervne tvomice Ar« moura, Swifta in drugih «svinjskih» kraljev, se je še vedno ohranil kos romantike divje« ga zapada, za katero Chicaga pač nobeno mesto na svetu ne zavida. Kje na zemlji bi še bilo mogoče, da bi velika pralnica plače« vala roparskemu glavarju fiksno letno pla« čo, da se obvaruje konkurence majhnih ki* tajskih pralnic? Znano je, da se je Čangtso« linova karijera začela slično kakor ona chi» caškega roparja, ki se je znal povzpeti do varuha velikih gospodarskih poidjetij; toda Zedinjene države se od Kitajske razliku« jejo ne najmanj po svoji finančni moči, in tako je umljivo, da dobiva chicaški bandit letnih 14 milijonov dinarjev, med tem ko se je Cangtsolin moral zadovoljiti z mnogo manjšimi «honorarji». 1800 umorov v štirih letih Kako so chicaški zločinci dobro organi« zirani, kaže nazorno proglas, ki ga je pred nekaj meseci izdal VVilliaim O' Connor, mestmi policijski komisar, in v katerem se čitajo takile stavki: »Treba je voditi pravcato vojno... Na razpolago so oklopni avtomobili in strojnice... Streljajte v bandite vse vprek; nihče ne sme uiti. Kdor ubije kakega vodjo, dobi posebno nagrado in bo napredoval«. 0'Connor je upal, da bo na ta način uspel s svojimi 500 detektivi proti 30.000 banditom. kolikor cenijo, da jih je v Chicagu; toda tudi detektivi so ljudje, ki se boje za življenje in ker je bilo v poslednjih štirih letih umorjenih 45 policijskih detektivov. so jeli chicaški kriminalni uradniki postajati previdni. Razen tega si v Chicagu šepečejo, da niso vsi policisti posebno vneti bojevniki za pravico, ker iih banditje podkupujejo. V poslednjh štirih letih je bilo v Chicagu umorjenih 1800 ljudi, toda le 25 morilcev je bilo obsojenih na smrt. Temu ni morda vzrok mila justica nego težave, s katerimi je v Chicagu zvezan lov za zločinci, in strah sodnikov in državnih pravd-nikov pred krvno osveto obsOienčevih tovarišev. Vsak mesec je izvršenih v Chicagu 218 vlomov in roparskih napadov, in zatrjujejo, da tudi v tem številu polovico zločinov zamolče, da obvarujejo odgovorne osebnosti. V takih okolnostih ni nič čudnega, da so se chicaške dame dogovorile, da si ne bodo več nadele draguljev in Iršpa, kadar se podajo na ulico, ker jim policija ne daje dovoljne zaščite. Udruženie bankirjev je razpisalo nagrado na glavo vsakega bančnega roparja, ki ga kdo izroči živega ali mrtvega. Kralj tihotapcev piva Zločinstvo se je v Chicagu zato tako razvilo, ker se tako policija kakor drugi državni organi dado podkupovati od banditov. Chicaški zločinci si to lahko privoščijo, ker zaslužijo lepe novce s tihotapstvom, pred vsem s tihotapstvom alkohola. V Chicagu pozna vsakdo te tihotapce, toda nihče si ne upa nastopiti proti njim, ker imajo mnogo vpliva, ki si ga znajo pridobiti z denarjem. Najproslulejši med njimi je Al Capone s Sicilije, ki so mu nadeli pridevek »Scarface« (Brazgotinski obraz) al pa tudi »Kralj tihotapcev piva«. Le-ta je pred letom dni razdelil Chicago v okraje in porazdelil v niih svoje bandite. To zveni kakor bi bilo napisano za filmski manuskript, a je čista resnica. Vsaka tolpa ima po pravilih, izdelanih po Caponu, pravico streljati na bandite, ki Jih zaloti v »svojem« okraju. Seveda se to ni moglo dolgo držati; zakaj če ni mogoče držati v redu niti poštenih ljudi, kako bi bilo mogoče prisiliti k Izpolnjevanju pravil notorične zločince! Ena prvih Žrtev le postal lastnik plesišča Murphy. ki ie prekršil pogodbo, in ko ie tako ve« dogovor padel v vodo. ie prišlo med chicaSkhnl zločinci do krvave vofne. Policija zatrjuje, da so Ji vodje banditskih tolp znani in da lih bo aretirala. Toda chicaški policiji skoro noben meščan nič ne veruie. Vodje zločinskih tolp so namreč ugledni meščani, ki se sicer, odkar so se prikopali do Imetia. n!Č več ne mešajo v pocestne boje, ki pa imajo toliko privržencev, da se Jih Javno ne upa nihče lotiti. Slovanska plavalna prvenstva ČSR 277, Jugoslavija 148, Poljska 123 točk - Odličen plače-ment naših dam na 100 m prosto in v štafeti 4 krat 100 m -Roje (Split) postavi nov jugoslovenski rekord Praga, 22 julija. Danes so bila zaključena slovanska plavalna prvenstva, ki so v šport, nem in narijonalnem oziru dosegla popolen uspeh V jugoslovenski delegaciji so se predvsem odlikovale dame, ki so zasluzeno izvojevale placement pred Poljsko. Današnji rezultati so bili v posameznih točkah naslednji: Umetni skoki za dame: 1. krongeigerova (ČSR) 3 točke, 2. Packlova (ČSR.) 6 točk, 3. Schleisingerovna (P.) 9 točk. Umetni skoki za gospode: 1. Balasz (Ci>K) 151.71 (4 točke); 2 Nesvadba (ČSR) 142.10 (9 točk); 3. Grilc (J.) 137.59 (10 točk); 4 Marz (P.) 134.25 (10 točk); 5. Kordelič (J.) 135.05 (12 točk). 1500 m prosto za gospode: 1. Antoš (CSK) 22:58.2; 2. Senjanovič (J.) 23.55; 3. Pešta (ČSR) 24:23.2; 4. Kot (P.); 5. Kratoclnvila (P.); 6. Bulat (J.). 100 m prosto dame: 1. Roje (J.) 1:24.4 (nov jugoslovenski rekord!); 2. Friedlande« rova (ČSR) 1:27.8; 3. Lehnert (J.) 1:34.1; 4. Pesterova (ČSR). 100 prosto za gospode: 1. Stemer (ČSR) 1:06.4; 2. Senjanovič (J.) 1:07.5; 6. Barač (J.). 200 m prsno dame: 1. Brabcora (ČSR) 3:34.4; 2. Dražkova (ČSR) 3:38.8; 3. Kaise« rovna (P.) 3 : 40; 4. Fitzovna (P.); 5. Leh* nert (J.); 6. Prekuh (J.). Zadnja je bila za« radi nepravilnga sloga diskvalificirana. 200 m prsno za gospode: 1. Kortschak (ČRS) 3:13.4; 2 Kochat (ČSR) 3:14.8: 3. Jur* kowsky (P.) 3:15.6; 4. Birmiša (J); 5. Pave« lovič (J.); 6. Kotkowski (P.). Štafeta 4 X 100 m komi. dame: 1. Jugo« slavija (Godina, Richtmann, Lčhnert, Roje) 6:09.8; 2. ČSR 6:10; 3. Poljska 6:48. Štafeta 4 200 komb. za gospode: 1. ČSR 10:30.9; 2. Poljska 12:27.5; 3. Jugoslavija (Margreiter, Sentgjergji, Barač, Senjanovič) |2-28 3 Waterpolo: ČSR : Poljska 10 :0 (3:0); ČSR : Jugoslavija 8 : 0 (2 : 0). Po točkah so si pridobili: Češkoslovaška Zli, Jugoslavija 158, Poljska pa 123 točk. Kolesarstvo Motociklistična zvezdna vožnja In VII. kolesarska zvezdna dir-v Celje Save* motoktabov kraljevine SHS je priredili v6eBos-na*. Kmalu ga je Grošo dohitel in ga zabodel z nožem v trebuh tako, da so mu izpadla čreva in da je kasneje umrl v bolnici. »Ubijte cigane, ubil je človeka!« Grošo je izjavil, da se ne čuti krivega. Pripovedoval je, kako mu je bilo odpovedano stanovanje in kako se je odločil, da si bo zgradil svojo hišo. Ker j,e bil nadcestar Dra-škovic tiste dni bolan, si ni mogel preskrbeti dovoljenja. O tem, da mora biti hiša zgrajena 4 metre od ceste, ni vedel. Kasneje je prišel okrajni glavar in mu dejal, da ne sme graditi naprej. Obletal je vse pisarne in prošil, najj mu ne porušijo hiše, a vse prožnje in intervencije niso nič pomagale. Ko je 28. marca zopet prišel na glavarstvo, mu je Pilav ukazal, da mora podpisati delo-žacijo, a obenem da mora porušiti hišo. On in žena sta se silno razburila, ker sta oba vložila vse svoje prihranke v stavbo, da si zgradita svoj dom, nakar je Pilav zapove-dal, da mu aretirajo ženo. Ko je videl, kako je Milutinovič zagrabil njegovo ženo za lase, a ji poprej k tako silo potegnil deteta iz naročja, da mu je zlomil roko — kar so pozneje tudi ugotovili v bolnici — je izgubil pamet in se vrgel s kuhinjskim nožem na Milutinoviča. Kaj je storil, se Je zavedel šele potem, ko je zagul seljake, ki so kričali: >Ubijte cigana, ubil je človeka!« Drug za drugega sta trepetala Na predsednikovo vprašanje, zakaj je šla Jelenova z njim na glavarstvo, je začel Grošo pripovedovati, da je vedno vodil ženo seboj v mesto, ker se je bala ostati sama doma. Pred dvema letoma je prišel k njima na dom, ko je bil on odsoten, neki mladič, predstavil se kot detektiv in pozval Pavlo na policijo. Namesto na policijo pa jo je odvedel v samoto in jo skušal posiliti. Pavla se je komaj rešila mladega pohotneža s tem, da je skočila z visokega zida. Nesramnež je bil pozneje aretiran in obsojen na tri mesece zapora. Z lepo Pavlo sta 6e imela rada že od vsega početka. ko sta se prvič videla. Radi takih in sličnih dogodkov, ki so se že večkrat ponovili, sta se imela še rajši tako, da sta drug za drugega trepetala, kadar sta bila za hipec narazen. Kuhinjski nož ie nosil vedno s seboj, ker eo ga večkrat kot Pavlinega moža opetovano napadli, hoteč ga pobiti do smrti. Zaslišanih je bilo več prič, ki so izpovedale deloma obtožencu v prilog, deloma pa v Škodo. Izmed onih, ki bo ju najbolj obremenjevale, je bila pomembna izjava okrajnega glavarja Milutina Popoviča, ki je iapove-dal da je Grošo bržkone nameraval umoriti njega ali zvaničnika Pilava. Največ poeorno-sti je vzbudil pri občinstvu Albert Koen, dopisnik beorajske »Politike<, ki se je zoper-stavil prisegi, češ da ne veruje v ono literarno pesniško figuro, ki se narava Bog. Literaturo, ki se naziva versko, motri prav tako kritično kot vsa ostala pesniška dela. Obsodba Branitelja dr. Mandič in dr. Koteček sta v svojemu zagovoru stavila več predlogov, izmed katerih je bil najvažnejši ta, da se preišče duševno stanje Groše. Po njunem mnenju je Grošo zaklal Milutinoviča v trenutni duševni zmedenosti, po kateri ne more biti odgovoren za svoje krvavo dejanje. Senat j« po dolgem posvetovanju odbil vse predloge braniteliev in obsodil Edhema Gro8a v smrt na vešalih, njegovo priležnico Pavlo Jelenovo pa na dva meseca zapora. Ko je Jelenova z otrokom v naročju začula smrtno obsodbo je obupno kliknila in se onesvestila. Take dramatske obravnave Sarajevo že dolgo ni doživelo. Spominsko ploščo Francetu Barletu ustanovitelju Ju«. gaS. »veze, odkrijejo ceirk*W-dkfi gasilci v sporazuma s fcwmfctoo žnupo ki fla-četetivom J. G. Z. dne IS. avgusta ob 15. uri na pokojnikovem rojstnem domu v Cerkljah prt Kranju. Nat*nčn«j*i spored M prannočuao objavi. Evenbuatne prispevke v krttje stroflecmr, ttorH« n sre5otov in prijave na udeleBM sj»e«e*t»: PripravIlainJ odbor za odkrlde spominske plošče, Cerklje pri Kranja. fffoč ljubezni Prva ljubezen Leva Tolstega n. Ker je Toistoj čutil vedno večio strast do Valerije Arsenjeve, je sklenil zapustiti za en teden Jasno Poljano, da bi v miru razmišljal o svoji ljubezni in se posvetoval s Turgenjevim. Po svojem povratku pa je moral zopet zapisati v dnevnik: »Valerija Je bila zelo ljubezniva. Najino razmerje ie lahko ni prijetno. Bojim se le. da sodeč po njenem značaju ne bo imela rada otrok. Zakon Je riziko. Prostaško je misliti zakon samo za aamisement. Kdor se poroči, mora delati na to, da se orilagodi novim razmeram. Tekom naslednjega meseca je Tostoi pogosto obiskal Valerijo, ker jo ie hotel do dobra spoznati, tudi glede njenega duševnega življenja. Kakšno je bilo tedaj njeno razpoloženje, je razvidno iz njegovih zapiskov. Valerija se mu je zdela en dan ljubeznive narave drugi dan je bil razočaran, potem je videl v njej zopet vse dobro in nasprotno. Sredi avgusta je odpotovala Arsenieva rodbina v Moskvo, da se udeleži kronanja Alek sandra II. Odsotnost Valerije je bila za Tolstega sama preizkušnja. Neprestano je mislil na njo ter ji pisal v Moskvo. Toda Valerija se Je v Moskvi zabavala ter je v pismu na teto Tolsitega opisala svoie uspehe. To pismo je prineslo Tolstemu prvo razočaranje. Pisal je Valeriji: »Zakai ste napisali te vrste svoji teti? Vedeli ste. da me bo to razžalostik). Navduševati se za haute volee in ne za človeka, ie nepošteno ni zato nevarno. Ne. brez šale, oprostite temu pismu. Vi ste dcber človek, toda ne smete soditi ljudi le po njihovi zunanjosti.« Na to Pismo ni prejel Tolstoj dolgo nobenega odgovora. Bil je užaljen, pisal je ponovno ter se opravičeval. In ko je prejel Valerijin odgovor, je bil takšen kakor otrok. Šel je na lov ter mimogrede posetil Suda-kovo, kjer je misli na Valerijo. Ko so se koncem septembra Arsenjevi vrnili v Sudakovo. ie bil Tolstoj vedno stalni gost. Iz njegovih zapiskov pa se vidi, da je bil omahljiv in da se ni mogel odločiti za odločilno besedo. Nekoč je govoril Valeriji o glasbenem učitelju Mortjeu, s katerim se je seznaila v Moskvi in v katerega je bila zaljubljena. Čudno,« je zapisal v svoj dnevnik, »po tem razgovoru sem se čutil užaljenega. Bil sem nerazpoložen. nisem mogel storiti ničesar ter sem počasi prišel do prepričanja, da in sovraštva I Kak0 ž,ve v naiv'^em mestu na svetu nisem bil zaljubljen ni da Valerija ni zame prava ženska, ker se je mogla interesirati tudi za druge moške.« Tolstoj se ie pričel izogibati Valerije ter jo ie obiskal še le potem, ko mu je pisala par vrst njena sestra. Po dveh tednih najdemo v njegovem dnevniku tele besede: »IJvidevam, da sem pred Valerijo kriv in da je med nama potrebna razjasnitev«. Tolstoi st je boril med svojimi čustvi in svarečirn r ?7umom. 24. cklobra je zapisal: FrSdI sem na plesu. Valerija je bila očarljiva. Skorai sem zaljubljen vanjo, toda jezi me, da me smatrajo takorekoč za njenega ženina. Odpotoval ie v Moskvo. Med potjo si je izpraševal vest, iz Moskve pa ji ie poslal dolgo pismo, iz katerega je razvidno, da je bil pripravljen poročiti se z Valerijo, da pa se ie bal prevelike medsebojne razlike v duševnem živ-ljerju. Po dveh dneh je zapisal v svoj dnevnik: »Na Valerijo ne mislim več mnogo, toda povsod občutim hrepenenje po njej«. Slučajno je Tolstoj istega dne zvedel, da je bil Valerijin flirt z učiteljem Mortierem veliko bolj resen kakor pa si je predstavljal Zvedel je, da sta se sestajala dnevno in da si še vedno dopisujeta. To odkritje je napravilo na Tolstega globok vtis. Zapustil je Moskvo ter odpotoval v Petrograd odkoder je poslal 8. novembra Valeriji pismo, s katerim ji je odkrito in pošteno pisal o njenem razmerju z Mortierem. Izrazil je svoje mnenje, da je hladne nestanovitne narave in da zato ne more za vedno ljubiti samo enega. Počasi so v Tolstem izumrla vsa čuvstva za Valerijo. Prelomil ie z njo vse odnošaje, kur ni našel v njej ideala za svojo bodočo žt t.o. Prvi Iiubavni roman Tolstega se ni končal z zakonom, ker nevesta ni prestala izpita in ker je uvidel. da bi bil njegov zakon z VVerijo nesrečen. (Nadaljevanje v prihodnjem »Ponedeljku«) Za veselice, plese in slične prireditve izdeluje vabila, letake, lepake, plesne rede itd. okusno in po najnižji ceni Narodna tiskarna v Ljubljani Rekordno število samostanov, cerkev in — samomorilcev Quito, glavno mesto E^cuadorja v Južni Ameriki, stoji visoko gori v notranjosti de* žele. Železniški tir se vzpenja 4200 m viso* ko in vodi končno v pravljične doline, ki se razprostirajo med Andi, dosegajočimi 5000 do 6000 m. Na postajah mrgoli Indijancev v najbolj pestrih oblačilih. Radovedni prihajajo in motre potnike. Na tisoče konj, oslov in vo» lov obkroža kolodvor, kamor so prišli s to* v ori. E^cuador živi takorekoč v prostovoljni /sčini revščini. V nasprotju s sosednjimi državami se ne zadolžuje pri severnih Američanih, ki jih sovraži in se jih boji. Zato se tu tudi ni mogla razviti ona podjetnost, ki je tako značilna za prave Američane. Quito ima nekaj 10.000 prebivalcev in kar 26 samostanov ter 28 cerkva. Ljudje so tu zelo p< - jžni. Pogosto jih oPaziš. kako str« me v cervah »premično v Križanega. Se* ved; so pa tudi notranjščine cerkev kakor nalašč i"i>ijene, da pritegnejo pozornost veri •. * v .tjbol j veličastna je velika stara cerkev sv. Frančiška, podobna ti dnjavi. Prelepa je tudi cerkcv jezuitov, ki ji ne najdemo slič» ne m;d cerkvam;, zidanimi v najbolj rez* košnem bančnem ali rokoko*slogu V cerk> vi sv. Klare slišiš orgije, ki prično z ljudski* ini melodnar.ii, spominjajočimi na tango ki pa preide pozneje v intimen nabožni na* stroj. Mnogo cerkev je in pred vsako stoji ka» ninit križ. In kakor so cerkve bogato oprem* ijene, tako so križi brez vsakih okraskov. Namestu Izveličarji, samo žeblji! In kadar zazvone zvonovi, ne done tako kot pri nas, temveč nemirno, presekano, naglo. V mestu, v katerem so ob 8. zvečer zaprti že vsi lokali in je tujec navezan le na svoio hotelsko sobo, sta tudi dva kina. Tudi di» plomati so v Quitu, ki te nehote domislijo Cetinja v Črni gori. Za Quito so značilni tudi številni samo» mori, ki predstavljajo svetovni rekord. Kdor ljudi tu delj časa opazuje, se lahko na last* ne oči prepriča, da manjka njihovim plju* čam kisika. Med jedjo, pogovorom ali hojo jc videti, kako love sapo. Strah, ki je zdru« žen s temi kroničnimi pojavi, povzroča, da je število samomorilcev še večje. Doba muh in njihove zalege Ko posije toplo majsko solnce, se pojavijo prve muhe, ki se začenjajo kmalu pariti in se namnožijo v milijone. Da so nam muhe nadležne, vemo prav vsi, malo komu pa je znano, da smo ljudje sami krivi njihovemu razplojevanju in njihovi množitvi. Kako skrbimo za mrčes Čeprav se zdi na prvi pogled neverjetno, jc vendar resnično, da gremo ljudje sami muham na roko. Pomagamo jim, da se lahko plode, ker jim dajemo prilike zato na gnojiščih, na straniščih, celo v kurnikih pri perutnini in sploh povsod kjer se razkraja mrhovina in rastline. Vlažna vročina, ki na« stane vsled razkrajanja, pomaga izvrstno razvijati zalego. Eno samo veliko gnojišče, ki razpada, zadošča, da se pomnožijo muhe na milijone. Kaj to pomeni, lahko spozna« mo, če pomislimo na dejstvo, da znaša ak* cijski radij muhe 3 km in da se muha ustav. Ija na slabi obleki, na slami, na ostankih in otrebkih in da je njenega razširjenja in raz* plojevanja pravzaprav kriv edino le člove* ški rod po svoji malomarnosti. Roji se množijo... Če so našle muhe dobro razplodišče, jim ni treba skrbeti za zarod. Najprej izležejo „Ponedeljkov" listek Čudna zgodba Ivan Dobrave c. XI. Bilo je še svetlo, ko sem stopal zopet po široki cesti proti mestu. Stopal? Da, stopal, toda moje stopinje so bile stopinje avtomata, navitega za par minut, že na vogalu ceste, ki vodi v drevored, sem omagal in se naslonil na ograjo malega parka. Glasovi otrok, igrajočih se za ograjo, so budili mojo pojemajočo zavest. In ko sem obrnil nehote glavo proti spomeniku, se mi je zdelo, da vidim pred seboj ogromno belo skalo in na njej črno pošast, ki se je pričela premikati naravnost proti meni. — Ali vam je slabo? Pogledal sem. Bil je stražnik, ki pazi v tistem času na prometne predpise. Prvi trenutek sem mislil, da sem še vedno v rdeči hiši. — Hvala, ne bo hudega ! — Tako bledi ste, je rekel stražnik in gledal moje zaprašene čevlje. — Ta vročina! sem dejal in si popravil ovratnik. — Res, strašna vročina! Bilo mi je dovolj. Pozdravil sem in se oddaljil. Ob cesti so že gorele svetilke ko sem se približal kavarni. Gospa Hilda in njena družba so bili gotovo že notri. V bojazni, da me ne vidijo, sem pospešil korake. Kam? Kamorkoli! Samo ne med ljudi, ki bi me spraševali o stvareh, na katere nisem mogel več misliti, ako sem hotel ostati miren. Dovolj sem imel. Zlasti po intermez-zu na policiji. Bedak! Bedak! sem si govoril in kar razumeti nisem mogel, kako more človek svoje vrste vobče storiti tako, nepremišljenost. In to po strašnem nočnem dogodku, ko bi bil moral napeti vse svoje misli, da čimprej razjasnim skrivnostno zagonetko, v svoj prid in v svojo obrambo. Da, v svojo obrambo! To predvsem. Zakaj bi trpel po krivici? Tudi če bi bilo moje razmerje do nesrečne Lije resnično krivo njene žalostne smrti! Bil sem nedolžen, kakor je nedolžen vsak, ki pride slučajno v bližino kraja, kjer so ubili človeka zavrat-no in premišljeno. K sreči me je detektivova zgovornost rešila grozne noči v zaporih, kamor bi me dali navzlic vsem mojim protestom, ako bi bil omenil zločin in njegove okolnosti. Kakor hitro sem spoznal, da gre za popolnoma drugo stvar in da sta detektiva v resnici izvršila le svojo dolžnost, sem jima rekel, da moram na delo, na kar sem bil pozabil, ko sem odšel z njima, da govorim osebno s komisarjem. Obljubil sem, da ugodim komisarjevi želji in sem hitro odšel vesel in zadovoljen kljub vsej žalosti, samo da moram biti zopet sam s svojo nesrečo...« Utrujen in žejen sem stopil v go-stilnico. V prvi sobi sta sedela dva delavca v mirnem razgovoru. Hotel sem sesti k mizi ob točilnici, ko me je natakarica opozorila na — posebno sobo. Naj bo! sem si mislil in sem stopil v drugo sobo. Ko sem že sedel, sem se ozrl po sobi. V kotu pri peči je sedel sam in zamišljen mlad mož. Njegovega obraza nisem mogel videti. Zakrival ga je z desnico, z levico pa je držal napolnjen kozarec. Tu imam vsaj mir, sem si rekel in čakal na naročeno pivo. — Še en četrt? je vprašala natakarica mladega moža. — Ne! je odgovoril in se ozrl zanjo... — Julij! sem zaklical. Bil je v resnici. Silno začuden toda miren me je pogledal in se nasmehnil. V njegovih očeh je bila velika žalost. jajca, iz njih zlezejo ličinke, iz katerih kma» lu postanejo muhe. Muha se razvije popol* roma v šestih do 15 dneh in je v tem času popolno dozorela. Če bi vsaka muha zlezla samo 100 jajčec, bi dal vsak mušji par od maja do septembra 4000 bilijonov potomcev. Vendar zadošča Ie majhen del tega števila, da postane človeku življenje neznosno in da se njegovo zdravje okuži. Mnogi vedo sicer, da so muhe sitne, ni jim pa znano, da so tudi zdravju škodljive. Oglejmo si samo obada, kako neznansko muči domačo živino. Ta mrčes ne zmanj* šuje samo mleka pri kravah, ampak je tudi drugače škodljiv živalim. Nevaren je tudi brencelj, ki čestokrat prenaša bolezni, ker zapiči svoje želo globoko pod človeško ko* žo in odloži tam bolezenske klice. Pri nas se bolezni in epidemije seveda ne prenašajo toliko po brencljih, kakor po dru* gih muhah brez žela. Najnavadnejša mučil* ka ljudi v naših krajih je navadna sobna muha, ki brenči najrajše okrog blata in se ustavlja na odpadkih. Ta muha ima kosma* te noge in ž njimi prenaša kaliče, ki širijo epidemije Te muhe, ki se sprehajajo s pred* meta na predmet, odnašajo s kužnih pred* metov bacile ter jih ostavljajo na predme* tih, o katerih mislimo, da so prosti okuže* nja in popolnoma zavžitni. Omeniti velja tudi mušje odpadke, ki jih ostavljajo muhe na vseh mogočih predme* tih. Pomislimo samo na tako okužen sir, mleko ali sadje. Na ta način nastanejo pri ljudeh infekcijozne črevesne bolezni, celo bolezni težjega značaja, kakor so tifus, ko* lera in druge. Iz stranišča prilete nesnage čestokrat naravnost v shrambo ali kuhinjo, ker sedejo na lonec z mlekom ter se opa* jajo s sladko tekočino. Bakterije se tu hitro razplode, ker imajo vse pogoje za dober razvoj. Muhe posedajo tudi po tuberkuloz* nih pljunkih in po gnijočih hranah ter pre» našajo vse te strupene snovi na človeka in na predmete, s katerimi prihaja človek v do* tiko. Boj proti zalegi Če bi človeštvo hotelu samemu sebi do« bro, bi moralo skrbeti že zgodaj spomladi, da onemogoči muhi razplod in razmnoževa* nje. Storiti bi se moralo vse, da se muham ne nudi priložnost postanka na odpadkih in na jedilih. Vsi predmeti, na katerih se muhe rade ustavljajo, bi se morali braniti pred obiski muh, katerih škodljivost je na* perjena samo na človeka. Ne zakrivajmo si oči in poglejmo dobro in spoznajmo, da je posebno na kmetih naj* hvaležnejše razplodišče za muhe domače gnojišče. Čuli smo, da se muha razvija v šestih do 15 dneh, povprečno torej v osmih do devetih dneh. Da ji to preprečimo, bi morali uničiti mušjo zalego na kemičen na* čin z bakrenim vitrijolom ali pa živim ap* nom. Ti dve sredstvi pa, kakor znano, zmanjšujeta vrednost gnoja, zato se jih kmetje ne poslužujejo. Lahko pa storijo kmetje nekaj drugega. Temperaturo, ki po spešuje razpadanje gnoja, naj zvišajo enostavno na 65 stopinj vročine in vprašanje bo rešeno. Ličinka muhe prenese kvečjemu 46 sto* pinj vročine in se zadržuje samo v tistih plasteh gnoja, ki ji nudijo primerno zave* tišče. Če hočemo uničiti mušjo zalego, je že dovolj, da gnoj na dvorišču dobro pre» mešamo, tistega ki je ob strani, potisnemo v sredo in na dno, naložimo nanj 30 cm debelo plast novega gnoja in stvar je oprav. Ijena. Veliko večjo pažnjo bi morali posvečati tudi živilom, katera bi morali pokrivati z mrežicami in steklenimi zvonci. V kuhinji preganjamo muhe najlažje z nalimanimi banderolami. Ta lim napravimo lahko sami, če vzamemo 60 delov kolofonije in 38 delov lanenega olja in 2 dela voska. Vse to zme* šamo na vročem ognjišču, namažemo s to maso papir in muhe bodo rade letele nanj ter se prijele Seveda eksistirajo še druga sredstva proti muham, toda kdo bi govoril o ricinovem olju in o formalinovem mleku! Težko je navajati vse to, lažje kakor muhe pokončavati je onemogočiti njih razploje* vanje in to je najprimernejše ter mnogo lažje, kakor pokončavanje zalege potem, ko se je že do dobra razvila. Prostitutk je vedno več! Društvo narodov je — kakor smo poro* čali — uvedlo poizvedovanja v vseh drža* vah o razširjenju, vzrokih in žrtvah trgo« vine z dekleti. Dognalo je, da sta trgovina s človeškim blagom in institucija javnih hiš v neločljivi zvezi, ker so lastniki javnih hiš naročniki, organizatorji in podporniki trgo* vine z dekleti. Nekateri podatki so še prav posebno zanimivi. Na Grškem je bilo leta 1924. 54 trgovcev in 6 trgovk s človeškim blagom, ki so bili znani policiji. V Cari« gradu je bilo 1. 1925. 241 javnih hiš. Kako zelo vplivajo na prostitucijo socialne raz* mere, je razvidno iz tega, da je bilo le* ta 1924. v Riu de Janeiru službeno javljenih prostitutk: 9 Nemk. 24 Avstrijk in le 16 Angležinj kljub velikosti angleške države. Zanimive so številke iz Avstrije, zlasti Dunaja. Izvedenci Društva narodov so do* gnali, da je nešteto deklet poslal v preko* morske dežele neki trgovec, ki je prihajal na Dunaj iz Hamburga. Preskrboval jim je potne liste in vozovnice in jim obljubova! službe v gledališčih in koncertnih dvoranah. Dočim je bilo na Dunaja pred leti komaj 1400 policijsko nadzorovanih žensk in je znašal naraščaj letno 380, je pa bilo skoraj 8000 žen, ki so bile kaznovane radi nemo* ralnega življenja. Izvedenci so priložili svojim poročilom tudi nasvete, kako naj bi se omejila trgo* vina z dekleti. Vladam je bilo naročeno, naj pošljejo Društvu narodov letna poročila o stanju trgovine s človeškim blagom v nji. hovih deželah. Številke kažejo, da tvorijo v različnih deželah inozemke posebno velik odstotek prostitutk. Tako jih je v Braziliji in Argentini 75 in celo 80 odstotkov, vc» činoma, kajpak, Evropejk. Povpraševanje So tujkah je veliko zlasti v javnih hišah, inogi izvedenci so za popolno odpravo hiš plačane ljubezni. — Prosim za majhen dar. Seru nem že od rojstva, — Kako? Saj vendar govorite! — Oprostite, sem trebušni govornik! Špecij-Ini artistični atelje za črko* slikarstvo PRISTOU & BRICELJ LJUFLJANA, Resi jeva cesta št. 4 — ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M— L Mikuš MESTNI TRG ŠTEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic Jože Oražem ml. opekarna, Srednje Gameljne p. Šent Vid nad Ljubljano, proizvaja priznano najboljše zidnike in zarezane strešnike. 8660 Cajnc •m ajfc sveže, najfinejSe ima stalno v zalogi ter razpošilja tvrdka IVAN KRALJ Ljubljana Stari trg št 30 CR1KVENICA, SV. JELENA Pension »Danica" Tik ob morju, izvrstna slovenska kuhinja, kopa; lišče brezplačno. Cena —HO dnevno. nad ^/KKj.0(/0 strojev v prometu, nedosegljiv v trpežnosti in vsled tega najcenejši LUDVIK BARAGA ))VIIN«I " WW1B LJUBLJANA pisalni stro ima svetovni sloves Selenburgovaulica Stev. 6/1. leleto> • 8< TRSTJi ZA STROPI naročajte le v tvornici, katera edina izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje. 11 > JOS. R. PUH, Liublfana, Gradaš a ulica 22 - Telefon 2513. ZADBUZNA HRANILNICA reg. pos» in gosp» zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtira menice, Inka- Sprejema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loteriji sira fakture ter izvršuje razen deviznih in valutnih vse raču"0 *er >\h obrestuje po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaja v bančno stroko spada toče oosle rud' srečUf Ratne štete na obroke pori zelo ugodnimi oo