Medtem ko so novoletne praz­ nične dneve mračili snežni meteži, so se v vesolju srečavala voščila. Med novoletne epistole pa se je vrival rezki, mrzlo analitični glas ameriškega političnega mo­ gotca Achesona, čeprav je šel nje­ gov govor v vojaški akademiji Westpoint v svet že precej pred novim letom. Kaj je povedal Acheson? Najprej »ugotovitev stoletja«, da je Anglija izgubila svoj imperij, da pa mesto tega še ni našla nobene vloge. Ta ugoto­ vitev je iiisela nad razgovori med Kennedyjem in Macmillanom na Bahamskih otokih. Da bi olajšal Macmillanov položaj, je Kennedy sicer formalno pripustil govoriti o Angliji, da ima glede svoje atomske oborožitve še proste ro­ ke, v resnici pa Bahamski otoki konec leta 1962 pomenijo za An­ glijo to, kar so pisala »The Times« pred kratkim: »To je kapitulacija Anglije v pogledu celotne atom­ ske oborožitve. Anglija ne bo ime­ la več vpliva na svetovna vpraša­ nja, ne bo mogla več braniti an­ gleških koristi, če jih bo napadla Evropa... Pa to še ni vse. Acheson je hladno ugotovil, da obstojita sa­ mo dve atomski sili. ki lahko po­ tegneta svet v pekel atomske ka­ tastrofe. Po njegovem so ZDA v tem orožju vsaj po kvantiteti močnejše, toda v konvencional- nem orožju je SZ močnejša. Ker je temu tako, mora atlantski ta­ bor povečati svojo moč v konven- cionalnem orožju in poenotiti strategijo in politiko za »obrambo Evrope«. Poenotiti atomsko stra­ tegijo, zunanjo politiko in gospo­ darstvo za skupni cilj. Cilj? Eden največjih je zopetna združitev Nemčije in sprememba razmer v Vzhodni Evropi, tako je dejal Acheson. In enotnost v odnosu do manj razvitih držav, enotnost v trgovini z Vzhodom. V vseh teh vprašanjih Zapad še ni enoten. Kontrola oborožitve bo mogoča šele, ko bo moč SZ v Evropi zni­ žana na stanje pred letom 1939. Berlinski status quo je simbol nemške združitve. Kaj je svobod­ ni Berlin? Po Achesonu le, če bo glavno mesto združene Nemčije, ne pa svobodno mesto sredi ko­ munistične dežele. In ker je moč SZ v Vzhodni Nemčiji v konven- cionalni oborožitvi, je treba na­ sproti njej postaviti prav tako. Acheson je končal z Lincolnovo besedo iz leta 1862: »Težave na­ raščajo, naraščati mora tudi naša moč v enakem tempu in razmer­ ju.« Bahamski otoki 1962 nam ob tem slabo populariziranem Ache- sonovem govoru postanejo še ra- zumljivejši. Kaže, da ima Hruščev s svojo novoletno analizo položaja prav: Zapad ne misli resno z raz­ orožitvijo in računa z orožjem, kot podaljškom svoje politike. Ne moremo Hruščovu zameriti nje­ gove odločne zdravice pred tisoč sto gosti v Kremlu, ne »Izvest- jem« besede o nemški nevarnosti. Ce bodo dobili »Polaris« rakete Angleži in za njimi Francozi, jih bodo dobili tudi Nemci, ki se že pritožujejo, da jim Bahami priso­ jajo vlogo pešadije. Hruščevljevo pismo Adenauer- ju in interview Daily Expressu kažeta, da je nemško vprašanje ob novem letu bilo v prvem pla­ nu preizkušanja moči obeh tabo­ rov. Hruščev je povedal, da so Rusi s svojimi koncesijami šli do kraja, da pa zdaj pričakujejo ra­ zumevanje na zahodu: Koncesija za koncesijo, kakor na Kubi. Ade- nauer in Liihke pa s status quo v Berlinu in v Nemčiji sploh ne ra­ čunata. »Čakamo na dejanja«, je dejal Lubke. Medtem pa Hruščev ponovno poziva ZDA k dobrim odiiosom, če ne prijateljt^kim do SZ. To bi pomenilo mir. Toda, ta­ ko pravi ameriški komik Bob Ho- pe, v Ameriki ni plemiških naslo­ vov, sta pa dva razreda: ljudstvo in Kennedvji. Ljudstvo je gotovo za mir, Kennedyji pa bi radi z atomskim orožjem spravili socia­ lizem s sveta. V tej želji, ki jo go- je intenzivno zadnjih štirideset let, je kleč, that is the question. Socializem pa ne bo zmacjoval s kanoni, raketami in atomi. Ce bi to mislili, ne bi prav nič razumeli ne Marxa ne Lenina. Bili pa mo­ ramo oprezni, to nas uči zgodovi­ na zadnjih sto let, a kaj šele zad­ njih 25 let! Socializem je za mir, samo v miru lahko ustvarja in gradi, kar si želi človeštvo. Zato ni čudno, če je prišlo do 2. sve­ tovne vojne v znamenju fašistič^ nirh gesel. T. O. 11 občin v povečanem celjskem okraju Zadnje seje obeh zborov okraj­ nega ljudskega odbora v Celju, dne 27. decembra se niso udele­ žili samo odborniki z območja dotedanjega celjskega okraja, marveč tudi tisti odborniki biv­ šega okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, ki so bili izvoljeni na območjih občin Brežice, Videm-Krško in Sevnica. V uvodnem delu zasedanja je predsednik okrajnega ljudskega odbora Celje Miran Cvenk opo­ zoril na republiški zakon o novih območjih štirih okrajev v repub­ liki in s tem na dejstvo, da se tudi celjski okraj poveča za tri zasavske občine, to je za Brežice, Videm-Krško in Sevnico. Ko so ljudski odborniki potrdili (o priključitev, je tovariš Cvenk med drugim zaželel, naj bi tudi v povečanem okraju reševali skupne naloge uspešno v prid no­ vega celjskega področja. Več o značilnostih priključenih treh občin niso govorili, ker bo že na prihodnji seji okrajnega ljudskega odbora govora o druž­ benem načrtu za letošnje leto. To pa bo hkrati priložnost, da se bodo odborniki temeljito sezna­ nili ne samo s nroblemi in nalo­ gami dosedanjega, ampak prav tako povečanega okrajnega ob­ močja. V nadaljevanju zasedanja so odborniki na predlog mandatno imunitetnih komisij obeh zborov verificirali mandat okrajnih od­ bornikov z območja treh zasav­ skih občin. Tako se je okrajni zbor povečal za 27 odbornikov, in sicer za 10 iz brežiške občine, za 7 iz sevniške ter za 10 iz ob­ čine Videm-Krško, okrajni zbor proizvajalcev pa za 22 odborni­ kov, od tega jih je sedem iz brežiške, šest iz sevniške in devet iz občine Videm-Krško. V zvezi s teritorialno spre- menibo celjskega okraja pa tudi številom odbornikov v obeh zbo­ rih so člani obeh zborov sprejeli ustrezne spremembe okrajnega statuta. Po priključitvi treh za­ savskih občin celjskemu okraju šteje novi okrajni zbor 81 odbor­ nikov, novi okrajni zbor proiz­ vajalcev pa 76 odbornikov. Na predlog sveta za notranjo politiko in splošne zadeve so od­ borniki sprejeli tudi odlok o notranji organizaciji upravnih in drugih organov okrajnega ljud­ skega odbora Celje. Istočasno so potrdili odlok o sistemizaciji de­ lovnih mest. Nova notranja organizacija upravnih organov okrajnega ljudskega odbora je rezultat enotnih stremljenj vseh okrajnih ljudskih odborov v republiki; temelji pa na osnovi delovnih skupin in nič več na resorjih. V novi organizaciji upravnih orga­ nov se čuti tudi bodoča vloga okrajnega ljudskega odbora. No­ vost v notranji organizaciji je oddelek za upravno pravne za­ deve, zatem oddelek za analitične in organizacijske službe, ki bo zaenkrat delal v okviru zavoda za planiranje. V ustanovitvi tega oddelka se zrcali skrb okrajnega ljudskega odbora po temeljitej- šem spremljanju in vsklajevanju gospodarskega razvoja občin v merilu okraja. Po novem so vse inšpekcijske službe združene v samostojen oddelek. Razen tega bo deloval še oddelek za skunne službe, to je za tiste, ki so po­ trebne za notranjo organizacijo uprave ljudskega odbora. Zanimivost in posebnost nove notranje organizacije upravnih organov okrajnega ljudskega od­ bora se kaže še v tem, da bo imel upravni aparat najmanjše število uslužbencev v primerjavi z ostalimi tremi okraji, pa če­ prav sodi po svoji moči in številu prebivalcev na tretje mesto, za Ljubljano in Mariborom ter pred Koprom. Ob zaključku zasedanja so od­ borniki potrdili predlog o imeno­ vanju vodilnih uslužbencev okrajnega ljudskega odbora. Ta­ ko je za načelnika oddelka za upravno pravne zadeve imenovan Igor Ponikvar, za načelnika od­ delka za inšpekcijske službe Stane Tratnik, za načelnika od­ delka za skupne službe Vojko Simončič, za direktorja z^ivoda za statistiko Mila Stamejčičeva, za direktorja zavoda za plan pa Lojze Cukala, ki bo hkrati opravljal dolžnosti načelnika od­ delka za analitične in organiza­ cijske službe. -mb Zimska slika iz Slovenskih Konjic — trenutno morda nekoliko zastarela, čez nekaj dni pa bržkone močno aktualna, seveda, če bodo (držale napovedi vremenoslovcev. PROSLAVA 20-LETNICE AFŽ V SLOV. KONJICAH Na občinskem odboru SZDL v Slovenskih Konjicah so sklenili, da bo proslava v počastitev 20- letnice AFŽ na začetku tega me­ seca. V tem času bodo proučili tudi gradivo o vlogi žene v druž­ benem življenju in delavskem upravljanju. NAGRAJEVANJE PO PRAVILNIKU V upravi občinskega ljudskega odbora v Slovenskih Konjicah bodo v tem letu začeli z razde­ ljevanjem osebnih dohodkov na osnovi posebnega pravilnika. V njem bodo zajeta vsa merila in druge oblike nagrajevanja usluž­ bencev. Istočasno bodo uveljavi­ li pravilnik o delovnih razmer­ jih. V. L. Novi celjski okraj v šfevilkah S priključitvijo treh za­ savskih občin (Brežice, Vi­ dem-Krško in Sevnica) celj­ skemu okraju so se spreme­ nili tudi nekateri statistični podatki o novem okrajnem območju s sedežem v Celju. Medtem ko je imel stari celjski okraj 231.000 ha po­ vršine, meri novi 321.000. Prejšnji okraj je imel 197 tisoč prebivalcev, novi pa jih ima 268.000. Zanimiva je ugotovitev, da se je na­ vzlic številčnemu povečanju zmanjšala gostota prebival­ cev na kvadratni kilometer. Vtem ko je prejšnja znašala 85, je sedanja 83. Po vseh pokazateljih je znašal lanski družbeni bruto proizvod na območju novega okraja 162 milijard dinarjev ali za 8 odstotkov več kot 1961. leta, narodni dohodek pa se je v novem okraju po­ večal na 109 milijard dinar­ jev. Na območju novega celj­ skega okraja, ki ima vsega skupaj enajst občin, je 62 tisoč zaposlenih; število go­ spodarskih organizacij pa se je povečalo od 553 na 673. Medtem ko je bilo v starem celjskem okraju 46 industrij­ skih podjetij, jih je v no­ vem 56. Dobre izkušnje S SEMINARJEV ZA IZDELAVO STATUTOV DELOVNIH ORGANIZACIJ Prvi seminarji za izdelavo statutov delovni horganizacij. ki jih je pripravil center za infor­ macije in publicistiko v Zagrebu, so se končali z velikim uspehom. Na njih so se udeleženci, pred­ stavniki delovnih kolektivov, se­ znanili s statuti, njihovim pome­ nom itd. Razen tega so proučili tista poglavja, ki jih mora vse­ bovati vsak statut delovne orga­ nizacije, to pa je organizacijo in samoupravljanje v delovni orga­ nizaciji, poslovanje delovne or­ ganizacije, sredstva, planiranje, delovne odnose, socialno zaščito, delitev čistega in osebnih dohod­ kov, odnos delovne organizacije do komune in podobno. Material za vse te teme in na­ loge so dobili v listu »Komunalna skupnost«; ta list bodo sprejeli tudi udeleženci naslednjih semi­ narjev, seveda skupaj z novimi materiali, ki bodo na razpolago. Organizator seminarjev pa bo nove materiale dostavil tudi tistim podjetjem, čigar člani so obiskali prve seminarje. Te dni je center za informacije in publicistiko poslal vsem delov­ nim organizacijam, ki so doslej imele svoje predstavnike na se­ minarjih, nove materiale, kot strukturo vsebine statuta ter te­ matsko obdelana določila imagi­ narnega statuta. Zanimiva je nadalje pobuda, ki so jo dali že dosedanji udeleženci zagrebških seminarjev za sesta­ vo statutov delovnih organizacij, po kateri naj bi center obdržal stike z delovnimi organizacijami tudi po tečajih in tako zlasti v februarjii in marcu pripravil z njimi posvetovanje, na katerem bi izmenjali izkušnje iz dose­ danjega dela v kolektivih pri sestavljanju statutov. Tako bi tudi tako srečanje dalo novih pobud za boljše delo pri sestav­ ljanju statutov delovnih organi­ zacij. Medtem ko se je tretji seminar začel pred dvema dnevoma (v njem je prav tako kot v prvih dveh 150 udeležencev), se bo četrti začel 16. t. m. Če pa bo prijavijencev kaj več, bodo tekli še vzporedni tečaji. Radio Celje V 1963 IETU Četudi naslov opozarja, da bo v tem sestavku govora o programu celjske lokalne radijske postaje v 1963. letu, naj bo vsaj kratek uvod posvečen tistemu delu, ki je bilo opravljeno v minulih šestih mesecih, v razdobju, ko se je bivša relejna radij­ ska postaja osamosvojila ter postala samostojna obračun­ ska enota v okviru časopis­ nega podjetja »Celjski tisk«. Bistvenih sprememb resda ni bilo; zato pa so že tiste, ki so se uveljavile, potrdile hotenje maloštevilnega ko­ lektiva in pot, ki si jo je ta kolektiv začrtal. Novost v minulih šestih mesecih so bile turistične oddaje v glavni sezoni; te so od pr­ vega oktobra dalie nado­ mestile vsak drugi petek oddaje »V galeriji kulturnih in zgodovinskih znajneni- tosti«. Svoje pomembno mesto je v lokalnih oddajah dobila tudi razprava o osnutku zvezne in republiške ustavo. Razumljivo je, da ti pomonki počasi prehajajo v razpravo o občinskih statu­ tih ter statutih delovnih or­ ganizacij. Poslušalci celj­ skega radia so prav gotovo zapazili, da je vsak četrtek na koncu kronike še zapis iz delovne kronike sloven- ske?ra Ijudskesra gledališča v Colju. Filmski in športni pregledi so obdržali svoje mesto in okvir, v katerem so se razvijali; prav tako kro­ nika, čeprav dobiva 'širše oboložie. Gotovo ie. da so tudi oogovori z državljani potrdili, da gre v tem pri­ meru za osrednjo oddaio z resno družbeno politično vsebino in aktualno tema­ tiko. Stremljenja, da je celiski rad'o izponolnil arhiv glas­ benih posnetkov, so dala prve rezultate, število novih posnetkov tako zabavne kot resne glasbe se ie zadovolji­ vo povečalo. S tem oa se je izboljšal in popestril tudi program, ki zavzema v ce­ lotni oddaji izredno po­ membno mesto. Proirram. kakršnega izdaja celjski radio od prvih ur v letošnjem letu, prav tako obeta nekaj zanimivih spre­ memb. Razumljivo je. zakaj sled'io celjski kroniki ob­ vestila. Po vsebini so prav ta snoročila gosnodarskih in družbeno političnih organi­ zacij, zavodov in ustanov skoraj sestavni del domače kronike: to so tista obvesti­ la, ki pritegnejo po/ornost sleliernesra poslušalca, saj ga opoznriaio na sporede v ce1}'5ki1i kino dvoranah, na gVdarški repertoar, na to. kdaj bo omei'tev električ­ nega toka, kdaj bo zmanjša­ na uporaba vode in podobno. V nasprotju z dosedanjim programom so svoj prostor dobile tudi reklame gospo­ darskih organizacij. To je bilo nujno in potrebno, saj je bilo včasih že prav ne­ vzdržno poslušati v eni sapi obvestila in nazadnje, na­ vadno zelo na hitro, ker je primanjkovalo časa, še re­ klame. Vtem ko obvestila sledijo kroniki, bodo rekla­ me, med zabavno glasbo se­ veda, zaključevale oddaje ob delavnikih. Celjski kroniki in obvesti­ lom sledijo ob delavnikih dvajsetminutni glasbeni vložki, ki pa bodo od časa do časa in zlasti po potrebi dobili ustrezne komentarje o skladateljih, njihovih de­ lih itd. Zaradi tega se od­ daja »Naši poslušalci česti­ tajo in pozdravljajo« za.'- čenja ob delavnikih ob 17.33 in traja deset minut. Zadnjih petnajst minut pa je rezer­ viranih za zabavno glasbo ter reklame. V tem okviru je ob pone­ deljkih na vrsti desetminut- ni športni pregled, vsak dru­ gi petek pa še »V galeriji kulturnih in zgodovinskih znamenitosti«. Obe oddaji se začenjata o 17.25 in trajata po deset minut. Filmski pregledi in zapisi iz celjske gledališke kronike bodo obdržali svoje trali- cionalno mesto; film vsak ponedeljek, gledališče pa vsak četrtek ob zaključku cel Tske kronike. Nedeljske oddaje začenja vsakokrat pogovor s posJvi- šalci. Obvestilom sledijo plošče po željah, zatem pa ponovno dvajsetminutna za­ bavna glasbena oddaja, ki bo po potrebi dobila še po­ sebej naročene reklame. Zadnjih petnajst minut ne­ deljske oddaje bo še nekaj časa rezerviranih za pomcn- ke o ustavnem crradivu in zlasti o občinskih statutih ter statutih kraievnih skup­ nosti in delovnih organiza­ cij. Ko bo glavna razprava o tem gradivu mimo, se bodo v tem času zvrstile aktualne in zanimive reportaže, za­ tem zanisi iz partizanskega živi jen ia, literarne odda[e pa tudi oddaje, v katerih iDodo nastopili mladi pesniki, pevci, instrumeutalisti in re- citatorji i>, vrst pionirskio odredov. Skratka, na vidiku je posebna oddaja, ki jo bo celjski radio namenil svojim mladim poslušalcem. Razen tega bodo dvajsetminutne glasbene oddaie ob nedelrah od časa do časa izpopolnje­ vale plošče, ki jih bodo ra­ dijski postaji posodili njem poslušalci. -aa Novo poglavje V delu krajevnih; skupnosti Na zadnjem plenumu okrajn ega odbora SZDL v Celju je pred­ sednik aktiva za tolmačenje ustave, tov. Srečko PRATNEMER go­ voril tudi o statutih krajevnih in stanovanjskih skupnosti. Iz nje­ govega izvajanja povzemamo nekaj najbolj značihiih misli; zlasti tistih, ki se tičejo vloge teh skupnosti: Že sedanje stanovanjske skup­ nosti in krajevni odbori so nav­ zlic raznim slabostim opravičili svoj obstoj. Sedanja stopnja ko­ munalnega sistema pa nujno ter­ ja hitrejši in učinkovitejši razvoj teh samoupravnih enot. Ne glede na to, da so sedanji krajevni od­ bori še nezadostna oblika krajev­ ne samouprave, je treba na pro­ ces samoupravljanja občanov v komuni gledati predvsem s stališ­ ča našega družbeno političnega in gospodarskega razvoja. Ta nam­ reč vse bolj odpravlja razlike med mestom in vasjo in terja nujnost po enotnosti teritorialnih oblik samouprave. Spričo tega se z no­ vo ustavo odpira tudi novo po­ glavje v delu krajevnih skupno­ sti, ki naj bi prispevalo k tesnej­ šemu sodelovanju vseh činiteljev v komunalni skupnosti pri skup­ nih naporih za reševanje vsak­ danjih življenjskih in delovnih vprašanj prebivalcev določenega, območja. Iz določil predosnutka zvezne in republiške ustave lahko razbe­ remo bistveno vlogo krajevnih skupnosti. Ta je v tem, da je tak­ šna skupnost samoupravna enota občanov in nosilec razširjene ma­ terialno - tehnične osnove za za­ dovoljevanje njihovih življenjskih potreb. Ce gledamo s tega stališča, se bo delokrog krajevnih skup­ nosti širil; tako bodo krajevne skupnosti postale neločljiv del ko­ munalnega sistema, saj so glede na to, da so najbližje občanom, tudi najbolj sposobne rešiti mar­ sikatero njihovo potrebo. Iz teh osnovnih ugotovitev bi morali izhajati tako pri dokonč­ nem oblikovanju občinskih, kot pri sestavljanju statutov krajevnih skupnosti. Ce naj bo krajevna skupnost ena izmed oblik samoupravljanja v komuni in nosilec razširjene materialno tehnične osnove za zadovoljevanje vsakodnevnih živ­ ljenjskih potreb družin in posa­ meznikov, potem je to lahko le krajevna skupnost občanov s skupnimi interesi. Zaradi tega bi v ODčmskih statutih ne smeh do­ ločevati, kje naj bodo takšne skupnosti in kakšen obseg naj imajo. Brez sodelovanja prizade­ tih občanov, bi lahko takšne skup­ nosti postale umetne tvorbe, ne pa samoupravni organi, ki jih predvideva nova ustava. Tudi na pretekli izredni skupščini Stalne konference mest v Titogradu so menili, da bi ne kazalo z občinski­ mi statuti določiti števila in ob­ močja krajevnih skupnosti, temveč naj bi to uredili z odloki občinskih skupščin. Na ta način bi se izog­ nili tudi razpravam, katere posle bo treba v prihodnje prenesti z občinske skupščine in njenih izvr­ šilno političnih organov na kra­ jevno skupnost, ker bi se prena­ šali le tisti, ki izgubljajo upravni značaj. Iz vloge, ki jo določa nova usta­ va krajevnim skupnostim ter iz dosedanjih izkušenj o delu stano­ vanjskih skupnosti in Ivrajevnih odborov lahko povzemamo, da moramo kreniti naprej in se po­ globiti v vsebinsko plat teh sa­ moupravnih organov. To pa bo težko doseči s sprememt>o napi­ sne table in z preimenovanjem, kar se pogostokrat dogaja, temveč s poglobljenim delom in dojema­ njem vsebine in nalog teh samo­ upravnih teles.