" FoSfntaa nta&tns v golovinL Leto IX., št. 38 („jutro« xvn, st. zw a) Ljubljana, ponedeljek tL septembra 193» Ceni i Din viuttvuu lvo. L*j luiijana, txn&tljeva Ulica b. — Telefon št. 3122, 3123, 8124, 3125, 8126. Cnseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova Ui. — TeL 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica ÖL 11. — Telefon ŠL 2456, Podružnica Celje: Kocenova ulica et. 2. — Telefon fit. 190._ Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100, Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: v hiäi dr. Baumgartner] a_ Ponedeljska Izdaja „življenje In svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva allea (L Teleto» »t. 8122, 8123, 3124, 3125 tn 8126. yaak ponedeljek zjutraj, e— Na* rote M posebej tn velja po poèti preJemana Din 4.-, po raznatel* cita dostavljena Din 5.- mesečna Maribor: Gosposka allea IL Telefos fit. 24401 Celje: Strossmayerjeva uL L TeL 6& ROkopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifa SREDNJA EVROPA IN MEDNARODNA GOSPODARSKA KONFERENCA V začetka oktobra bo obiskal Beograd francoski trgovinski minister v svrho poglobitve gospodarskih odnošajev s Francijo Dnnaj, 30. septembra, d. »Neue Wiener Tagblatt« objavlja iz Pariza vesti, po ka= terih izjavljajo v francoskih vladnih krogih, da se mora pri pripravah za mednarodno gospodarsko konferenco računati tudi s srednjo in vzhodno Evropo. V tem pogledu so bili zlasti važni sklepi stalnega sveta Male antante v Bratislavi. Prav tako do* mnevajo. da bodo tudi na bližnji konferenc ei držav rimskega protokola na Dunaju razpravljali o gospodarskih vprašanjih srednje Evrope. „ Da bi proučil aoepodarski položaj v Po-dunavju in se dogovoril o smernicah sodelovanja srednjeevropskih držav z Nemčijo in zapadnimi državami, bo odpotoval fran* roški trgovinski minister Bastide v prvi polovici oktobra v Beograd ter bo posetil tudi Dunaj in Budimpešto. Kmalu nato se bo odzval vabilu za obisk v Rimu. V Beogradu naj bi francoski trgovinski minister razpravljal o naslednjih zadevah: 1. o klirinškem dogovoru, 2. o razširjenju francosko-jugoslovenskih trgovinskih odnošajev, 3. o financiranju češkoslovaških dobav za jugoelovensko vlado, 4. o ureditvi rumunskih dobav nafte Jugoslaviji in pripravi potrebnega posojila v to svrho. 5. o zgraditvi jugoslovensko-rumunske pe* trolejske rafinerije. Kakor zatrjujejo v vladnih krogih, bo prišel k zaključnim pogajanjem v Pariz jus goslovenski min. predsednik dr. Stojadino* vič, ki bo potem odpotoval iudi v London, kjer naj b; se izvršilo finansiranje rumunskih dobav nafte Jugoslaviji s finančnim sodelovanjem neke londonske bančne skupine. Iz teh razlogov se more tudi računati s francosko;rumunskimi in rumunsko-angles škimi pogajanji. Namera francoske vlade, da bi predlaga* la sklicanje mednarodne gospodarske konference, zbuja veliko zanimanje tudi v ameriških trgovskih krogih. Novoimenovani ameriški poslanik v Parizu, Bullitt. se bo sestal zaradi te zadeve z min. predsednikom Blumom in mu sporočil pobude Roose* velta, čegar prizadevanja streme k istemu cilju. Po neki washingtonski vesti se bodo pričeli pred koncem septembra francosko* ameriški pripravljalni razgovori, na katerih se ima proučiti vprašanje sodelovanja Ze-dinjenih držav na mednarodni gospodarski konferenci. Trgovinski minister Bastide bo že v Ženevi razpravljal z angleškimi strokovni aki o isti zadevi. Naloge gospodarske centrale Male antante Rim, 20. septembra, o. Glede na sklep o ustanovitvi gospodarske centrale Male ans tante poročajo tukajšnji listi, da bo pričela poslovati 1. oktobra Sedež centrale bo v Pragi, podružnici oa v Beogradu in Bukarešti. Centrala bo predstavljala gospodarsko zvezo Male antante. Po vesteh lista ^Giornale d' Italia* £k> naloga te gospodar* ske zveze ugotoviti, katere surovine lahko prevzame češkoslovaška industrija od Jugo* slavije in Rumunije v zameno za dosedanje dobave iz zapadnih držav. Gre predvsem za železo, baker in petrolej. Razen tega 6i bo prizadevala ta ustanova, da v splošnem oja-či trgovinske zveze 7 ostalo srednjo Evropo. Delbosove konference Ženeva, 20. septembra, o. Francoski zu« nanii minister Delbos ie imel tudi včeraj celo' vrsto konferenc in razgovorov. Med drugimi se je sestal s turškim zunanjim ministrom Ruždi Arasom, z ruskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim ter s stalnim delegatom Jugoslavije pri Društvu narodov Subotičem. Oblegani uporniki se Se vedno branijo, čeprav jih neprestano obstreljujejo iz topov in strojnic Madrid, 20. septembra. AA. Iz To^da poročajo, da i e vladno topništvo ves dan bombardiralo razvaline Alcazarja ter zgradbo bivšega vojaškega poveljništva, ki so jo uporniki včeraj z nenadnim napadom zavreli. Vladne čete so v zgodnjih urah evakuirale oni del Alcazarja, ki so ga zavzele. Okrog poldneva je general Asenzio, povelj* nik republikanske vojske, ki je ponoči pri* »pel v Toledo, odredil, naj pripravijo velike t>rizgalne cevi in bencin, da bi ga brizgali na poslednja zatočišča upornikov. Miličniki so ukaz izvršili pod zaščito ognja, ki so ga sipa 1 j njäfefvi tovariši na zgradbo vojaškega povelistwa Ko so miličniki prispeli do zgradbe in ko so že pričeli polivati jo z bencinom, so uporniki nenadoma izvršili izpad in se po kratki borbi polastili cevi z bencinom ter jih naperili proti vladnim postojankam. Sicer jim namera ni uspela, toda "poskus miličnikov je propadel. Uporniki so takoj nato prešli v protinapad in potiš* nili miličnike nekoliko nazaj. Ze popoldne se je razvila nova krvava borba sredi eks-plodirajočih granat in dinamitnih bomb. Miličniki so prisilili upornike, da so se umaknili v kleti, kjer so se vgnezdili okrog svojih strojnic. Miličniki so zasedli v«e vhode v kleti. Topovi kalibra po 155 mm, s katerimi so dotlej bombardirali /.giauuu, so utihnili, posebni oddelki miličnikov, sestav* ljen iz iberskih anarhistov, pa so izkopali v kletno steno zgradbe veliko luknjo in vrgli v notranjost 10 dinamitnih patron, ki pa niso napravile mnogo škode, ker so temelji zgradbe iz granita in so zidovi zelo debeli. Kljub temu so-uporniki nehali stre* ljati. Obleganje zgradbe se nadaljuje. Toledo je v plamenih in ni požara po* gasil niti hud naliv, ki je trajal včeraj po* poldne skoro celo uro. Od da*eč mesta sploh ni mogoče opaziti, ker ga zakrivajo gosti oblaki dima. Na fronti pri Talaveri so vladne čete ponovno z vso silo napadle uporniške postojanke. Več vladnih letal je preletelo Toledo in pregnalo uporniška letala, ki so sku» šala pomagati upornikom na bližnji fronti Čilski poslanik je kot začasni doyen diplomatskega zbora v Madridu izvršil včeraj zadnji poizkus, da se rešijo ženske in deca v Toledu. Predlagal je premirje za 24 ur. V Burgos je poslal brzojavko, v kateri je zahteval, naj nacionalna junta odredi upornikom v Alcazarju, da izpustijo iz trdnjave ženske in deco, ki naj bi prišle pod zaščito diplomatskega zbora. Tudi v Oviedu in Teruelu se uporniki še vedno upirajo vladnim miličnikom, čeprav sta obe mesti že hudo poškodovani zaradi neprestanega obstreljevanja. Na cesti proti Madridu v bližini vasi Fuencarai so našli truplo vojvode Verague, edinega potomca Krištofa Kolumba. Ultimat generala Mole branilcem Bilbaa Saint Jean de Luz, 20. septembra, d. General Mola jc poslal branilcem Bilbaa ultimat, v katerem jih postavlja pred izbiro med brezpogojno predajo ali pa brezobzirno ofenzivo. Odgovor zahteva za nocoj. Tisoč mož močna kolona generala Mole je baje zavzela mesto Zumayo, oporišče Baskov. Italijani zasedli Mallorco ? Barcelona, 20. septembra. AA. Tukajšnji list »Solidaridad Obrera« poroča, da se je na balearskem otoku Mallorci izkrcal večji oddelek italijanskih čet, tako da je sedaj ves otok dejansko v njihovi oblasti. Na mnogih zgradbah se vijeio poleg španskih tudi italijanske zastave. Vrhovni poveljnik na otoku je stvarno !tali- vladnih letal na Mallorco poslali na otok iz Italije večje število letal, ki jih je kupil znani španski milijonar Juan March. Novi španski poslaniki Madrid, 20. septembra. AA. Danes je bil objavljen komunike o imenovanju novih zastopnikov v inozemstvu. Za španskega poslanika v Parizu je imenovan Louis Aro-quista, za poslanika v Washingtonu Fernando delos Rios, bivši zunanji minister Barcia je imenovan za poslanika v Montevideo za odpravnika poslov v Rigi pa Se-ferino Palencia Alvarez Tuba. Socialistična narodna poslanka Matilda de la Torre je bila imenovana za generalno ravnateljico zavoda za zunanjo trgovino. Argentina ni priznala uporniške vlade Barcelona, 20. septembra. AA. Tukajšnji argentinski generalni konzul je novinarjem kategorično demantiral govorice, da sta se argentinsko poslaništvo in generalni konzulat v Madridu preselila v neko drugo špansko mesto. Burgos, 20. septembra. AA. Vlada nacionalne junte demantira vest, da je diplomatski zbor, ki je akreditiran v Španiji, zahteval svojo premestitev v San Sebastian. Tudi ni točna vest, da so nekatere južnoameriške države že priznale vlado nacionalne junte. I Francija za sankcije proti Portugalski Rim, 20- septembra, o. Iz Londona poro* čajo, da je na zadnji seji mednarodnega odbora za' kontrolo nad izvajanjem nevtril* nosti napram Španiji francoski delegat ostro protestiral, ker se razprav ne udeležuje tudi zastopnik Portugalske. Portugalska doslej na vsa tozadevna vprašanja še ni odgovorila. Franc r.ska delegacija je nato pred* lagala, naj se zaradi njenega zadržanja proglase proti njej sankcije. Postopanje Por* tugalske v vprašanju nevtralnosti napram dogodkom v Španiji f ostaja čimdalje bolj čudno. V tukajšnjem '' tisku prevladuje m ne* nje, da izvršujejo države, ki imajo veli k interes na zmagi španskih nacionalistov, neprestano pritisk na lizbonsko vlado, da bi zavlekle rešitev vprašanja, zgolj zato, da bi lahko preko Portugalske podpirale spa»-ske upornike. Pribičeviceva oporoka Beograd, 20. septembra, p. »Pravda« poroča iz Prage o konfcrenci zastopnikov bivše SDS, ki sc je tamkaj vršila. Pri tem poudarja, da na sestanku ni bilo zastopni-'ka HSS, čeprav se mudi v Pragi, pač pa ji je prisostvoval odposlanec demokratske stranke univ. prof. Božo Markovič. Dopisnik »Pravde« poroča, da se ima po oporoki pokojnega Svetozarja Pribičeviča intenzivno delati za čim tesnejše sodelovanje SDS in Davidovičeve demokratske stranke. Trdi se celo, da ima priti do fuzije med obema političnima skupinama. juseivanov na poti v ženevo Izjave predsednika bolgarske vlade o odnošajih z Jugoslavijo Sofija, 20. septembra, p. Predsednik vlade in zunanji minister Kjuseivanov je včeraj ob 4.30 odpotoval v ženevo na zasedanje DN. Na postaji so se od predsednika vlade poslovili člani vlade, več članov diplomatskega zbora in mnogo njegovih osebnih prijateljev. Caribrod, 20. septembra, t. Predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Kjuseivanov je včeraj popoldne potoval z ekspresom skozi Caribrod v Ženevo v spremstvu šefa svojega kabineta dr. Mi-leva. — Med postankom v Caribrodu je sprejel v svojem kupeju vašega dopisnika, ki mu je med drugim izjavil: Kakor vam je znano, potujem v ženevo, kjer se bom udeležil z bolgarsko delegacijo zasedanja Društva narodov. Tam se bom sestal z zastopniki posameznih držav in bržkone tudi vaše države. Na vprašanje, ali se bo sestal z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Stojadinovičem, je odvrnil: Če se ne bova našla v ženevi, se bom na svojem povratku ustavil v Beogradu, da se ponovno sestanem s predsednikom vaše vlade dr. Stojadinovičem. želim mu ob tej priliki izraziti svoje osebne simpatije ter spoštovanje proti njemu in vaši državi, o kateri imam najlepše spomine iz časa, ko sem bil predstavnik svoje države v Beogradu in ko se je začela nova doba v odnošajih med obema prijateljskima narodoma. Zelo se radujem, ker cvete politika zbližanja in prijateljstva v duši vsakega Bolgara in vsakega Jugoslovena. To dokazuje najbolje tudi prisrčni prijateljski sprejem naših arhierejev v Jugoslaviji. Bili so sprejeti v vsakem mestu najspontaneje in so se čutili v Jugoslaviji, kakor da bi lanski "'poročnik vojnega broda Rossi. List ; bili doma. Tato, se danes počuti tudi vsak pravi nadalje, da so po poslednjem napadu \ Jugosloven v Bolgariji. Na vprašanje, o čem bo razpravljal s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem, se je ministrski predsednik Kjuseivanov nasmehnil, vendar pa je odvrnil: S predsednikom vaše vlade bom govoril o vseh vprašanjih, ki zanimajo naši dve državi, v prvi vrsti pa bova govorila o vsem, kar je v prilog ojačenju miru na Balkanu in sploh, kar je v prilog svetovnemu miru. Upam in prepričan sem, da bo med nama, kakor tudi v času prejšnjih sestankov, polno soglasje in popolna enoduš-nost v vseh vprašanjih. Na vprašanje, ali bodo parlamentarne volitve v Bolgariji za gotov čas odgodene, je odgovoril: Vlada je v svojem proglasu obljubila bolgarskemu narodu poslanske volitve v mesecu oktobru. Za volitve je pripravljeno vse, kar je potrebno, in se bodo zato poizkusile izvršiti. O njihovi odgoditvi za sedaj ne more biti odgovora. Na vpraašnje, ali bo pri volitvah vlada nastopila z lastno listo, je odvrnil: Vlada je izjavila, da pri volitvah ne bo nastopila in da ne bo postavila svoje liste, obstoja pa težnja, da se ne obnove stare stranke in da se volijo osebnosti, najboljši med najboljšimi, torej oni, ki niso partizani. Treba je omeniti, da bodo z ozirom na pripravljeno gradivo volitve v Bolgariji tajne. Predsednik vlade je ostal še nekaj časa v razgovoru z vašim dopisnikom o splošnem položaju in se pred odhodom vlaka prisrčno poslovil. Beograd, 20- septembra, o. Na svojem po* tu v Ženevo ie potoval ponoči skozi Beograd predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Kjuseivanov, ki se bo na povratku v Sofijo ustavil v Beogradu za dva dni. Izidi občinskih volitev LJubljana, 20. septembra. Zaradi prekomasacije občin, deloma pa zaradi razpusta dosedanjih občinskih uprav so se vršile danes naknadne občinske volitve v nekaterih občinah kamniškega in logaškega s reza. Opozicijske skupine so deloma nastopile z enotno gospodarsko listo, deloma pa z listo JNS. Podrobni rezidtati so nas'ednji: Dolenji Logatec: volilnih upravičencev 612, volilo je 553 ali 90%; dobili so: gospodarska lista, nosilec dosedanji župan g. Grega Tršar 279, lista JRZ (Maček) pa 274 glasov. Gorenji Logatec: volilnih upravičencev 305, volilo pa je 240 volilcev, to je 80%. Gospodarska lista, nosilec dosedanji župan Miroslav Pupis, je dobila 123, lista JRZ (Tomazin) pa 117 glasov. Skupno Je torej dobila JRZ v obeh občinah 391, nacionalna gospodarska lista pa 402 glasova. Volilna udeležba je znašala povprečno 86.5%. Devica Marija v Polju: JRZ 507, opozicijska gospodarska lista pa 427 glasov. Blagovica: Samo lista JRZ 201 g-las; opozicija v tej občini sploh ni postavila svoje liste. Tuhinj: JRZ 321, opozicija 125 glasov. Dobrunje: JRZ 553, gospodarska lista 283 glasov. Planina: podrotmt n^Atfffcma niso znani; verjetno pa je zmagala lista JRZ, ker so bili nacionalni glasovi razcepljeni na dve listi in sicer na listo dosedanjega župana Blažona in na listo posestnika Kiavte. JuMIef Rdečega križa Slovesna proslava 60 letnice jugoslovenskega Rdečega križa v Beogradu Beograd, 20. septembra, p. Danes so po vsej državi svečano proslavili 60-letnico plodnega dela Rdečega križa. Kakor znano, je predsednik jugoslovenskega Rdečega križa Nj. Vis. knez namestnik Pavle. V času svojega 60-letncga delovanja je jugoslovenski Rdeči križ preživel mnogo težkih časov, v katerih je mogel razviti vso svojo plemenitost. Proslava 60-letnice je bila posebno slovesna v Beogradu, kjer so priredili v poslopju Rdečega križa in v Narodnem gledališču lepi svečanosti. V Narodnem gledališču je bila ob 10 dopoldne otvorje-na slavnostna akademija, ki so ji prisostvovali poleg drugih kraljevski namestnik dr. Ivo Perovič, vojni minister general Marič, pravosodni minister dr. Subotic in prometni minister dr. Spaho, zastopniki raznih drugih ministrstev, predstavniki pravoslavne, katoliške in židovske veroizpovedi, poveljnik mesta Beograda general Tomič ter mnogi drugi dostojanstveniki. Ko je orkester kraljeve garde odsviral državno himno, je akademijo otvoril prvi podpredsednik Rdečega križa senator Sve-tozar Tomič, ki je v obširnem govoru opisal delo jugoslovenskega Rdečega križa od njegove ustanovitve do današnjega dne, poudarjajoč pri tem njegovo požrtvovalnost in njegove uspehe. Za tem so bile prečitane pozdravne brzojavke, ki so jih poslale nacionalne organizacije Rdečega križa iz vsega sveta. Govoril je nato v imenu vlade vojni minister general Ljubomir Marič, v imenu senata podpredsednik dr. Uroš Kralj, v imenu Narodne skupščine podpredsednik Fra-njo Markic, v imenu upokojenih oficirjev, vojaških uradnikov, invalidov in rezervnih oficirjev general v p. Gligorije Jovanovič, v imenu saveza SKJ m drugih nacionalnih organizacij dr. Miloš Dragic, v imenu Združenja jugoslovenskih žen pa gdč. prof. Draga Djurič. Pomladek Rdečega križa je izvedel nekoliko simboličnih patriotskih slik, akademski pevski zbor pa je zapel več lepih skladb. Vsi prisotni no odšli po akademiji ▼ prostore Rdečega križa, kjer je bila otvorjena razstava, ki predstavlja njegovo delo skozi šest desetletij do danes. Med drugim je razvidno, da obstoja v dravski banovini 52 sreskih in 289 občinskih odborov Rdečega križa. Po otvoritvi razstave se je formiral veličasten sprevod, ki je krenil skozi mesto m v katerem so bili mnogoštevilni zastopniki Rdečega križa, beograjska šolska mladina, gasilska društva ter predstavniki ostalih patriotskih organizacij. Svečanost v Zagrebu Zagreb. 20. septembra, o. Danes so sk>» vesno blagoslovili temeljni kamen noivefla doma Rdečega križa v Zagreba. Dom i« že dograjen do prvega nadstropja. Posvetitev je izvršil nadškof koadiutor dr. Stepi-nac. Pri slovesnosti sta govorila ban dr. Ružič in nadškof dr. Stepinac, ki je posebno ostro nastopil proti vsem, ki delajo za no* vo vojno, ter proti komunizmu. Kralja je zastopal na svečanosti general dr. Mawteìj. prisoten pa je bil tudi poveljnik IV. annije general Jurišič. Kmetijski minister Stankovič o likvidaciji kmetskih dolgov Sombor, 20. septembra, p. Danes jc bilo v Somborn zborovanje JRZ, na katerem je govoril tudi kmetijski minister Stankovič. V svojem govora je navedel nekaj podrobnosti iz pripravljene uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Med drugim je izjavil, da bodo vse kmečke menice, ki se nahajajo v zasebnih bankah in kmetskih zadrugah, izročene likvidacijski državni banki, tako da bodo prenehali sedanji odnošaji med kmeti in njihovimi upniki. Kar se tiče odplačevanja dolgov, se bo oziralo na njihovo višino. Večji dolgovi se bodo likvidirali na poseben način, manjši pa zopet na drug način. Večji dolgovi se bodo tretirali individualno po plačilni sposobnosti dolžnikov. Kmetje, ki imajo nad 75 ha zemlje ne bodo zaščiteni. Lredba o likvidaciji kmetskih dolgov bo izdana že v najkrajšem času. O agrarni reformi je dejal, da bo defini-tivno likvidirana najkasneje do 1. 1938. Likvidirana bo postopno v posameznih»krajih, kakor bo najbolje v skladu z interesi naroda in države. Kongres jugoslovenskih mest Cetinje, 20. septembra, p. Dopoldne je bil na Cetimu otvorjen kongres Zveze jugo* slovenskih mest na katerem zastopa 60 mest nad 80 delegatov, med drugimi tudi iz Ljubliane in Maribora. Kongres se je pričel ob 10. dopoldne v dvorani banske uprave ter so otvoritvi prisostvovali zastopnik kralia poveljnik zetske divizije general Talič, zastopnik predsednika vlade podban Jevtič in mnoge drugtf ugledne osebnosti. Kongres naj bi manifestiral solidarnost vseh mestnih občin, zlasti v vprašanjih, ki so ostala zadnje čase še nerešena, predvsem glede občinskih statutov, ki naj bi nudiH najširšo samoupravo mestnih občin, volitve občinskih uprav z neposrednim tajnim glasovanjem, izpremembe zakona v pogledu zaščite zakonito pridobljenih pravic mestnih uslužbencev, kakor tudi uveljavljenia zakona o zagotovitvi eksistenčnega minima. V začetku zborovanja je pozdravil zborovalce tudi župan ljubljanske mestne občine dr. Adlešič. Rumunska kraljica Marija v Beograda Beograd, 20. septembra, p. Davi ob 9. je prispela v Beograd Nj. Vel. rumunska kraljica Marija. Na postaji v Topčideru so jo sprejeli Nj. Vel. kralj Peter, Nj. Vel. kraljica Marija. Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej, zastopniki vojaškega in civilnega kraljevskega doma, osobje rumunskega poslaništva in mnogi dragi odličniki. Popoldne ob 18. sta rumunska in naša kraljica odpotovali preko Splita v Miločer. Na postaji so se poslovili Nj. Vel. kralj in oba kraljeviča, kraljevska namestnika dr. Perovič in Stankovič. vojni minister Maric, prometni minister Spaho, osobje rumunskega poslaništva in dragi. Göbbels na poti v Atene Beograd, 20. septembra, p. Nemški propagandni minister Göbbels je potoval danes skozi Beograd, h Berlina .je odpotoval davi z letalom ter je prispel na beograjsko letališče ob 13.40. Na letališču so ga sprejeli zastopniki nemškega poslaništva m nem- škega prometnega urada, poveljnik letališča in več oficirjev. Po kratkem postanku je nadaljeval svojo pot z letalom v Atene, kjer bo ostal približno dva tedna. Hlinka dr. Benešu Praga, 20. septembra. AA. V Pištanih se vrši kongres slovaške ljudske stranke, ki mu predseduje msgr. Hlinka. S kongresa so poslali predsedniku češkoslovaške republike dr. Benešu, ki se sedaj mudi v Bratislavi, brzojavko, ki pravi med drugim. Slovaška ljudska stranka vam izraža o priliki vašega obiska v slovaški prestolnici spoštovanje in vdanost slovaškega naroda ter vam zagotavlja, da lahko naša država v dneh dela kakor tudi v času obrambe naroda vedno računa na nas. Naj Bog blagoslovi delo, ki ga izvršujete v interesu slovaškega naroda. Brzojavka je bila na kongTesu sprejeta z viharnim odobravanjem. ~ Bolgarski avtomobilisti v Beogradu Beograd, 20. septembra, p. Bolgarskim avtomobilistom, ki so prispeli v Beograd, je priredil danes predsednik občine Ilič banket. Nekateri izmed njih so prisostvo* vali tudi svečani akademiji Rdečega križa v Narodnem gledališču. Jutri ob 9. bodo na: daljevaH svojo pot v Novi Sad. Kronika ©d scrofe do ponedeij _ Ljubljana, 20. septembra Danes je bila Ljubljana deležna pač najlepše nedelje, kakršno si človek lahko želi proti koncu septembra. Že v jutrnjih urah se je nad mestom razlilo solnce, kakor da smo sredi potetja, in velika množica meščanov je pohitela v okolico in proti savskim bregovom, da še enkrat okusi sladkosti, za kakršne je narava sicer odprta samo v juliju in avgustu. Propagandni teden Rdečega križa Snoči in danes je Ljubljana na prav dostojen način uvedla propagandne slovesnosti tedna RK. K svečani predstavi v dramskem gledališču se je snoči zbrala množica občinstva, med katero smo opazili tudi lepo število odličnih predstavnikov državnih, vo« jaških, mestnih in kulturnih instanc. Večer je otvorila vojaška godba s prazni» čno nastrojeno uvertiro, nato pa je izprego; voril podpredsednik banovinskega odbora RK inšpektor g. Wester in v imenu organizacije izrekel iskreno dobrodošlico vsem prisotnim. Poudacü je, da je RK naša prva, najstarejša in najbolj razčlenjena in s posebnim zakonom zasnovana humanitarna or» ganizacija. Letos 6. februarja je poteklo 60 let, Qžara. ariborska kronika Maribor, 20. septembra. Solnčna nedelja na prehodu v jesea je izvabila precej Mariborčanov v okolico, da je precej živahno zaživelo po jxmorskih in kozjaških postojankah in drugm priljubljenih mariborskih izletnih točkah. Jesenski nastop Sokolov V množicah je prišel sokolski Maribor na letno telovadišče Sokola I., kjer je bil danes jesenski nastop mariborskin sokolskih društev. Ob napovedani uri se je izpred Narodnega doma razvil sprevod na letno telovadišče, kjer so pojamezne edi-nice lepo izvajale posamezne točke obširnega telovadnega sporeda, pri čemer so bili vsi nastopajoči deležni viharnega priznanja navzočne množice, zlasti naši vrli olimpijci in gojenci tukajšnje inženjerske podoficirske šole. Mariborska mladina za Rdeči križ V veliki dvorani Uniona sa je zbrala dopoldne mladina osnovnih, srednjih in stro-k~>vnih sol, da prisostvuje slavnostni akademiji sreskega odbora Rdečega križa. Prireditev je bila toliko pomembnejša, ker se je z običajno vsaknetno akadtm jo praznovala obenem tudi 60Ietnica Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Na akademiji je nastopil govoreči zbor dekliške osnovne šole, nato pa je predsednik sieskega odbora RK narodni poslanec g. dr. Jančič orisal RK kot človekoljubno narodno ustanovo, ki skrbi v vojnem času za ranjence, v miru pa sodeluje pri vsaki dobrodelni akciji. S slavnostne aka.demije, ki jo je obiskalo nad 5.000 učencev in učenk, dijakov in dijakinj, sta bili odposlani vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in prvemu predsedniku RK kraljevine Jugoslavije knezu namestniku Pavlu, ki ju je mladina sprejela z velikim navdušenjem. Glasbeni del slavnostne proslave so izpolnili gg. dr. Klasinc, Poljanec in Bajde, ki so izvajali nekaj primernih skladb. Akademijo je obiskalo tudi mnogo staršev in mnogi predstavniki civilnih in vojaških oblastev. Nesreča in tepež Sinoči so našli v Košakih v bližini Vele-jeve gostilne nezavestnega 221etnega delavca Dobroslava Stojilkoviča z nevarnimi poškodbami na glavi in levem stegnu. Ob njem je ležalo popo* ioma razbito kolo. Ko so mariborski reševalci obudili Stojilkoviča k zavesti, ni vedel Stojilkovič ničesar izpovedati, kaj in kako se je prav za prav zgodilo. Nekateri ljudje so izpovedali, da ga je povozil neki avto, ki pa je nemoteno nadaljeval svojo pot in izginil v noč. Ob vznožju Pohorja Je prišlo sinoči med fanti do tepeža. Pri tem je v splošni gneči udaril nekdo 361etnega hlapca Ljudevita Ferenca s petrolejko s toliko silo po glavi, da so Ferenca z 18 cm dolgo rano na obrazu morali mariborski reševalci prepeljati v bolnišnico. Ogenj na deželi Pri posestnici Geri Zorčevi v Vanetincih' v Slovenskih goricah je v gospodarskem poslopju nastal ogenj, ki je v kratkem času upepelil ves objekt. Zgoreli so vsi letošnji pridelki, gospodarski stroji in dve svinji, škoda, ki jo trpi Zorčeva, znaša okoli 30.000 dinarjev. V Cerkvenjaku pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je požar uničil viničarijo po-sestnice Marije Podgorškove, ki trpi nad 20.000 dinarjev škode. novinarka v Ljubljani Ljubljana, 20. septembra. V Jugoslavijo se je pripeljala odlična nizozemska novinarka, ga. W Wijnakends Francken-Dyserinckovai. ki bo na mednarodnem ženskem kongresu v Dubrovniku predsedovala komisiji za tisk. Ustavila se je v Ljubljani in imela informativen razgo vor z načelnioo jugoslovenske tiskovne komisije. Prišle pa so jo pozdravit tudi nekatere druge članice Ženske zveze. Ga. Franckenova, ki je kot novinarka in predsedmica tiskovne komisije prepotovala že mnogo dežel, prihaja v Jugoslavijo prav posebno rada. Z možem, ki je tudi novinar, je bila že dvakrat pri nas in rada poudarja, da je kot mlada novinarka v predvojnih letih baš na naših tleh spoznala, koliiko nepoštenosti ima politično časopisje. Ko s« je 1. 1908. Avstrija pripravljala na svečano aneksijo Bosne, sita se tudii g. in ga. Francken začela zanimati za ta dogodek. Prišla sta v Sarajevo kot dopisnika amsterdamski listov. Gospa je bila razočarana, ko je slavnostnega 8. oktobra opazila po sarajevskih ulicah le kakih 7 do 8 zastav in nenavadno tišino prebival stva. Ogorčena pa je bila, ko je pol e m citala v nemških listih, kako so hvaležni Sarajevčani pozdravljali avstrijske rešitelje z morjem zastav ki okrašenimi okni. Takrat je začela domnevati, da mora biti n« tem političnem činu vendarle nekaj nepoštenega. Tako se ji je zbudilo zanimanje za avslrijsko-jugoslovenskii problem. Od tedaj pa do danes čuti do Jugoslavije prav posebne simpatije, saj je kakor je naglasi-la, sama pripadnica malega naroda, ki mora še danes čutiti premoč velikih narodov. L. 1931. je prišla ga. Franckenova drugič v našo državo, in sicer na povabilo ni-zozemsko-jugoslovenske trgovske zbornice-»Takrat« je pripovedovala, »sem občutila ponos, da sem v službi nizozemskega novinarstva. Naše časopisje pojmuje svojo nalogo skrajno pošteno in je nepodkupljivo. Ko so prišli vaši zas+opnikn vabit anr sterd-Tri.ske liste, naj o-ošfevi k nam svoje poročevalce, so vsi listi odklonili to ponudbo, češ: podkupiti se ne damo, pristran skih poročil ne objavljamo. Vaši odposlan ci so se morali nato obrniti do posameznih novinarjev, ki so šli k vam samo kot osebe, kot časnikarji, ne pa kot pooblaščeni dopisniki tega ali onega lista«. Gospa Franckenova, kd je bila tudi med njimi, je spet s ponosom priznala: »Zavedala sem se, da imam kot gost do svojega gostitelja posebne dolžnosti im napisala sem marsikaj lepega o vaši deželri. Vedtno pa sem imela pred očmi: poštenje mora biti tudi časnikarju prva dolžnost. Zato so bile v mojih dopisih tudi reči, katerih po svoji vesti nisem smela zamolčati. Obstrmela pa sem takrat spričo napredka vaših mest. Poznala sem vašo zemljo pod Avstrijo. Čudeže ste napravila«. Odlično novinarko, ki je stalna sotrud-niica velikih amsterdamskih dnevnikov, stalna dopisnica švicarskih in švedskih Listov in piše tudi v francoske in angleške liste, zanima tudi žensko novinarsko delo. Kot predsednica mednarodne komisije za tisk pozina delo žensk po vsem svetu. Priznala je, da imajo Gehinje najbolje urejeno delo tiskovne komisije; našo gospo Go-vékarjevo. ki je do lanskega leta vodila tiskovno komisijo Jugoslovenske ženske zveze, pa postavlja za vzor točnosti in zanesljivosti. Odlično predstavnico mednarod nega femimističnega sveta in iskreno prijateljico naše zemlje prav prisrčno pozdravljamo na naših tleh. H.P. Tudi Zagreb je imel svojega padarja Zagreb, 20. septembra Sarajevska policija je aretirala 26-letne-ga Saliha Gjaferoviča, po rodu iz Bosanskega Broda, ki je v Zagrebu lažni zdravnik pod imenom dr. Slavka Sudareviča na originalen način zdravil ljudi. Mladi mož je bil šele nedavno odsedel pet mesecev, ki si jih je bil prislužil za mazaštvo. To pa ga ni izpametovalo, da se ne bi snet posvetil svojemu staremu poklicu. Zdravil je vse bolezni, celo pijanost Za pijanost ie dajal kinin, česar posledica je bila, da so pacienti dc-bivali še večjo žejo. Zlomljene roke je lečil kar s praški Vmes : je neki ženski obljubil ženitev, izvabil od I nje večji znesek in odpotoval v Sarajevo, kjer so ga prijeli. Izboljšajmo naše obrtno nadaljevalno šolstvo Preteklo leto je stopila v veljavo uredba o strokovnih nadaljevalnih šolah. V teku leu so se pokazale mnoge pomanjkljivosti, a glavna je ta, da je uredba enaka za vse po«Lročje naše države. To seveda ne more biti ustrezno, ker imamo v naši banovini osemletno šolsko obveznost, med tem ko je v južnih banovinaib običajen le še štirileten šolski obisk. Na po-ziv ljubljanske sekcije JUU so »e zbrali nedavno v Ljubljani učitelji iz kakih 30 krajev na^e banovine, kjer imajo obrtne nadaljevalne šole. Vseh šol, ki so namenjene izobrazbi našega obrtnega in trgovskega naraščaja, pa je v naši banovini okrog osemdeset. Predsednik odseka za obrtno nadaljevalno šolstvo pri sekciji JUU g. Josip Am-brožič iz Ljubljane je podal pregledno sii-ko stanja sedanjega šolstva, kakršnega nani je ustvarila sedanja uredba. Ugotovil je med drugim, da pomeni nova uredba za našo banovino nazadovanje. Nujno bo potrebno spet uvesti pripravljalni razred, v katerem naj dobe mladi vajenci podlago za strokovno izobrazbo. Mnoge nevšečnosti povzročajo tudi dosedanji predpisi, ki zahtevajo. da mora vsak učitelj v začetku šolskega leta vložiti kolkovano prošnjo za poučevanje na obrtnih šolah, dasi so vsi ti učitelji posečali uradne tečaje in so prejeli za poučevanje na obrt-nifc nadaljevalnih šolah oblastveno priznana izpričevala. Na podlagi teh prošenj izdaja ministrstvo prosvete vsako leto razporede za poeamezJie učitelje in predmete. V bodoče naj bi se prepuščale interne razdelitve dela učiteljskim konferencam na posameznih šolah. V banovinskem šolskem odboru doslej ni nobenega zastopnika učiteljstva, med tem ko so v odboru zastopniki oblastev in raznih strokovnih organizacij. Rešujejo se šolska in metodična vprašanja brez učiteljstva. Vsakoletno vlaganje prošenj naj bi ße opustilo in dovoljenja naj bi veljala v bodoče vsaj za triletno periodo. Poslednja leta kažejo precejšen padec učencev v vseh poklicih. Vzrok je pripisati gospodarski stiski. Svoječasno je imel domala vsak podeželski mojster po enega ali več vajencev. Dane« ni dela in zato pada število obrtnikov in tudi vajencev. Zborovalci so obravnavali tudi tečaje za učiteljstvo na obrtnih nadaljevalnih šolah. Taki tečaji se vrše v dveh skupinah ob času velikih počitnic v Ljubljani. Prireja jih banska uprava. Ugotovilo se je. da jemljejo preveč kandidatov iz Ljubljane. Za podeželsko učiteljstvo bo treba v bodoče rezervirati več mest kakor doslej. Zakon zahteva, da je predsednik komi- I sije za pomočniške izpite učitelj, iz obrtno 1 nadaljevalne šole, ostali člani komisije pa ' so zastopniki posameznih obrtniških panog. V mnogih izpitnih komisijah pa ni nobenega učitelja in zato si ne moremo misliti, kako naj posluje komisija brez učiteljskega zastopnika. Posameznim upraviteljem na teh šolaib delajo velike težave proračuni, odnosno denarna sredstva. Vzdrževanje šolstva je uzakonjeno, pa se žal ne izvaja. V bodoče naj vlagajo proračune šolski upravitelji, banska uprava pa naj da nalog posameznim občinam, da jih vnesejo v svoje proračune. Treba bi bilo uvesti izpustnice za tiste vajence, ki so zadostili vsem šolskim pogojem in dovršili obrtno nadaljevalno šolo. Za tiste, ki so šolo le delno obiskovali in je niso dokončali naj se izdajajo odhodnice. Nova uredba ustvarja v pogledu šolskega obiska, odnosno porazdelitve učencev v posamezne razrede precejšnjo zmešnjavo. Predpisuje, da je dolžnost vajenca obiskovati šolo le do 18. leta. V primerih, ko stopi v obrt vajenec po 18. letu. pa mu sploh ni treba obiskovati te šole. Kam bo prišlo naše obrtništvo z nešolanim naraščajem, »i v današnjih časih ko je treba poznati kalkulacijo. knjigovodstvo, korespondenco in drugo potrebno, si pač lahko predstavljamo. Pomočniški izpiti se vrše zdaj ob različnih časih, zborovalci pa so izrekli mišljenje, naj se vrše po zaključku šolskega leta v obrtnih nadaljevalnih šolah. Šolo pa naj obiskujejo učenei vse dotlej dokler traja njihova učna doba. Učiteljski zbor se je bavil še z ostalimi člem uredbe in je ugotovil, da sedanja uredba ne ustreza stanju, na katero smo spravili to šolo na Slovenskem. Zato naj se izda nova uredba. o kateri naj bodo prej zaslišani razni strokovnjaki in praktiki, zlasti učitelji in upravitelji obrtnih nadaljevalnih šol. Ministrstvo naj izda za bodoče le okvirni zakon, naša banska uprava pa uredbo šele po anketi z na-nm učitelj-stvom. Kakor ne ustreza razmeram na naših obrtnih nadaljevalnih šolah uredba, tako niso ustrezni niti učni načrti, ki so stopili istočasno v veljavo. Teh učnih načrtov, ki so veljavni za vso državo, ni mogoče spra-viti v življenje niti pri nas. kjer imamo osemletno šolsko obeznost.. tem manj je to mogoče v tistih banovinah naše države, kjer obiskujejo šolarji osnovno šolo le 4 leta. Naposled je hila izrečena želja, naj so tvarina v merkantilnih in risarskih tečajih za to učiteljstvo prilagodi snovi in potrebam1 na teh šolah. Iz sodne dvorane Ne stopaj po mojem sveta! Ljubljana, septembra Kmetje so trdovratni za svojo zemljo in zelo občutljivi, če kdo posega v njihove pravice. Malenkostni vzroki so povod za dosmrtna sovraštva v soseski in za tožbar-jenje od prve do zadnje instance od poko-lenja, ki je pričelo spor, pa morda prav do poslednjih potomcev. Da tudi pred sodiščem poženejo svoje spore skozi več instanc prav tako radi kakor meščani in inteligenčni sloji sploh, to so dokazali večkrat in ponovno tudi to pot, ko se je mali kazenski senat skoro vse dopoldne mudil s samimi prizivi nezadovoljnih strank. Zelo zanimiv je bil ta-le primer: Pred sodnikom poedincem sta hkratu opravila kmet Janez Janežič in kmetica Uršula Miklič razpravo, v kateri sta vsak obenem sodelovala kot toženi in tožitelj zaradi dogodka, ki sta ga vsak po svoje opisovala tako-le: Janez je prepovedal Urši postopanje po svojem svetu. Ko je Urša ogledovala svojo ajdo, ki je mejila na Janezovo zemljišče, se ji je Janez postavil po robu. S hrbtom obrnjen k njej in s stegnjenima rokama jo je opozoril: »Po mojem svetu De boš hodila!« Tedaj, pravi Janez, je Urša v jezi pograbila kamen in začela z njim obdelovati Janeza po hrbtu tako močno, da mu je tudi zdravnik lahko izstavil izpričevalo o podplutbah. Med obdelovanjem pa je kričala: Jaz te smem. ti pa mene ne! In mu je postregla tudi s primernimi psovkami. K vsemu temu, trdi Janez, ji on ničesar ni storil, le i eno roko se je je otepal. Urša pa drugače: Ko si je hotela ogledati svojo ajdovo njivo, ji je Janez zaprl pot in ko se ni vdala in je hotela naprej, jo je porinil na tla, naravnost v njeno lepo zorečo ajdo. Med prerivanjem ji je celo izbil zob, da je zelo krvavela. Zmerjala ga ni, kaj šele tepla! Oba sta navajala pilče dogodka. Ena je stala 200 korakov daleč, druga le 50. a za slednjo so govorili, da je zapita in zaostalega razuma. Sodnik poedinec je tudi dobil tak vtis o tej priči, ki bi bila edina mogla malo posvetiti v prave okoliščine mejaške-ga spopada. Toliko pa so le vse priče osvetlile ta dogodek, da je mogel sodnik razsoditi: da sta oba kriva; toda Janez je izbil Urši zob, ker je bil k temu izzvan m je ravnal v silobranu. zato je vreden opro htitve. Urša pa ga je grdo žalila in pošteno nabila, zato bo plačala 200 Din kazni. No. p£ niti Janez, niti Urša nista bila za dovoljna s sodbo in sta se pritožila. Pojavila sta se pred malim kazenskim senatom s svojima zagovornikoma. Sedla sta vsak na «voj konec dokaj dolge zatočne klopi, kjer udobno sedi včasih tudi po pet obtožencev. Tako sta ie na zunaj pokazala, da sta si v neizbrisni jezi in Urša je sedla tako na kraj. da je skoro izgubila ravnotežje in je bik» videti, da bi bila rada sedla še dalje od Janeza. če ne bi bilo mahoma zmanjkalo klopi- Izpričala sta kakor prvič, oba zatrjujoč popolno nedolžnost glede očitkov. »Ampak to je le čudno, da ste se pustili kar tako-le ItoKS po hrbta od ženske, branili bi sel« »Vem, kaj se pravi, koga nabiti, kaznovan sem že bil zaradi lahke telesne poškodbe!« »Pred 40 leti in še zdaj tako dobro pomni, da se ženske ne sme tepsti« je pojasnil njegov zagovornik. Janezov branilec dr. Svigelj je predlagal v svojem govoru zavrnitev Uršinega priziva in ugoditev Janezovemu, Uršin branilec dr. Ravnibar pa nasprotno zavrnitev Janezovega in ugoditev Uršinemu prizivu. Ravnotežje v tej prevagani zmešnjavi predlogov pa je dosege! predlog državnega tožilca, ki je svetoval zavrnitev obeh prizivov kot neutemeljenih, čemur se je pridružil tudi senat in v tem smislu razsodil. Nato sta obe stranki vsaj na videz pomirjeni odšli... Placa sestavljalke filmskih rokopisov Neko filmsko podjetje v Londonu je angažiralo ameriško sestavljalko filmskih ro» kopisov Sonjo Hoveyevo s 40q funti tedenske plače. Hoveyeva je doslej napisala nad sedemdeset uspelih filmskih scenarijev. V začetku je izgotovila po štiri rokopise na lefo, pozneje se je njena produkcija zvišala na dvanajst rokopisov v letu. V Londonu Hoveyeva ne ve, kam bi s tolikim denarjem. Je namreč stroga abeti» nentka, tudi ne kadi. oblači se zelo skromno in si tudi sicer ne privošči nobenih po* sebnosti. Njen najzanimivejši fiimski rokopis obravnava kanadske petorčice. Ko so ji predložili, naj naprav; iz te snovi film. si ni znala pomagati. Potem je odpotovala v Kanado, obiskala petorčice v njihovem domu, kjer so jo deklice tako očarale, da je takoj naSla pravi slog za film sonja Hove» yeva pravi, da le tedaj lahko napiše filmski rokopis, če io sui et. ki ga ji predloži jo, človeško zanima. Maščevanje nad bivšo ljubico Francoski zdravnik za zobe Replat je pri nekem obisku v vili zdravnika Boverja ▼ Martinvja usmrtil ženo prefekta depart» menta Aube go. Movonovo. LTstrelil je nanjo dvakrat iz samokresa. Potem, ko je Movonovo ubil. je hotel ustreliti še sebe. Replat je imel pred nekaj leti. ko je bil Movon policijski podprefekt, z njegovo ženo ljubavno razmerje. Sedanja drama predstavlja čin maščevanja, s katerim se je hotel zdravnik »svetiti svoji bivši ljubici. Objave Jugoslovensko-bolgarska liga v Ljubljani poziva člane, da se udeleže danes ob 9.30 na glavni postaji sprejema bratskih bolgarskih veterinarjev. Pripeljejo se z br-zim vlakom iz Zagreba. Iz Ljubljane se odpeljejo 23. t. m. zjutraj v Split. Točen čas odhoda bomo naknadno javili. Odbor JBL. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo $e za pol stoletjat nemil V PODSAVEZNI LIGI SE JE PRIČELA BORBA ZA TOČKE V Ljubljani, Celju, Mariboru, čakovcu in Kranju so podsavezni llgašt dobili, odnosno zgubili prve točke — Tudi II. razred v prvenstvenem tekmovanju Korotan t Amater 8:1 (5 ti) Včeraj se je pričelo prvenstveno tekmovanje tudi v podsaveznii ligi, in sicer v Ljubljani, Celju, Mariboru, Cakovcu tn Kranju. V naslednjem poročila: Reka : Olimp 3:0 (1:0) Rečani so zmago popolnoma zaslužili, dasi niso dali običajne močne igre Biih so v vseh vrstah bolj povezani, napad, v katerem je bil zopet najboljši rutinirani Er-man, se je razigral šele v drugem polca-^ zlasti po rosadii Slani na-Pri jat clj; do •ieda.j pa je bila leva stran napada izrazito slaba. V halfih sta bila na mestu oba stran ska krilca, srednji krilec ie bil v svojem poslu precej počasen. Obramba je bila v splošnem dobra. Posla ni imela mnogo, vratar je dvakrat uspešno posegel v tok dogodkov in rešril. V sp'osnem so dali Vičani tehnično bolj-igro. Igralo se je zelo fair. Do polčasa je igra potekala enakomerno po obeh polovicah igrišča in je bila povsem odprta. Pozneje. posebno po drugem zgodiitku, so Rečani goste potisnila v skrajno obrambo. Celjani so imela v prvem prvenstvenem nastopu v Ljubljani precej smo'«. Bili so sicer hitri, tudi požrtvovalni V startu so proti v n: k« celo nadkril jevali. Le v napadu ni bilo nobenega reda. Ta del moštva je bil najslabši in gre izgubljena bitka vsa na njegov račun. I lai fi so igrali defenzivno, pri tem delu so bili i dobri i požrtvovalni, v obrambi sta bila ze'o dobra vrai'ar in levi branilec: vratar je imponiral s svojo h'adnokrvno presojo položaja, tekom razvoja dogodkov je imel p riliko ubraniti par zelo težkih žog. Pol ure je preteklo do prvega zgoditka. V 32. min se je s t vor ila pred cel'anskim gclom gnječa, iz katere je utegnil Cankar potisniti usnje v mrežo. Do konca polčasa še par Firm a novi h s/trelov, vendar brez učinka. Po odmoru se je igra bolj razgibala. zlasti so Vičani bili živahnejši na delu. V 26. mrin. je Erman izredno lepo preigra' Cankarja, ki je njegov p red Lož ak neubranljivo poslal v mrežo. Sedaj so Celjani povsem klonili in se posvetili samo še obramb Tiemu delu. Reka je na polju povsem prevladovala. V 30. min. prav lepa kombinacija reškega napada. Prijatelj pride na sitrel in postavi rezultat. Do konca igrp ostanejo Rečani v premoči, le njihov napad i e zna zaradi svoje počasnosti izkoristiti uacij, deloma je tudi celjski vratar ču-jece na svojem mestu in prepreči marsikatero nakano reškega napada. Sodlil je g. Deržaj zelo dobro. Ljubljana jun. : Reka rez. 5:0 (3:0) V predtekmi je naraščaj Ljubljane po zelo dobri igri gladko odnnavil viško rezervo. ki sio bili sricer fiz:^no v premoči, zaostajali pa so tehnično. Sodil je g. Kos dobro. Prireditvi na igrišču Reke je prisostvovalo okoli 300 ljudi, manj kot je bilo pričakovati. Poslednja poletna nedelja je bila peč prelepa. Kermes : S 5:1 (1:1) V zelo nerinteresantni igri i,n pred sko-w> prazno hišo so Srškarji olvze'i zasluženo Slovanu obe točki. Toda igra dolgo ni bila odločena. Slovanovci so celo b°:li precej časa v vodsitvu, in dasii so igrali v prvem polčasu proti močnemu vetru in z defenzivno taktiko, ni kazalo, da bedo šli z igrišča brez točk. Slovan je no mnogoletnem prizadevanju dosego! prvorazrednost.' Kar je nudil na igrišču, già za to ne kvalificira Gotovo ma boljše moči na razpolago, slabo siprič evalo tekmo pa ie moral iz=+or>iti srednji k"'ec. branilec igrati dve "tekmi zapovrstjo. Med pa si je izstavil s tem. da mu je moral desni ker zakadi službe nj imel časa. dia hi igni do konca. A tekma je po Sianovi za?e'a d-^bre po' ure T>° določenem ča=u-Za boioče nastope bo treba malo več dela in organizacije, rnn po s e Si ne gre ne v di-ffem ne v prvem razredu. Sicer je brlo v Slovanu marsikaj narobe. Kobal. ki igra sicer branilca, je nastop i v napadu, kjer se rai uveljavil. Sploh je bil napad ves slab razven Doberleta, ki je b'l edini pozitiven človek v vsem moštvu. V halfih je st.var nekoliiko držal pokonci Uhan. ki je bil v sp'ošnem tudi precej neroden. Obramba je imela mnogo dela in je igrala ostro, 'oda uspešno. Hermežani kljub zmag,i niso bi'i mnogo boljši. Nastopili so v pestri postavi, v kateri je bila kolikor to'jiko na mestu ožja obramba in desna stran napada. Stranska krilca sta de'oma zadovoljila, vse drugo je bilo globoko pod povprečnostjo. Šiška rji so 10 min. mu je sledii' še Marchiotti ta pa na sodnikov nasvet. V borbi z oslabljenim nastro tn i kom, ki je igral samo še z devetimi ljudmi, je naposled dosegel Hermes po Brodniku še tretji zgodit e k in s tem dokončni rezultat. Sodil je g. Jordan. Hermes rez. : Slovan rez. 2 : 0 (2 : 0) V preditekmi, h kateri Slovan ni mogel postaviti kompletnega moštva, in ki je potekla zelo dolgočasno, so Hermežani zasluženo zmagali. Sodil je g. Dorčec. Celje : Atletiki 2so (1:0) CeUe, 20. septembra. Na igrišču pri Skalni kleti se je popoldne vršila z veliko napetost io pričakovana prva prvenstvena tekma v kameri je za.*i-ženo /magalo Celje Na igrišču ie bilo oko H 500 gledalcev. j je zasluženo odločil v svojo korist Jadran, ki ?e bil za toliko boljšri od protivnika, kol'ikor te v rezultatu izraženo. Tekmo je sodil g. Jok si č. Dvojna prireditev na S'ovanu. V prvi tekmi sita igrala lanska rivaia za boljši p lacerne nt v spodnji polovici hiše. Svoboda in Mars. Marsovci so bili sprva na boljšem in so do polčasa vodili z 1 :0, čeprav so bili Svobodaši po igri že tedaj močnejši. Po odmoru je Svobodašem uspelo rešiti eno točko in je ostal rezultat z 1 : 1 neodločen. Svobodaši so biLi boljše moštvo, med n.i'mi je bil najboljši na terenu Sinkole. Sodil je g. Bet etto Siedi la je ftitika med Graf iko in novim drugorazrednim klubom Mladiko. Pričakovati je bilo, da bodo Grafičarji sigurno odi« ietto zmagali. Izkazalo pa se je, da je favorit igral izredno slabo, po pot.ku igre niti v bi bil zaslužni neodločenega rezultata, ka,-ti Mladika je dober de' igre prevladovala. Do polčasa je bila Mladika s:cer v vodstvu 1:0. na koncu pa glasi rezultat 2 : 2. Sodil je g. Vidic. Slavija : Moste 3:2 (2:2). V Mostah je gostovala Slavija in odnesla po boljši igri zasluženo obe točki Sla-vijaši so bili v vseh lini:ah boljši od protivnika. vsekako boljši kot se da vo tesnem rezultatu «oditi. Vodstvo tekme je bilo poverjeno g. Kušarju. Laško : Jugoslavija 3:2 (1:1) Celje, 20. septembra. Danes popoldne se je vršila drugorazredna prvenstvena tekma med Laškrn in celjsko Jugoslavijo. Laško je v tehniki in v e'anu prekašalo nasprotnika in zasluženo zmagalo. V prvem polčasu je bila igra izenačena, po odmoru pa je Jugoslavija popustila ttr igrala brez vsake volje. Sodil je g. Rei.nprecht točno in objektivno. Drugo kolo državnega prvenstva „Manjši" klubi se držijo dobro — Jugoslavija zopet poražena — Slab dan za Zagreb Včeraj se je vršilo drugo kolo državnega prvenstva, ki je prineslo nekaj presenečenj ter je precej izpremenilo tabelo. Gradjanski je padel s 1. na 5. mesto. Na čelo tabele se je postavil z lepo goldiferenco BSK. Sarajevska Slavija si je z nepričakovano zmago ohranila svojo pozicijo na 2. mestu. Ljubljana ni igrala, pa vendarle ostala na 4. mestu. Zelo se je popravila osiješka Slavija. ki je prišla z 9. na 6. mesto. Tudi Hašk je padel. Brez točk ostanejo torej trije klubi, ki so se razvrstili na koncu tabele, in sicer Jugoslavija, Hajduk in Concordia, od katerih je zlasti zadnja neprijetno iznenadila, ker v dveh tekmah ni zabila niti enega gola, prejela pa jih je že osem. Tablica izgleda sedaj takole: Bask : Hajduk 2 :1 (2 :1) Beograd, 20. septembra Ta zelo zanimiva in napeta igra se je vršila na igrišču Jugoslavije pred 4000 gledalci. Prvi gol za Baska je zabil iz gneče levo krilo Sarič. V 31. min. je po lepi kombinaciji med Saričem in Tomaševičem postavil Bobanovič na 2 : 0. Zdelo se je, da je usoda Hajduka zapečatena. Toda borbenost Spličanov ni popustila in v 42. mm. je Mi-ljutin zmanjšal rezultat na 2 : 1. BSK 2 2 0 0 6 : 0 4 Slavija S. 2 2 0 0 5 : 2 4 Bask 2 1 1 0 4 : 3 3 Ljubljana 1 1 0 0 2 : 1 2 Gradjanski 2 1 0 1 6 : 4 2 Slavija O. 2 1 0 1 4 : 5 2 Hašk 1 0 1 1 2 : 2 1 Jugoslavija 2 0 0 2 3 : 5 0 Hajduk 2 0 0 2 1 : 3 0 Concordia 2 0 0 2 0 : 8 0 V naslednjem poročila: BSK : Concordia 5 : O (3 : O) Zagreb, 20. septembra Današnji visoki poraz Concordie je predvsem zakrivil slabi napad Zagrebčanov. Concordia ni nastopila kompletno. Predvsem je manjkal Valjarevid. V 21. min. je Tirnanič dosegel vodstvo za BSK. V 29. min. komer proti Concordai, takoj nato pa postavil Moša s plasira-nim neubranljivim strelom na 2 : 0 V 42. min. prodre Glišovič in centrira. Žogo dobi Tirnanič, ki jo odda prostemu Moši in ta postavi na 3 : 0. V drugem polčasu je Božovič v 28. min. zabil četrti gol, v 31. min. pa postavi isti igralec končni rezultat. Slavija O : Gradjanski 4 s 3 (1: 0) Osijek, 20. septembra V burni in ostri tekmi je moral Gradjanski pustiti svojemu nasprotniku obe točki. Po končani igri je tajnik Gradjanskega Jakopič sporočil, da bo Gradjar.ski vložil protest proti verifikaciji tekme, ker sodnik Stepanovič ni priznal regularnega gola Me-dariča, in sicer šele na nasvet stranskega sodnika. Savezni sodniki, ki so bili na tekmi, so se stavili na razpolago Gradianske-mu. Igralec Gradjanskega Pogačnik si je zlomil roko. Slavija S : Jugoslavija 3 : t (1 s o) Sarajevo, 20 septembra Na današnji tekmi so bili domači ves prvi polčas v premoči. V 44 min je desno krilo Slavije Mamuel dosegel vodstvo. V drugem polčasu so prvih deset minut prevladovali Beograjčani. Igrali so zelo ofenzivno, toda Slavija se je dobro branila V 2. min. zabije Rajlič drugi gol. Minuto kasneje zmanjša Zečevic na 2 • 1 Izenačenje je prišlo v 26. min. po Sijačiču. Zmago-nosni gol pa je v 43. mm. zabil Rajlič. Ostale nogometne tekme Dunaj. Austria* Rapid 1:1 (0:0), Wacker: Liberias" 3:1 (2:0), Hakoah; FAC 3:3 (2:1), Admira- Sportklub 3:0 (1:0). Vienna: Postsport 2:1 (2:1), Favoritner AC: FC Wien 3:1 (1:0). Praga: Viktorija Plzen: Bratislava 2:2, Slavija- Rusy 10.0, Nachod; Kladno 3:2, Sparta: Žideniee 2:0. Plzen: Viktorija žiž--kov 5:2, Prosteiov: Moravska Slavija 6:1. Rim," riorvnlina; Napo'i 1:1, Bologna: Bari 2*:2, Ambrosiana; Novara 5;3. Juventus: Luchese 1:1, Genova; Lazio 4:1, Müano: Alessandria 4'1, Torino: Triestina 2:0. Ros ma;; San;pierdarena 3;2. Oslo: Danska: Norveška 3:3. Kolesarsko državno prvenstvo Zagreb, 20. septembra. Na 150 km dolgi progi Ljubljana Zagreb se je danes vršila iirka za kolesarsko prvenstvo Jugoslavije Start je bil v Ljubljani na Dolenjski cesti, cilj pa v Zagrebu na Ri barskem otoku. Državno prvenstvo si je osvojil Brežčan Prosenik Gustav, ki pa je čian HXB v Zagrebu. Rezultati so bili: 1. Prosenik (HKB) 4:46.52, 2. Oblak (Ljubljana), 3. Simunovič (Železničar, Zagreb), 4. Pokupec (Gradjanski), 5. Rozman (Maribor), 6. Ormuž (železničar) 7. Pavličič (Slavija, Varaždin), 8. Ivkovič (Gradjanski), 9. Gärtner (Ljubljanica), 10. Dukanov'6 (HKB). 11. Valant (Ljubljanica). 12. Predovič (Gradjansk*). vs- v istem času, 13. Kačič tri minute kasneje. ASK Primorje (Cetralni odbnr). Odborov* seja danes ob 20.30 v restavraciji Zvezd-. Iz SK Ljubljane. Drevi oh 20 seja upravnega odbora v k'ubski sobi. Brethovrova 9. prrtiMčje levo. Pomorska pogajanja Anglije s skandinavskimi državami London. 20. septembra. AA Včeraj so se nadaljevala pomorska podajanja med Veliko Britanijo in skandinavskimi državami. Uradno poročilo pravi, da se hočejo strokovnjaki skandinavskih držav pri teh po-•rajanji-h poučiti v vseh podrobnostih pomorske pogodbe, ki so jo sklenili v Ixindo-nu 1. 1936. da bi mo^li s svojimi vladami pripraviti nadaljnje predlojre glede morebitnega pristopa k tej pogodbi. Aretacije delavskih voäiteifev v Italiji Rim. 20. septembra, o. V zvezi z nedavnimi dogodki v Italiji, zlasti pa z raznimi pojavi v de'av-kih vrstah, ki kažejo očitno nezadovoljstvo de'avstva s fa.?' • lim režimom in s stalnimi %'ojnimi grožnjami Itali» ie, se doznavaio še naslednje podrobnosti; Ob priliki zaključnega govora Mussolini-ja po velikih manevrih v južni Italiji, so v vseh tovarnah namestili zvočnike, da bi moglo tako tudi delavstvo uživati veličino italijanskega imperija in njegove oborožene sile. Pri tej priliki pa je prišlo v mnogih tovarnah do velikih demonstracij. Preiskave so odkrile tajne komun i «tirne celice celo v fašističnih organizacijah in v sami voj« ski. V z\ezi s tem je bila aretirana cela vrsta delavskih voditeljev, med drugimi Matteo Archi, Luigi de Colare, prof. Carlo Cremona in odvetnik Cesare Bartucci. Odkrita kmmmlstUm zarota v Belgiji Bruselj, 20. septembra, d. Policija je prišla na sled široko razpredeni revolucionarni zaroti proti državi. V Bruslju, Charvclillu, Monsu, Liegu in mnogih drugih krajih je izvršila policija preiskave pri voditeljih revolucionarne socialistične stranke ter zaplenila obsežne dokumente, ki jih obremenjujejo. Iz teh dokumentov je razvidno po poročilih listov, da je hotela revolucionarna socialistična stranka oborožiti delavske množice ter osnovati delavsko množico, da bi izvedla državni prevrat ter osnovala ▼ Belgiji nekakšno sovjetsko državo. Popolna preosnova Japonske vojske Tokio, 20. septembra, b. Vodstvo arma» de je včeraj objavilo šestletni načrt za oboroževanje japonske armade kot »prvi del obrežnega načrta za popolno reorganizacijo japonske vojske«. Načrt predvideva v ta namen nad tri milijarde jen izdatkov, in sicer 300 milijonov za prihodnje leto in po 6O0 milijonov vsako nadaljnje leto. Za prihodnje leto bodo na ta način znašali vsi za vojsko določeni izdatki eno milijardo in 600 milijonov jen (ali nad 20 milijard Din). Kdo bo de Chansbrunov naslednik v Rimu Pariz. 20. septembra, b. Sedanji franco« ski poslanik v Rimu de Chambrun bo upo-ko;en zaradi starostne meje, ki jo določa novi zakon. Kot kandidata za njegovega naslednika se imenujeta sedanji francoski poslanik na Dunaju Puaux in šef severnoafriškega odd:lka v zunanjem ministrstvu grof Saint-Quentin. Naraščanje upora maroških plemen London, 20. septembra, b. Posebni dopisnik »News Chronicla« v langeriu poroča, da upor domačih p'emen v španskem Ma» roku čim dalje bolj narašča Cete generala Franca morajo posegati po skrajnih sredstvih. Doslej so just;ficirali že pet pogla» varjev Kabilov v El Rifu ter osem poglavarjev domačih plemen v rebalskem pasu. Čim več maroških čet pošiljajo Francovi namestnika v àpan'io, tem bo'j očitna je tendenca domačih plemen, da se popolnoma osvobod:io izpod španske nadoblasti. Gibraltar. 19. septembra, b. Zaradi iz« gredov, ki so nastali v Malagi. sta odplula proti luk; angleška križarka >Queen Elisabeth?: in rušilec »Anthony«.. Bivši kralj AlSoni. se vrne v Španijo ? Milan. 20. septembra h. Semkaj ie pri« spel s Koroškega bivši španski kralj Alfonz Xni. Pozornost je zbudilo dejstvo, da je kralj takoj po svojem prihodu odšel v avtomeb lski klub, kjer je nakupil več avtomobilskih zemljevidov. V političnih krogih domnevajo, da je to v zvezi z načrtom bivšega španskega kralja, da se vrne v Španijo, čim bi zvedel, da je zma.ga upornikov neizogibna. Katalonija bo proglasila samostojnost Brrcelona, 20. septembra, d. Katalonska vlada pripravlja splošno mobilizacijo. Nove čete bodo takoj danes na razpolago madridski vladi. Na drugi strani obstoja namen katalonske vlade, da proglasi v primeru poraza madridske vlade neodvisnost Katalonije. ki jo hoče braniti z orožjem. V Barceloni računajo na možnost inozemske pomoči ter se širijo govorice, da namerava katalonska vlada stopiti v tem pogledu ▼ zvezo z Italijo. Ponedeljek 2T. Dt. TŠ5S žena v sodobnem svetn Ženska občinska volilna pravica H kongresa Zveze mest v kraljevim Jugoslaviji na Cetinju Ko pravkar zborujejo naši župani na Cetinju in pretresajo spremembe in dostavke občinskega zakona na podlagi predložene resolucije zvezne uprave, ki zahteva, da se prizna tudi ženskam aktivna in pasivna volilna pravica, ne bo odveč, če se malo pomenimo o tej pravici, ki je ena izmed najstarejših zahitev ženskega gibanja. Že okrog leta 186S. je rekla Henriette Goldschmidtova: Imamo občinske ofete, kje pa ostajajo naše občinske matere? Delovno območje mestnih občin se je polagoma širilo na socialnem, vzgojnem in zdravstvenem področju. Ženske so spoznale, da te naloge ne zahtevajo samo birokratske modrosti ob p'salni mizi, ampak tudi živega človeškega umevanja. Ako so hotele nuditi občinam v tem oziru svoio pomoč, sio običajno naletele na zapreke. Določbe o občinski volilni pravici so izključevale žensko od direktnega sodelovanja. Pasivna volilna pravica, to je, d(a bi bile lahko izvoljene v občinska zastopstvo, jim ni bila priznana. Bile so dovoljene le izjeme pod gotovimi poboji po nekaterih deželah. Pravice teh so b;le vezane na posest ali davčne dajatve. Osebno izvrševati je v največ primerih niso smele. Vo'ilne upravičenke so smele poslati na volišče moške namestnike, ki so oddali svoj glas v ono skrinjico, kakor je bilo naročeno, ali pa ne. V onih deželah in mestih. k:er so imele ženske možnoslt, osebno udeleževati se volitev, so bile te ugodnosti vezane na toliko d o sta v kov in klavzul, da se je večina odrekala izvrševanju svojih pravne. Not-sinjo usmerjenost raznih z°lko>nov in določb, ki izključujejo žensko cd gotovih pravic, izrcoili dejstvo, da se ie znašla žer>*ka v teh primerih vedno v druščini miloščincev. zločincev, bankrotnikov in skrb'jencev. Ko je spoznalo zemstvo važno nalogo, kart ero bi moralo vršiti v občinski upravi, je skušalo zrušiti z raznimi agitacijskimi sredstvi zakonske zapreke, ki so ovirale njeno delo. Z vsestranskem drobnim praktičnim delom, je h"telo dokazati svoio delovno sposobnost, da. si naposled utre samo pot do mesta, ki mu po vsei travici pripada. Pri tej agitaciji so se odlikovale razne ženske organizacije 71 žeock~ vn-ino pravico. Prirejale s-r> predavanja, širile letake in brošure ter budile samozavest vo-lilk. V krajih, kjer so pridobile volilno nra vico, so razposlale na tisoče vprašalnih pol, raznih fermuktrjev in pozivov med volilne upravičenke, da se udeleže volitev, ker sio se hotele zavarovati pred očitkom, da se ženske same ne zanimajo za javno življenje. Na podeželju so širile v posebnih mapah vzgojni in poučni material, ki bi naj pospeševal v dolgih zimskih večerih razumevanje za delo žene v občini. Tej pripravi so sledile potujoče komisije, ki so netile znova iskre vzbujenega zanimanja. Tudi v cerkvenih vrstah so pospeševali to gibanje. Nemška evangeličanska ženska zveza je delovala pod devizo. da ni samo v interesu ženske, ampak tudi splošnosfci, da pridobi ženska čimveč vpliva v občini. Težnja za poklicirm udejstvovanjem žen ske in ureditev ubo/nega in socialnega skrbstva v srmouipravah sta podpirali to gibanje. One ženske, ki so se iz lastne iniciative že leta in leta udejstvovnle na kari tati vnom in socialnem pedročiu. so b'»e med prvimi, ki so razumele važnost občinskih pravic. V svojem delu so neprestano zadev?te na ovire zaradi nerazumevanja odločujočih fa'ktor'ev. Čutilo se omalovaževane in ponižane! Spet drugje so se opozarjale meščanke, kako nesmiselno zapravi iajo svoje življenje. En del nrežrvlja svoi čas v brezdelju in brez vsebine, drugi del se ra razdaia v ponižujočem delovnem vrvežu z-a blagor splošnosti med po-klicrm. gospodi.nj^vrm in materinstvom. In zakai vse to? Ker si meščanka ne zna osvojiti i;n oni boriti onega mesta v javnosti, ki ii pripada. Največ odnora proti sodelovanju ženske je bilo zaslediti v vrstah srednjih in nižjih instanc raznih socialnih uprav, četudi niso bili močneiši razlogi in ugovori, kaknr da moti navzočnost žensk zato, ker so zbo-o-valci varerai kaienja pri svojih sejah, kar bi m^mli no rüh mnenju glede na ženske opustiti. Toda kli-b vsem ugovorom in odporom je vendar naraščalo sodelovanje žensk po občinah, no me«+ih in podeželju pri častnem in plačanem dolu. Kako je pa pri nas? Pozornost vsega prebujenega jugoslovenskega žen.siva jc da nes osredotočeni na kongres repre/entan-tov mest. Pričakujemo, da bodo naši župani zastavili vse sile tudi v korist druge polovice svojih občanov _ žensk s tem. da sprejmejo soglasno predloženo resolucijo mest. Minka Krofra Mednarodna k©iiSfreiica dela in ženske Pri Društvu narodov ie gotovo najvažnejša ustanova Mednarodni urad dela, katerega namen je dosega socialne pravičnosti glede dolovnih pogojev v najširšem smislu, torej glede plač in mezd, odmere delovnega časa in socialnega varstva delojemalca. Čeprav ustanova še daleč ne dosega svojega smotra, so med članicami Društva narodov vendarle države, ki se vsaj kolikor toliko drže konvencij, tako da vendarle ni vsa socialna zakonodaja samo na papirju kakor marsikje drugod. Zadnje konference Mednarodnega urada dela se je udeležilo 50 držav s 400 zastopniki delojemalcev, delodajalcev in vlad. Od vseh zastopnikov je bilo samo 17 žensk, med temi štiri delegatke delojemalcev, ostalih 13 so poslale vlade posameznih držav, večinoma kot strokovne svetovalke. Skalna delegatka švedske države je gospa Kerstin Hesselgrenova, ki je predsednica komisije, ki se bavi z delavskimi dopusti. Frida Mil-lerjeva pa je stalna delegatka države Ne\v-yorka, ki se bavi posebej z vprašanjem družinskih doklad s socialnega vidika. Razen teh je prisostvovalo konferenci tudi šest obrtniških nadzornic iz Anglije, Danske, Francije, Španske, Irske in Norveške. Poročilo, ki ga prinaša septemberska številka glasila Mednarodne ženske zveze (Bulletin du Conserl international des Femmes) priča, kako sposobne so ženske za te vrste socialno delo, kako si prizadevajo poglobiti se v razmere" posameznih delovnih skupin in v njihove zahteve. Tu niso gole številke statistik, ki so največkrat potvorjene in so le verna podoba naše zbirokratizirane dobe, temveč je opisano življenje s potrebami živih ljudi, ki jim je treba pomagati. Z globokim razumevanjem je preučeno vprašanje mezd, prikazani so vzroki zniže- vanja, konkurenca med delavci, ki so navezani le na svojo delovno silo. in med onimi, ki so še napol kmetje in se navadno zadovoljujejo z manjšimi plačami; dalje konkurenca ženskega in otroškega dela z moškim. Mednarodni urad dela se dobro zaveda, da je treba take nezdrave razmere odnraviti, zaveda se pa tudi svoje nemoči, dokler države ne bodo resnično socialno usmerjene. Prav tako dokazuje ženska zastopnica pri Mednarodnem uradu dela potrebo plačanega dopusta za vse delovne ljudi ne samo s socialnega, temveč tudi s kulturnega in psihološkega vidika. Čeprav je upravičenost tc zahteve splošno priznana in v mnogih državah tudi v načelu sprejeta, je vendar v nekaterih delovnih kategorijah čedalje slabše v tem pogledu in delojemalci izgubljajo še tisto, kar jim je bilo že priznano. Saj se dobe drugi delavci in nameščenci, ki nimajo takšnih zahtev! Zato se teh določb delodajalci mnogokrat tudi tam ne držijo, kjer so jih na papirju priznali. Tudi vprašanju štirideseturnega delovnega tedna posvečajo ženske pri Mednarodnem uradu dela posebno pozornost ter si prizadevajo dokazati, da je skrajšanje delovnega časa spričo napredujoče racionalizacije nekaj povsem prirodnega, a spričo naraščajoče brezposelnosti socialna nujnost. Če se delodajalec tako ogromno okoristi s pridobitvami tehnike, zakaj naj bi delavec trpel od nje samo škodo? Skrajšani delovnik jc bil v načelu sprejet že na konferenci Mednarodnega urada dela 1. 1935., zdaj pa jc treba preučevati možnost reali-ziranja v posameznih delovnih panogah. Kaže, da bo v mnogih državah ostalo samo pri preučevanju. Italija, ki se jc spo- četka najbolj zanimala za to vprašanje, se letošnje konference sploh ni udeležila. Pač pa izdeluje Francija zakonsko uredbo o šti-rideseturnem delovnem tednu. Mednarodni urad dela pripravlja tudi anketo o brezposelnosti žensk pod vodstvom gospe Phibertovc, strokovnjakinje za vprašanje o ženskem delu. V ta namen jc omenjeni urad zbral iz vseh držav podatke o položaju žensk v raznih delovnih panogah s posebnim ozirom na enakost, od-nosno razliko delovnih pogojev glede moških in ženskih delovnih moči. Vobče je Mednarodni urad dela zadnje leto redno objavljal poročila o položaju žensk v raznih poklicih in v industriji, ki so dobro služila v borbi proti zapostavljanju žensk v službi. Vsekako ima delovna žena doslednega zaščitnika v Mednarodnem uradu dela, pri čemer imajo nemalo zaslug ženske, ki tamkaj sodelujejo. znamk, varnostni znaki, na katere pazi samo zbiralec — specialist. Enako je tudi s tako imenovanimi številkami plošč, ki jih odkrijemo pri Veliki Britaniji in Japonski. FILATELIJA Kako zbiramo znamke z lepilom ali brez njega Ali naj bi nerabljenim znamkam sploh pustili lepilo ali ne, o tem si razna mnenja zelo nasprotujejo. Tisti, ki se potegujejo za lepilo, trdijo, da ima polno vrednost, samo nerabljena znamka, ki je ostala v takšnem stanju, kakor jo je pošta prodala Trdijo tudi. da je gumi nekakšno zaščitno sredstvo proti škodljivemu učinkovanju na papir in barvo znamke. Naposled se ogrevajo za ohranitev gumija tudi zaradi tega, ker lahko z njegovo pomočjo natanko ugo-tove. ali je znamka pristna ali ponarejena. Te trditve pa ne drže. Ponarejevalci znajo dandanes tako dobro ponarediti gumi-ranje. da ga- tudi pravi s'rokovnjak ne bo razločil od pravega. Tudi trditev, da gumi varuje znamke, ne drži. Izkušnje pokažejo navadno prav nasprotno. Celo najčistejši arai «k i gumi s časom potemni ali dobi rumenkasto ali rjavkasto barvo, ki se loti tudi papirja znamke. Zaradi varčevanja uporabljajo poštne uprave pogosto lepila: ki niso kemično čista in ki učinkujejo zaradi tega na barvo znamke. Vsak zbiralec lahko sam pri svojih znamkah ugotovi, da so se prvotno čiste in bele znamke po letih izpremenile. Pri nekaterih znamkah tudi gumi po letih razpoka in pokvari znamko samo. Slaba stran gumiranih znamk je tudi to. da se te znamke na zraku zvijejo, čeprav so prilepljene. Zbiralec, ki v močno zakurjeni sobi pregleduje svoje zaklade, bo imel dosti dela preden bo poravnal vse znamke. Zato je skorai več vzrokov, ki govore proti ohranjenju gumija kakor zanj. Zato pa ni treba z vsake znamke odstr-n^i lepila. Če dobimo nerabljene znamke, jih pustimo z gumijem. Samo če opazimo prva znamenja. porumenevanja ali lomljenja, se neobo-tavljajimo več in jrumi izperimo. Sicer pa zbirnjmo znamke takšne, kakršne smo dobili. O najdražjih znamkah, ki so že šle skozi nešteto rok in tu ca te albumov, ne smemo pričakovati, da bodo še zdaj imele pravi gumi. In koliko znamk dobimo tudi nerabljenih šoto brez gumija, ker so morali kupci večjih koPč°n znamke oprati, preden so jih pripeljali na pr. iz tropskih krajev, kjer so znamke zl^s*: občuti'ive. Na konou še nekaj splošnih migljajev o ohranitvi znamke. Zaradi učinkovanja svetlobo in zraka se pokažejo pri znamkah pogosto izpremcin-be. Nekatere barve na soncu poblede ali čisto izginejo. Zato je dobro, da svojih zakladov nikdar 110 kržemo na preja sni dnevni svetlobi. Znamke v anilinski barvi so skoraj vse občutljive. šo bolj pa večina nežno barvanih znamk angleških kolonij od leta ISSÒ dalje. Tudi na zrak no smemo pozabiti. Dosti je znamk, ki ne prenesejo zračne, vlažne Določanje poštnih znamk Preden damo znamko v zbirko, moramo najprej vedeti, kaj predstavlja in kam spada. Album s predtiskom daje tu desti nasvetov, toda zavede nas v nezmiselno, ša-blonsko zbiranje, medtem ko je namen prave filatelije ta da sami določimo, kam znamka spada. Seveda pa je potreljen za točno določanje znamk poseben katalog. Katalogi, ki izhajajo vsako leto. so raz-merno dragi, če si hočemo nabaviti vse. Vendar pa lo ni potrebno. Z enim bomo lai^ko prav dobro izhajali. Za naše razmere prihajajo v poštev v glavnem nemški katalogi, že radi tega. ker večina filatelistov drugih jezikov ne zna, pa tudi zato. ker so nemški katalogi cenejši od drugih. Do nedavnega so pri nas filatelisti največ kupovali Senfov katalog, vendar pa z njim niso bili popolnoma zadovoljni, ker je nekoliko povTŠen. Michelov katalog je v zadnjem času dosti boljši zaradi svojih izčrpnejših pripomb pri raznih znamkah in zaradi tega, ker navaja tudi naklade znamk, ki so za vsakega filatelista zelo važne Po nakladi lahko filatelist vidi. ali je vredno kupiti to ali ono serijo priložnostnih znamk, ker lahko spozna po številu izdanih serij, ali se bodo znamke lahko dobile ali ne. Na drugi strani pa je Senfov katalog osnova za najpopolnejši album sedanjosti — Borekov album. V ceni sta oba enaka in staneta (evropski del) vsak okoli 50 Din. Manj razširjen je pri nas Zumsteinov katalog, ki izhaja v Svici. Znamke notirajo v njem v švicarskih frankih. Od prej omenjenih katalogov se razlikuje po jasnejših slikah in lioljšem papirju. Francoski Yvertov katalog ima večje reprodukcije znamk. Tudi angleški katalogi so dobri, vendar pa se pri nas skoraj nc uporabljajo. Tako torej vidimo. da ima vsak katalog svoje dobre, pa tudi slabe strani. Vsak filatelist naj si potem izbere katalog po svojem okusu. Če dosti menja 7. inozemstvom, je priporočljivo, da ima več katalogov, ker bo lahko menjal 7. večjim številom zbiralcev, ki imajo različne kataloge. Dobro je. da si naroči vsak zbiralec dodatke h katalogom, ki izhajajo mesečno. Tako bo vsak mesec zvedel za vse novosti, pa tudi za spremembe cen posameznih znamk. Ti dodatki niso dragi in ne stanejo niti toliko, kakor katalog sam. Ker izhajajo navadno pri večini katalogov kot priloga filatelistične revijo, ima z njimi zbiralec tudi revijo, ki ga pouči o vseh novih odkritjih v filateliji. • Ko znamko dobimo, moramo najprej določiti. iz katere države je. To je navadno prav preprosto, ker je skoraj na vseh znamkah napisano ime dežele v onem izmed svetovnih jezikov. Tudi s cirilico menda pri nas nihče ne bo imel težav. Nekoliko nerodnejše je pri znamkah, ki nimajo napisanih imen države, zlasti pri nekaterih starejših. Ko smo določili državo, je t.roba s pomočjo kataloga ugotoviti še letnico, kdaj ie znamka izšla. To doženemo s pomočjo slike, na znamki. Sliko in napise natanko pregledamo in jih primerjamo s katalogom. Pogosto so napisi dveh sicer docela enakih znamk različni. Tako vidimo na primer pri francoskih znamkah iz leta 1852. in 1853., da se razlikujejo samo po neki malenkosti. Prve znamke imajo zgoraj napis RE-PUB.. naslednja izdaja pa EMPIRE. Ali pa nemške znamke 3 sliko orla, ki se razlikujejo samo po tem. da imajo ene napis »Pfennig, druge pa »Pfennige«. Časih je razlika v dveh vrstah znamk malenkos'na. Starejše norveške znamke imajo na primer zasenčen poštni rob. novejše pa ne. Pri tej priložnosti naj omenimo še to. da bi moral imeti vsak filatelist dobro povečevalno steklo. Z njim bo najlaže odkril razlike pri posameznih znamkah. Časih so te razlike res tako malenkostne, da jih s prostim očesom ne moremo odkriti, zlasti čc imajo znamke še slab žig. Za manj izkušene zbiralce naj povemo, da 30 črke v kotih starejših angleških Iz akvaristove torbe O ribogojnicah z domačimi ribami Kakor si osvaja pomlad nižavje, hribe in planine z zelenjem iz dolin navzgor, tako se spušča jesen s hribov navzdol, ohlajajoč pri tem ozračje prav občutljivo, kakor smo to doživeli tekoče jeseni, ko nas je iznena-dil padec vodne toplote od 25 na 18 stopinj da so sc začele nekatere toplovodnih prav sumljivo zibati z vsem telesom. V tem pogledu so gojitelji domačih rib pač na boljšem, kajti domače ribe preneso prav lahko poletno toploto, ki je na površini plitkih stoječih voda često oelo 30° in več, pa tudi hlad tik nad ničlo; preneso torej razliko skoraj tridesetih stopinj, če se toplota polagoma dviga aH znižuje, med tem ko učinkuje pri toplovodnicah znižanje toplote izpod 15° navadno katastrofalno. Isto, kar smo rekli o domačih ribicah, velja tudi za nekatere naše rastline. S kakšnimi ribami in rastlinami je torej treba naseliti mrzlovodne akvarije, da bi vse tudi v neogreti sobi dobro uspevalo? Naravno. da si izberemo najmanjše vrste rib. med katerimi pride kot prvi v poštev naš ljubki pezdirk. ki ne zraste čez 7 do 8 cm in ki je ena izmed najzanimivejših rib, ker zaupa ikrnica svoje ikre živi školjki kjer se mladiči izležejo ter jo takoj kot popolnoma razviti in zelo okretni zapuste. Pez-dirkorn d enem o v akvarij 5 cm dolgo školjko, ker so barve samcev brez nje bolj medle. Pezdirk je zaradi ob straneh stisnjenega. na hrbtu in trebuhu enakomerno izbočenega trupa in zaradi svoje pestrosti za časa drsti naša najlepša ribica. Druira majhna, po dolžini ne 10 cm presegajoča ribica podolgovate, valjaste obG* keT s temnim rjavoolivnatim hrbtom in bolim trebuhom je radovedni, živahni, na? v j i vi in nagli pisanec, Tretja t-udi ne čez lfl cm dolga ribica, je kačelica ali polzača i kačastim;. ob straneh stisnjenim trupom., rjavorumeno haljo, okrašeno z vrsto tem-norjavih peg na bokih in hrbtu. Pri na< žive tri vrste kačelic: navadna, ballcanska in dolga, ki zrase do 15 cm. Navadna ima črno piko na korenu repne plavuti, balkaa> ska pa dve zakrivljeni črti. Zelo majhen j« tudi rjavo rumen i. s temnejšimi pegami o* bokih okrašeni globoček s po eno tipalka na vsaki strani gobčka. Pripada talnim ribicam in ne zrase čez 12 cm. Iste velikost je pisanka, podolgovata, na hrbtu in trebuhu rahlo izbočena, modrikasto siva ril» ca s širšo črno pego od škrg do repn« plavuti. Vse ostale naše ribice so večje i® pripravne le za večje akvarije, če jih na, mera varno gojiti več let. Sicer pa so mlajše rdečeokice. rdečeperke, koroslji Iinji, zele-nike. kleniči. androge, ploščici in podusti tudi prikladni za manjše akvarije. Zdaj si izberimo nekaj trdnih rastlin. Morava je plavajoče rastlina in kljubuje tudi mrazu. Jesenski žabji las in vodna greben ska sfa zeleni tudi pod ledom. Po-vodni mah ki rase v šopkih na raznih predmetih v vodi, zeleni zlasti pozimi. Neke vrste rmanca in podvodno streluše uspevajo v toploti n stopinj, pl ju cinik pa pri toploti 8° zelo dobro. S črno barsko zemljo ni treba štediti: čim več je. tc.m toplejše je v akvariju. Zemljo je treba s pritiskom zgostiti, nanjo je vsuri 2 cm debelo plast, mivke, zatem pa vsaditi rastline, poravnati dno s ponovnim nasipa-njem mivke, da tvori poševno 10 do 15° nagnjeno ravnino. Naposled je pokriti vse dno z močnejšim papirjem z malo navzgor zakrivljenimi robovi, nanj pa vliti polagoma 10" toplo vodo do roba akvarija. Ko smo papir polagoma dvignili, je delo končano. Akvarij stoji 14 dni pokrit s šipo. Medtem ?o se rastline prijele. Za vsako 6 cm dolgo ribo je treba računati 3 litre vode. Ljubitelji vodo/i t ja. ki si bodo urediR svojo sobno ribogojnico na opisani način, bodo gotovo zadovoljni. Gita Gero : Cesti Ob cestah brez konca, ki se vijejo kakor trakovi skozi gozdove in gorske doline, stoje pogosto preperela znamenja, ki so obledela v solncu in dežju. Čedalje neznat-nejša postajajo pod sivo, prašno skorjo, ki jim jo prinesejo hitri avtomobili, ko drve brez obzira mimo njih. In prav tako kakor tem znameaijem, se godi ljudem, ki stoje živ dan ob strani. Takšen je bil na primer Janez, mizarski pomočnik Janez Križ. Janez so miu rekli, ker je bilo župniku to ime všeč, in Križ zaradi tega. ker ga je bil nekdo našel pod kamenitim križem na vaškem trgu, kjer ga je bila mati odložila. In da mu ni bilo treba preživeti mladosti v vaški sirotišnici, kakor vsem drugim najdenekom, se je moral zahvaliti samo mizarju Lencu, ki ga je vzel k sebi. ker si je njegova žena tako zelo želela otroka, pa svojega ni dobila. Toda tako. kakor se zgodi pogosto v življenju, se je zgodilo tudi tu. Žena mizarja Lenca je naposled vendar doživela svoj blagoslov, in nekega dne. ko je prišel Janez iz šole domov, je za vrati spalnice prvič zajokal mladi Lene. Tako se je zgodilo, da najdenček Janez ni ostal domač otrok, ampak samo siromnk. ki so ga v hiši trpeli. Toda zadovoljen je bil tudi tako, kajti slabo se mu res ni godilo. Nihče mu ni storil nič hudejra. in da ni bil nihče z njim preveč ljubeznjiv. tega niti opazil ni, ker pač ljubezni ni bil vajen. Z malim Andrejem se ni nikoli prepiral. Paj je bilo jasno, da se mora vselej umakniti in molčati, ker mora biti hvaležen Saj je dobival že od prvega, dne svoje vsakdanje kosilo, jed in stanovanje. Tako je rekla po- gosto gospa Lenčeva, ne da bi si bila pri tem mislila kaj hudega. In Janez je mlademu domačemu sinu rad pomagal. Iz odpadkov, ki jih je dobil v delavnici, mu je izdeloval prav lepe reči. Konjičke in ladje in vozove s kolesi, ki so se res premikali, in pogosto, kadar ni bilo nikogar blizu, mu je pripovedoval najbolj čudne reči o gozdu in drevju in škratih, ki uganjajo svoje neumnosti med drevjem. Pripovedovati je znal čudovito lopo, dosti lepše kakor mizarjeva žena. S tovariši svojih let pa Janez ni imel dosti skupnega. Ni se menil za pretepe, indijanske igre in podano. Bil jo tudi dosti nežnejši kakor vsi drugi skoraj dekliško vitek. In če je vneto rezljal kakšno igračo je bil tako resen. »Ta b: utegnil postati mojster, če bi ?a poslali učit rezbarstva«, je nekoč dejal tujec. ki je videl dečka pri delu. Mojster sam pa je bil drugačnega mnenja. Hotel je imeti poceni delovno moč dokler še Andrej ne bo za delo In tako je pač prišel Janez za učenca v mizarsko delavnico. Zelo spreten jo bil in mojstni ga ni bilo treba nikoli oštevati. Naposled je iz na jd móka postal pomočnik Janez. Prav hitro je to šlo. tako hitro skoraj, da se je sam temu čudil. Šele tedaj, ko je lahko položil svoje pomočniško pismo v predal, kjer je spravljal svoje bomo imetje, se je prav zavedel, da je že dorasel. Ena in dvajset let! Da. in potem se je še nekaj zgodilo. Bronjovka v sosedni hiši je imela hčer Kristo. Zelo ljubka je bila in njene kite so bile debele kakor roke. Visele so ji čez hrbet in se zibale, kadar je šla po cesti. Ja- nez je bil vselej vesel, kadar jo je videl skozi okna delavnice. Toda iznenada je postalo vse drugače kakor prej. kakor vsa daj« prav z jezika in na levi strani pisi mu zarskemu pomočniku Janezu besedica »bog daj« prav jezika in na levi strani prsi mu je začelo nekaj butati ob rebra kakor trdne pesti ob težka vrata, ki so sedemkrat zapahnjena. ln nič pametnega mu ni prišlo na misel, kar bi 7. njo govoril. Samo zmeraj bi bil rad hodil z njo. kadar jo je srečal, in govoril o vremenu, ki je bilo zdaj lepo in deževno, kakor je pač naneslo. Potem pa je nekoč po dolgom premišljevanju vendar šel za njo na iz.pnhod iz mesta, pa se jo z njo pogovoril. Krsti je bilo prav in rdeč val krvi ji je žalil obraz kakor bi se bila sramovala njegovih in svojih besed. Izlet je bil resnično lep ln dekle je bilo kakor kakšna dama z lepo počesanimi lasmi in najlepšo prazniško obleko. Čez pisane poletne planj-ve je takrat vcdil Janez Kristo in daleč daleč sta prišla. In ko je rdeče popoldansko solnce že skoraj zašlo za gore in gozdove, tedaj sta oba zavila v skrit gostilniški vrt. In gostilničar je rekel: »milostna go«pa« in enkrat celo »gospod soprog«. To je Janeza čudno vzemi-lilo. hkrrtu pa je čutil tudi nekaj kakor srečo in ko sta se vračala domov, je boječe stisnil Kristino roko. In zdelo se mu je kako bi bilo lepo. če bi hči branjevke postala nekoč Kr ževa mojstrovka. O tem pa ni govoril in samo zaradi tega ne. ker še ni bilo dovolj denarja. Tako je čas tekel dalje. Andrej se je iznenada nehal brigati za rezljane konjičke in celo indijanske puščice so se zaprašile na postrešju. In preden se je Janez zavedel. ie postal tudi Andrej pomočnik, kakor on prej sam komaj 7 dvajsetimi leti. In Kriste iznenada ni bilo nekega zimskega popoldneva, in štiri tedne nato sc jc poročila z nekom, ki ni bil iz domačega kraja. Ko se je peljala stran z vsem svojim imetjem, tedaj je stal Janez pri oknu in stiskal križe, da so se krivili. Rekel pa ni ničesar in tudi ničesar storil ni. Samo čeljusti so mu postale bolj robate, da so se videle skoraj kosti skozi kožo. In odslej ni šel nikoli več v mesto. Samo nekoč, kmalu po Kristinem odhodu, mu je rekel mojster; »Nikari si tega ne jemlji preveč k srcu. Saj boš lahko dobil drugo!« Tedaj pa je Janez odkimal in šol hitrop iz sobe. Da. in potem spet ni dolgo trajalo in mojstrova žena je umrla. Tedaj je tihi Janez Križ napravil rakev iz najboljšega mecesnovega lesa. In ob grobu je stal z mojstrom in z Andrejem. Z istim Andrejem, ki je prvič zajokal takrat, ko je Janez prišel iz šole Ko je začelo spomladi spet zeleneti, je prišla nova mojstrovka v hišo. Tedaj je bilo iznenada spot polno življenja v hiši, loputanja vrat. smeha in govorjenja. Stari I/enc se je umaknil v podstrešje. Tam je sedel pojrosto tiho na toplem solncu in dostikrat se jo čez plot pogovarjal 7. brati jevko. k) je živela prav tako sama. Trovino je prevzel neki najomnik. ki je prinesel od Bog ve ko«] vse mogoče stvari. Časih je pogledal Janez po delu za obera starcema. In kadai je bianjevka vzela iz žepa pismo, ki ga je poslala Krista iz tujega mesta, tedaj se je vselej zgodilo, da je Janez hitro odšel s klop! pred hišo. Tn tedaj je dejal vselej stari Lene. prav tako kakor takrat, ko sc je preselila iz mesta. »Nikar si tega no jemlji več k srcu. saj boš lahko dobil drugo!« In Janez je prav tako odkimal kakor takrat. Kaj naj bi bil rekel? In potem je dobil važno delo. Prav hitro jp moral napraviti zibelko iz najboljšega mecesnovega. lesa. Andrej mu je sam narisal načrt. In Janez je žagal in meril osem dni. Kajti nikoli se mu ni zdela dovolj udobna, nikoli niso bile krivine dovolj lepe, nikoli niso bile cvetice na njej pisane. Toda naposled je bila le taka. kakor je morala biti, in drobni deček, mali Andrej, je ležal v njej in se cmeril ves dan. Prav tako se je navadil strica Janeza kakor vsi drugi v hiši. Kdo bi mu bil pa znal tako lepo izrezljati konjičke in ladje in vozove s kolesi, ki se resnično obračajo? Tudi je vedel najibolj čudne reči o gozdu in drevesih rn škratih, ki uganjajo med vojnmi svoje neumnosti! Dosti lepše, kakor lastna mati in še celo lepše kakor stari oče. ki mu jo polovica zgodbe ostala vselej v brezzobih ustih. In zato tudi mali Andrej ni razumel, zakaj so vsi v hiši jokali, ko je Janez napravil zaboj, v katerem je potem ležal stari oče, lepo ravno, s sklenjenimi rokami. In dan nato. ko sta se sprehajala po vrtu z neštetimi križi, jo prosil otrok starega pomočnika, naj mu napravi najlepšo igračo, ki more 11a svetu biti. In tedaj mu je ta žo 7. drhtečimi prsti napravil majčkeno zibelko in ne dosti večji podolgast zaboj iz mecesnovega losa. Tn ti dve igrači imajo še dandanes v mizarski delavni na trgu. Tn nihče ve* ne ve. kdo ju je napravil. Ne mladi gospodar, ne njegova žena. Kajti Janez Križ je že davno pozabljen. Tn to je zaradi tega. ker žive ljudje, ki stoje zmerom ob strani. kakor znamenja ob cesti, ki se vleče v daljave. V solncu in dežju oblede. .Čedalje naznatnejši postanejo pod sivo. prašno skorjo, ki jo puste avtomobili. ko drve mimo njih. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ea sonzordj »Jutra« Adotl ttibnlkar. — &a Narodno tiskamo a d. Kot dskaraarja Franc Jezertek. — Za tnaeratzu del je odgovoren Aloja Novak. _ Vaa c Ljubljani