574                                                                      Književnost.
Društvena hiša, katera je veljala 74.437 gld. in 39 novč. je dovršena in povsem izplačana in skupaj ž njo šteje društvena imovina 146.250 gld. 37 kr. Pri seji je bilo precej udov; a posebno važen je predlog, katerega je predložil društveni odbornik in urednik, neumorni Cvetko Rubetič, da se društvene knjige dado prostemu narodu, obrtnikom in dijakom za 50 novč. na leto. To se je v našem listu že večkrat poudarjalo, in sedaj je ta naša želja izpolnjena. Sedaj je društvo odprto vsakomur, tudi največjemu siromaku, ker one novčiče bo vsakdo lahko zbral, če bo hotel. Seveda, da treba tu delovanja poverjenikov, pa se bo društvo v nekoliko letih neverjetno razširilo. Res morda društvu vsaj v početku ne bo gmotne koristi, ali večja bo korist duševna, da knjige pridejo v večjem številu med narod, in to je namen društva. V današnjih časih, ko se razne pogubne knjige in spisi trosijo tudi že med prosti narod, je še bolj treba knjig, katere bodo dajale vsakomur zdrave krščanske hrane.  Toda k Danici!
Med zabavnimi in poučnimi spisi omenjam najprej kratek življenjepis dr. Fr. Račkega. Večja povest: „Dug — zao drug", katero je napisala Milena S. Pokupska, je zajeta iz narodnega življenja onih krajev, od koder so se do nedavna toliko selili v Ameriko, v to „obljubljeno deželo". Če kdo, to bi gotovo Hrvati dobili v svoji lastni domovini še mnogo krajev, kjer bi se lahko naselili; a če bi tam vsaj polovico toliko delali, kolikor se mučijo v Ameriki, pridobili bi si izvestno desetkrat toliko, kolikor onkraj morja, zaprečili pa bi pot raznim ptujim elementom, kateri se naseljujejo dan na dan posebno v Slavoniji. Dr. I. Paz-man je opisal lepo kapelo sv. Cirila in Metoda v Rimu, katero je postavila ondi Slovanom velika ljubezen in naklonjenost papeža Leona XIII. Tu sta opisani in narisani tudi mesti: Zemun, nasproti Belega Grada, in Mitrovica — starodavni Sirmium. Sivolasi pesnik J. Trnski opozoruje Hrvate na znana Plitvička jezera, katera je narava tako obdarila s svojimi čari. „Pokobilio se" od J. Dra-ženoviča je majhena, vendar lepa slika iz narodnega življenja v Liki po onem: „honores mutant moreš." Po neumornem Slomšeku posneti spisek: „ D vije tri protiv rakije", svari narod te kuge, katera se širi tudi med hrvaškim narodom, odkar je manj vina. „Telefon" je opisal prav poljudno prof. O. Kučera. Tu čitamo še nekoliko poukov po Kneippu, ogled po katoliških misijah in več gospodarskih drobnarij. Dve narodni bajki, nekoliko smešnic in ugank in pa že povsod običajni sejmi završujejo „Danico", v kateri dobode vsak, posebno pa priprosti čitatelj,  dokaj  pouka in zabave.
f Vladislav Vežic.
Hrvaška književnost je nedavno izgubila vrlega delavca  —  pisatelja in pesnika Vladislava Vežica,
kateri je umrl 16. minulega meseca v Varaždinu. Pokojni Vežic je bil plemenita duša in bil je celo svoje življenje vnet prijatelj lepi knjigi. Zibelka mu je tekla v kameniti Dalmaciji, kjer se je porodil dne 26. malega travna 1. 1825. v Selinah, a mladost je preživel v bližnjem Vinjercu. Gimnazijo je dovršil v Zadru, a pravoslovne nauke v Zagrebu 1. 1847., kjer je tudi opravljal prve službe. L. 1854. se je staino naselil v Varaždinu, kjer je ostal kot odvetnik in javni beležnik do smrti. Pokojnik je bil izobražen, poznal je po izvirnikih malone vso evropsko književnost. Sicer mu je v njegovi težki službi preostajalo malo časa, a vedno je deloval za lepo knjigo. Oglasil se je že v Kuzmanovičevi: „Zori Dalmatinskoj", v Zagrebu je urejeval tri leta: „Obči zagrebački koledar", 1. 1852. je izdal „Vienac francoskoga i španjolskoga zabavnoga književstva", a v Varaždinu je prestavil in napisal jako mnogo znamenitih del. Prestavil je več znamenitih iger za hrvaško gledišče, katero je bilo takrat še v povojih. Jedna od najlepših njegovih del je večja epska pesem v narodnih desetercih: „Sigetski junak Nikola Zrinjski" 1. 1867. — Matica Hrvatska je izdala njegov prevod Goethejeve: „Ifigenije", a Vienac 1. 1890. prinesel je prevod: „Armin in Doroteja". Pred svojo smrtjo je pisal in tudi dovršil večje pesniško delo domoljubno-poučne vsebine: „Milovanke", katerega nekoliko odlomkov je bilo že tiskanih v „Viencu". Poznal je hrvaški jezik kakor malokdo. Posebno je pokazal Hrvatom znamenitnejša dela ptujih književnostij, pa si s tem izvestno pridobil lepo mesto med hrvaškimi pisatelji. V miru počivaj!
Ruska književnost.
(Priobčil   V. Bučar.)
O   bohatyrskem   epose  slovanskem.    Po-
jednova Dr. I. Malkal S. J. — Prehled latek o bohatyrskem  epose slovanskem.  Praga  i8q4-
Omenjena knjiga nam podaje skrbno sestavljeno zbirko literature slovanskega junaškega eposa. V prvem' poglavju je občni bibliografijski razgled, potem pa razgled po slovenski poeziji. Največji del napolnjuje razgled ruskih bilin in maloruskih dum. Pisatelj dobro pozna vse slovansko slovstvo in se ozira tudi na nove spise o tem predmetu. V poglavju o narodnem junaškem eposu popolnjuje ta knjiga dela Pipina, Spasoviča in Galahova. Na koncu nahajamo več vzgledov. Knjiga je sploh dobro sestavljena in celo potrebna vsakomur, kateri se zanima za rusko in slovansko slovstvo.
K. Balmont: Pod sjevernim nebom. Elegii, stanci, soneti.  Spb. l8(j4.
Balmont je znan prelagalec Selovih del, Hof-manna in Hornove zgodovine skandinavskega slovstva. V knjigi „Pod sjevernim nebom" se javlja Balmont   kot   izviren   pisatelj.    Občinstvu   podaje