PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, /azmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski JL dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Te1. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 74 (13.607) Trst, sobota, 31. marca 1990 Andreottijev vrh je le deloma osvetlil nekatere temne točke vladne politike Tajniki vladne večine sklenili »premirje« do majskih volitev Do izraza je prišla predvsem potreba po doslednejšem spoštovanju sprejetih obvez Odločitev, da tajniki ne bodo dajali izjav, je izzvala oster protest parlamentarnih novinarjev Etilometrom grozi usoda varnostnih pasov? RIM — Vrh tajnikov strank vladne večine, ki naj bi blagodejno, če ne celo zdravilno vplival na šibko zdravje vlade, se je zaključil brez velikega učinka. Tajniki so Andreottijevo omizje zapustili z mešanimi občutki, saj niso prikrivali ne zadoščenja, ne zaskrbljenosti. Enotni pa so si bili v prepričanju, da je treba sedaj počakati na volitve, ki bodo edine lahko potrdile enega od navedenih občutkov. Za tajnike je bistveno to, da je vrh osvetlil marsikatero temno točko in razjasnil politično obzorje, nad katerem so se še včeraj zgrinjali oblaki krize. Craxi in La Malfa sta bila po šesturnem zasedanju še najbolj zgovorna, čeprav so vsi tajniki še pred začetkom vrha sklenili, da novinarjem ne bodo dajali nikakršnih izjav. Vendar o tem pozneje. Za tajnika PSI je bilo srečanje priložnost, da še enkrat predoči vso zaskrbljenost zaradi trenj, ki so se pojavila v vladni večini, hkrati pa spodbuda, da se parlament čim-prej zgane v pravo smer in odpravi ovire, ki so se nabrale v teh mesecih. Republikanec La Malfa pa je skoraj s ponosom ugotovil, da so končno tudi socialisti povzeli kritike, ki so jih že zdavnaj izrekli republikanci. Mar to pomeni, da se ustvarja nova os med PSI in PRI? La Malfa je previden: ne gre za os, temveč za dejstvo, da obe stranki z isto mero zaskrbljenosti gledata na iste probleme. Za Forlanija je bil vrh »koristno, konstruktivno a rutinsko posvetovanje«, Nič novega pa nista povedala niti Cariglia (PSDI), niti Altissimo (PLI). Prej kot vrh sam je za senzacijo poskrbela prava armada novinarjev, ki so več ur čakali na dvorišču Palače Chigi. Nekaj po 15. uri, potem ko so bili seznanjeni z odločitvijo, da tajniki strank ne bodo dajali izjav, so v znak protesta in precej hrupno zapustili svoje postojanke. Politike je zato pričakalo samo pet »pooblaščenih« novinarjev. Skupinica je dobila (udi dovoljenje, da se namesti v posebni sobi poleg dvorane, kjer je potekal vrh. Novinarske organizacije so takoj izdale vrsto tiskovnih sporočil, s katerimi podpirajo protest novinarjev in izražajo začudenje nad ravnanjem osebja Palače Chigi, ki je parlamentarnim novinarjem preprečilo normalno opravljanje dolžnosti. RIM — Večina Italijanov je pozitivno ocenila ukrepe, pa čeprav so izredni in so nastali po sili razmer, medtem ko bi jih bili morali že,zdavnaj uvesti, ker bi lahko zaustavili sobotne pokole na italijanskih cestah. Uvedba etilometrov (ki so menda že nared in na voljo policiji) je seveda dobrodošla, vendar bo treba ugotoviti, če bo prometna policija res izvajala preglede. Obstaja namreč nevarnost, da se z etilometrom ponovi primer varnostnih pasov, ki so obvezni, a jih tričetrt Italijanov ne priveže, ker jim nihče ne prisoli globe. Tudi komunistična vlada v senci je ugotovila, da so predpisi, s katerimi naj bi omejili število »sobotnih« mrtvih na cestah, dobrodošli. Poleg etilometra, ki bi lahko stopil v veljavo že konec prihodnjega tedna, naj bi vlada prepovedala upravljanja hitrih avtomobilov osebam, ki imajo vozniško dovoljenje manj. kot dve leti, plesišča in diskoklube pa naj bi zapirali po dogovoru, a vsekakor nekaj ur prej kot sedaj. Za nameček bi morali prepovedati točenje žganih pijač v jutranjih urah. V Ljubljani potrjena evropska usmeritev Slovenije, Hrvaške in BiH Levica iz dežel Alpe-Jadran išče skupni jezik in pobude BOGO SAMSA LJUBLJANA Na pobudo ZKS - Stranke demokratične prenove so se včeraj sestali predstavniki levih strank iz vseh dežel Alpe-Jadran. Prišli so komunisti, socialisti in socialdemokrati iz italije, socialdemokrati iz Avstrije, obe socialistični stranki iz Madžarske, socialisti in prenovitelji iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine, vsi pa so pokazali izredno zanimanje in poudarili potrebo, da se okrepi sodelovanje levičarskih strank na tem področju, saj že prihaja hkrati do povezovanja desnice, predvsem na kr-žčanskodemokratskih temeljih. Zaradi tega so se tudi dogovorili, da bodo zasedanje nadaljevali že o konkretnih temah in je bil vsaj načelno sprejet predlog socialistov iz dežele Furlanije-Julijske krajine, da naj bi bilo tako srečanje verjetno že oktobra v Gorici, o dokončnem sklepu pa se morajo še sporazumeti. Morda še pomembnejši pa je bil jugoslovanski odmev, istočasno so, načrtno in namenoma sinhronizirano, sklicali zasedanje CK ZKJ v Beogradu, na katerem naj bi sklenili, kdaj se bo nadaljeval štirinajsti prekinjeni izredni jugoslovanski partijski kongres. Na drugem mestu podrobneje poročamo o popolnem polomu zasedanja, k čemur je odločilno prispevala prisotnost v Ljubljani predsednika CK ZK Hrvaške - Stranke demokratske obnove Ivice Rečana, ki je tudi na ta protokolarni način dokazal, da so hrvaški preno-Htelji za Evropo, vključevanje v moderne socialistične de- mokratske evropske tokove, ne pa za vrtnitev v staro jugoslovansko partijo pod Miloševičevim proboljševiškim srbskim populizmom. V pozdravnem nagovoru je predsednik Ciril Ribičič dejal, da želijo delati in živeti po najzahtevnejših evropskih merilih, da se zavzamajo za tržno gospodarstvo, politični pluralizem in demokracijo in da bodo branili legitimnost volitev, tudi če sami ne bi bili uspešni. Evrope ni mogoče graditi brez vodilne vloge regij in prav zato je postala skupnost Alpe-Jadran pomembna združevalka širšega sodelovanja. Med osrednje teme je Ribičič uvrstil človekove pravice in evropsko raven zaščite manjšin, pobude za demilitarizacijo področja in čim svobodnejši pretok idej, ljudi in blaga. Zavzel se je še za nadaljevanje pluralističnega dialoga. Ivica Račan pa je imel krajši, toda načelen govor. V Evropo se ne hodi, ustvarja se jo, na domačih tleh, z graditvijo demokracije in sodelovanja. Zato so se tudi na Hrvaškem odločili za demokratično konfrontacijo in legitimacijo. V imenu italijanskih socialistov je prvi govornik Piero Zanfagnini poudaril plenarno prisotnost, ki dokazuje, da je treba načelni progmatizem uresničiti s konkretnimi dejanji. Skupnost Alpe-Jadran je socialistična zamisel in nujno je sodelovanje združenih levih sil, kjer se desnica že združuje in jih utegne prehiteti. Tudi zato je predlagal, da se že oktobra organizira nadaljnje zasedanje, ki bo konkretnejše NADALJEVANJE NA 2. STRANI Samovoljno sklicali zvezni centralni komite Ob srbskih pritiskih dokončen razkol v ZKJ LJUBLJANA — Iz Beograda poročajo o popolnem polomu zasedanja CK ZKJ, sklicanega na močan srbski pritisk, kateremu naj bi se pridružila še partijska organizacija v armadi. Načrti so bili preprosti: sprejeti nekakšen program, določiti, da se 15. aprila nadaljuje prekinjeni štirinajsti izredni kongres ZKJ, izvoliti nove organe in s tem obnoviti nekdanji unitaristični, boljševiški partijski režim po vsej Jugoslaviji. V resnici ni nič potekalo po scenariju. Zapletlo se je že dan prej, ko je zasedalo predsedstvo. Ni bilo ne Slovencev ne Hrvatov, ki so že na svojih centralnih komitejih povedali, da jih ne bo na nobeno nadaljevanje kongresov, da je treba sodelovanje zgraditi na povsem, novih temeljih, predvsem pa naj bi ustanovili popolnoma nove demokratične stranke. Prišli pa so makedonski in bosan-skohercegovski predstavniki. Toda Makedonce so že v četrtek hudo užalili, saj niso sprejeli nobenega predloga o posvetovalnem značaju kongresa, da je treba razpustiti stare organe. Preprosto so jih preglasovali, make- donska delegacija pa se je vrnila domov in uradno povedala, da preostali trije člani CK (med njimi tudi predsedujoči Milan Pančevski) ne uživajo zaupanja članstva, da so ostali zgolj po svoji lastni volji in da ne zastopajo več ZK Makedonije. Velika dvorana zvezne skupščine je bila napol prazna, na levi strani pa se je stiskalo preostalih devetdeset članov centralnega komiteja iz Srbije in Črne gore, trije Makedonci, peščica iz BiH in eden iz Hrvaške. Novi tajnik predsedstva CK ZKJ Srb Petar Škun-drič (nihče ni nikoli pojasnil, kako in kdo ga je izvolil) je po svoje interpretiral zasedanje predsedstva in vse skupaj predstavil kot skupen dogovor za ‘sklicanje kongresa. Bilo je veliko polemik, proceduralnih zapletov in replik. Vse pa se je do kraja zapletlo, ko je predsednik bosanskohercegovskih komunistov Nijaz Durakovič ostro protestiral, da je tajnik razložil sklepe povsem po svoje, da ni nič povedal o zahtevah po odstopu predsedstva, o tem, da se ustanovi delovna skupina NADALJEVANJE NA 2. STRANI Izziv Confindustrie Prijateljska tekma v Bazlu vladi in politikom Italija - Švica • • NA 3. STRANI za uigravanje □ □ □ dveh novincev Iz Rima v Gorico □ □ □ da bi spraznila Četrtfinale Davisovega pokala zlatarno Fabris Avstrija gladko Policija že proti Italiji aretirala tatova kljub Caneju NA 8. STRANI NA 10. STRANI Sinočnja premiera Intervjuja Sinočnja premiera v Kulturnem doma v Trstu je za SSG pomemben dosežek že zgolj zaradi pogojev, v katerih je naše gledališče prisiljeno delovati. Ta dosežek pa postane še pomembnejši, če ocenjujemo samo umetniško kvaliteto predstave, igralske stvaritve, delež režiserja, scenografa in drugih sodelavcev, ki so oblikovali krhko tkivo dramske pripovedi Natalie Ginzburg. Igra o spodletelih srečanjih med ljudmi, o novinarju, ki bi intervjuval človeka, kateri v usodnem trenutku zmeraj zmanjka, in o ženski, ki s tem človekom živi in torej živi vseybolj sama, bo gotovo prevzela vse tiste, ki znajo prisluhniti drobnim problemom vsakdanjosti. Odlična interpreta sta Tone Gogala in Lidija Kozlovič, režiser predstave je Boris Kobal, prevod je oskrbela Ivanka Hergold, sceno je pripravil Marjan Kravos, kostume Marija Vidau, glasbo Lado Jakša, lektor pa je bil Jože Faganel. Zaradi znanih zapetljajev ob tem koncu sezone je bilo SSG prisiljeno spremeniti svoj delovni plan in strniti predstave. Tako bo drevišnja ponovitev namenjena redom B in F, jutrišnja nedeljska predstava pa C in G. Gledališko vodstvo izraža prepričanje, da lahko računa na razumevanje svojih abonentov. Kakršnakoli druga rešitev bi bila prav za obiskovalce težje sprejemljiva. V srhljivi nesreči na avtocesti sonca umrla ravnatelj zavoda in 15-letni dijak Na odcepu za Capuo se je prevrnil avtobus z dijaki in profesoiji na šolskem izletu CAPUA (CASERTA) — Malo po deveti uri zjutraj je bila avtocesta sonca prizorišče srhljive prometne nesreče, v kateri je bil na odcepu za Capuo vpleten turistični avtobus s skupino višje-šolcev iz Urbanie na šolskem izletu. V nesreči sta umrli dve osebi, ranjenih pa je bilo 38. Iz še nepojasnjenih razlogov je dvonadstropni avtobus zavozil s ceste, pri tem pa je treščil ob cementno varnostno ograjo, kjer se je odbil in drsel na boku še kakih dvesto metrov predno se je ustavil sredi dvopasovnice v smeri proti Neaplju. Trčenje je bilo tako silno, da so se malodane vsi potniki močno potolkli, dvema osebama pa ni bilo več pomoči, ko so na kraj nesreče prihiteli prvi rešilci. Žrtvi sta 15-letni študent Alessandro Dini iz S. Angela in Vado pri Pesaru in 50-letni ravnatelj inštituta za geometre iz Urbanie Giuseppe Tuminiello doma iz Polline pri Palermu. Na oddelku za oživljanje se borita za življenje še dva študenta, oba sedemnajstletnika, Piet-ro Rossi in Filippo Sanini, večina ostalih sošolcev, profesorjev, ki so spremljali dijake na šolski izlet, ter žena in otroci nekaterih profesorjev pa se bo morala zdraviti od deset do štirideset dni. Le nekaj udeležencev izleta in šofer avtobusa so smeli že zapustiti bolnišnico. Šoferja je včeraj dolgo zasliševala prometna policija, vendar kaže, da mu niso mogli pripisati nikakršne krivde. Šofer Giuseppe Santini je sedel v avtobus malo pred polnočjo, nato pa je ob tretji uri zjutraj zapustil Urbanio s 55 potniki. Skupina študentov in profesorjev je bila namenjena na dvodnevni izlet v Caserto, kjer bi si bili morali ogledati Vanvitellijev dvorec, Pompei in Capuo, povratek pa je bil predviden za danes. Šolski izlet pa se je žal sprevrgel v tragedijo, ki je zadobila tudi srhljive obrise, ko so preiskovalci skušali ugotoviti kdo je druga žrtev nesreče. Na asfaltu je namreč ostalo le nekaj človeških posmrtnih ostankov, za katere je policija šele po izpisu seznama preživelih ugotovila, čigavi so bili. Dijaka pa je prepoznal sošolec, ki je edini zbral dovolj poguma, da je ob spremstvu policijskih agentov stopil v mrtvašnico in istovetil drugo žrtev. Starši in sorodniki dijakov, ki so bili žrtve prometne nesreče pri Capui (AP) Zaradi stavke spet težave na železnici RIM — Železniški promet se bo ta konec tedna odvijal s precejšnjimi težavami. Postajenačelniki, včlanjeni v sindikalno gibanje .Cobas, bodo namreč stavkali od 21. ure danes do iste ure jutri. Takoj po zaključku stavke stojevodij pa se bo začel protest tehnikov, ki urejajo promet vlakov. Ta kategorija delavcev železnice je pri svoji prvi stavki. Težko je napovedati, kakšne težave bo povzročila 24-urna stavka »uporniških« postajenačelnikov, saj ni znano, koliko jih je pristopilo v novoustanovljeno organizacijo Cobas za to kategorijo. Gotovo pa je, da bi že tretjina strojevodij v večjih železničarskih okrožjih, kot so na primer Milan, Bologna ali Rim, ohromila promet na vsedržavnem omrežju. Prav v tem podatku pa tiči vsa »moč« Cobasov, ki delavcem železnice vse bolj vsiljujejo svoje zahteve. Prihodnji teden pa se obetajo tudi razčlenjene stavke ostalih javnih prevozov. Rimski vozniki javnih avtobusov so že napovedali stavko, ki bo 6. aprila, ni pa izključeno, da se ne bo stavkovni val razširil po vsej Italiji. Bush pisal Mihailu Gorbačovu in se zavzel za dialog z Litvo VILNIUS — Zdi se, da se bo vprašanje neodvisnosti litovske države rešilo na diplomatski ravni, kar je v bistvu želja vseh in tudi samega Mihaila Gorbačova. Sicer včerajšnja največja novost v zvezi s tem vprašanjem zadeva pismeno sporočilo, ki ga je ameriški predsednik George Bush poslal Mihailu Gorbačovu. Po tem, kar poroča sovjetska agencija Tass, naj bi pismo sovjetskemu zunanjemu ministru Ševardnadzeju izročil predstavnik ZDA v Moskvi John Joyce. O vsebini pisma pa sovjetska tiskovna agencija ničesar ne poroča. Glasnik Bele hiše Mariin Fitzwater je na tiskovni konferenci pojasnil, da je Bush v svojem pismu jasno opozoril sovjetskega predsednika, da so Združene države Amerike za neodvisnost Litve. Rešitev vprašanja, je še dejal Fitzwater, pa je treba iskati v mirnem dogovarjanju, kar je sicer že poznano stališče Busheve administracije. Glasnik Bele hiše je dejal, da se je Bush odločil za sporočilo Gorbačovu potem ko se je o teh vprašanjih pogovarjal z angleškim ministrskim predsednikom Margareto Thatcherjevo in senatorjem Edwardom Kennedy-jem, ki je v sredo pripotoval iz Sovjetske zveze. Na zasedanju sovjetskega predsedniškega sveta so pozitivno ocenili ameriške »nasvete«. Tako je na tiskovni konferenci ob povratku domov povedal Edward Ken-nedy, ki zagotavlja, da tudi Gorbačov želi, da se Litva osamosvoji, toda pod določenimi pogoji, ki jih bo sam postavil. Nekateri funkcionarji ameriške administracije opravičujejo »medle« izjave predsednika Busha, saj bi se z odločno podporo litovskim zahtevam opredelil za izbire, ki ne odgovarjajo sedanji mednarodni diplomatski stvar- nosti. Isti funkcionarji namreč opozarjajo, da bi zelo težko prišlo do takih korenitih sprememb v Vzhodni Evropi in v sami Litvi, ko bi Gorbačov ne uresničil perestrojke in glasnosti. Zato bi lahko vsaka prenagla izbira zaustavila ali celo prekinila proces demokratizacije, ki se je začel in ki ga cel svet odobrava. Sovjetska agencija Novosti pa je včeraj »položila račune«, ki bi jih Litva morala plačati Moskvi v primeru državne in gospodarske osamosvojitve. Po podatkih, ki jih je posredoval sovjetski statistični urad, gre beležiti litovski negativni saldo do SZ za približno 80 milijonov rubljev. Tudi v import-exportu beleži Litva hud priman-kljaj, kar seveda bi pribaltski državi pomenil hud udarec v primeru, da bi samostojno vzpostavila gospodarske stike z ostalimi državami sveta. Ob tem, zaključuje agencija Novosti, bi Litva morala vrniti Moskvi kakih 18-21 milijard rubljev kot povračilo za vse investicije, ki jih je Gorbačovova država vložila za industrijski razvoj pribaltske države. Možnosti, da bi z referendumom odločali o neodvis-nostvi Litve, so vse bolj stvarne. Predlog, ki ga je iznesel lider litovske komunistične partije Algirdas Brazauskas, je v bistvu osvojil tudi predsednik Vytautas Landsbergis. Sam Brazauskas pa naj bi bi po mnenju političnih opazovalcev bil najprimernejši vezni člen med Litvo in Moskvo in to tudi, ker je ostal med redkimi litovskimi voditelji, ki je ohranil dobre odnose z Gorbačovom. In prav na srečanju 13. marca, to je dva dni po odločitvi Litve, da se odcepi od SZ, je Gorbačov »svetoval« baltskemu partijskemu voditelju karto referenduma, izbiri, ki je v začetku ostro nasprotoval predsednik litovske države Vytautas Landsbergis. De Cristofaru 30 let Porotno sodišče v Anconi je včeraj razsodilo, da bo moral Filippo De Cristo-iaro, ki so ga priznali za krivega umora skiperke Annarite Čurine, presedeti v zaporu tridesetletno kazen. Javni tožilec je sicer zahteval kazen na dosmrtno ječo. Sodniki so tudi ugotovili, da Diana Beyer ni sodelovala pri umoru, čeprav so dekletu že sodili sodniki za mladoletnike. De Cristofaro se je ob branju razsodbe smehljal, kljub temu da je treba tridesetim letom dodati še šest let zapora, ker se je polastil katamarana, in dve leti za utajo trupla (AP) Thatcherjeva je v Londonu sprejela kanclerja Kohla LONDON — Angleški ministrski predsednik Margaret Thatcher je v okviru praznovanj ob 40-letnici prijateljskih stikov med ZRN in Veliko Britanijo sprejela zahodnonemškega kanclerja Helmuta Kohla (na sliki) in s tem delno prispevala k izboljšanju odnosov med obema državnikoma. Priložnost srečanja pa sta državna poglavarja izkoristila, da sta se domenila o vprašanju združenja obeh Nem-čij ter evropske integracije. Glede prve zadeve je Kohl v bistvu potrdil stališče,'da se zavzema za nem-ško-poljsko mejo na Odri in Nisi; protokol pa naj se podpiše po združitvi nemških držav. Ob tem je nemški kancler izrazil pričakovanje, da se bodo Poljaki kot povračilni znak uradno oprostili, ker so po drugi svetovni voj- ni izgnali iz države več pripadnikov nemške narodnosti. Na tiskovni konferenci je bila poudarjena potreba, da se po združitvi obeh Nemčij čimprej uresniči tudi evropska integracija. To stališče, ki g[a je zagovarjal Kohl, pa je Thatcherjeva sprejela nekoliko hladno in pokazala večjo pripravljenost, da se funt-šter-ling vključi v Evropski denarni sistem. Oba državnika pa sta si bila edina v ugotovitvi, da mora združena Nemčija ostati v atlantskem zavezništvu in da se vprašanje odstranjevanja atomskih raket z nemškega teritorija reši postopno. Na srečanju sta Kohl in Thatcherjeva spregovorila tudi o litovski osamosvojitvi in se zavzela po mirnem reševanju tega vprašanja. • Levica iz dežel skupnosti Alpe-Jadran in na katerem naj bi obravnavali teme, ki povezujejo vse leve stranke dežel Alpe-Jadran. O podobni pobudi so že na dopoldanskem zasedanju govorili madžarski socialisti, ki so sicer po volitvah oslabljeni, toda še vedno pomemben dejavnik madžarskega javnega mnenja. Predstavnica KPI iz Lombardije, Elga Montagna pa je obravnavala predvsem povezavo dežel z Evropo, perspektive nemškega združevanja in poskuse, da se ustvari skupno karto deželnih povezav. Pri tem je veliko dilem in odprtih vprašanj, na katera mora predvsem odgovoriti združena levica. Na popoldanskemu delu zasedanja je Željko Jeglič predstavil Socialistično zvezo Slovenije kot demokratično stranko, ki nastopa na volitvah. Evropa postaja vedno bolj skupnost regij in narodov in zaradi tega je tudi vedno bolj v ospredju zaščita narodnostnih manjšin, ki se ne sme omejevati na zaščito kulture, temveč mora obsegati tudi gospodarska in politična vprašanja. O manjšinski problematiki je obsežno govoril Claudio Tonel, ki zastopa tržaško KPI. Poudaril je, da morajo tudi stranke v okviru Alpe-Jadran prispevati k razvozljanju zapletenega in manjšinskega vprašanja in. tako sodelovati v izgradnji evropske stabve. Sedaj se srečujemo že z rasistično idelogijo in sindromi sovraštva do tujcev. Predsednik deželne komisije za evropka vprašanja Ugo Poli pa je govoril o prispevku levih strank Alpe-Jadran k ustvarjanju evropske konfederacije. Zavzel se je za denuk-learizirano področje in vključevanje zelenih v sklop levih strank Alpe-Ad-ria. Levica doslej štirih politično različnih področij se torej povezuje v enoten blok, v katerem nista več po- membna izvor kake stranke in njena preteklost, temveč skupna splošna leva usmeritev. Komunizma ni več, je poudaril eden izmed vidnih govornikov, toda socializem je ostal, seveda pa je odprto vprašanje, kakšen socializem je to. Gre za socializem osvobajanja ljudi, povezovanja, odprtih meja, demokratičnega razvoja. Leve sile iz dežel atlantskega pakta, tistih, ki se bodo pridružile dvanajsterici Evrope 92, nevtralcev, bivšega realsocializma in samoupravnega socializma, se torej povezujejo na povsem novih izhodiščih. To pa so hkrati tudi dežele, ki imajo trenutno najbolj propulziven gospodarski razvoj v Evropi, je v uvodnem pozdravu poudarila slovenska zunanja ministrica Cvetka Selšek. Izhajajoč iz pragmatično gospodarskega, predvsem pa političnega značaja je povezava nujna. • Dokončni razkol v ZKJ in predvsem odloča demokratično, s konsenzom in ne s preglasovanjem. Z njim je polemiziral sbrski predsednik Bogdan Trifunovič, Sretan Djurič pa je preprosto ugotovil: »Odidite, tovariši Bosanci, če ne pripadate jugoslovanski partiji!« Bosanci so se na koncu naveličali in so res odšli. Ostali so Srbi, Črnogorci in JLA, trije Makedonci in en član iz Hrvaške. Prepir pa se je nadaljeval tako, da sklepi niso povsem jasni. Vojska je podprla predlog črnogorskega predsednika Momira Bulatoviča, da naj pošljejo vsem članom ZKJ pismo, v katerem naj bi Obrazložili, kaj se je zgodilo. Na temelju tega bi morda ponovno slicali CK, govorilo pa se je tudi ° tem, da naj bi se 25. aprila nadaljeval prekinjeni kongres. Toda nobenega dvoma ni, da je ZKJ mrtva, da je dokončno razpadla in da bi kakršnokoli sklicevanje cekajev, izrednih kongresov in delovanje predsedstev pripeljalo do še večjega poloma, kot so ga srbski gledalci lahko spremljali na svojih televizijskih ekranih. ČUDOVITI PRAZNIKI NA JUGOSLOVANSKEM OTOKU PAGU Preživite čudovite praznike v kristalno čistem zalivu otoka Paga. , Privatni penzion-restavracija BlSCT nudi polni penzion, polpenzion ali nočitve z zajtrkom. Dnevno sveža hrana in druge specialitete. Namestitev v sobah prve kategorije. Informacije in rezervacije na direktni telefon: 0038 51 891175 P. S. Istočasno lahko rezervirate vaš letni dopust. Pojutrišnjem predstavijo NORICI) VI V ponedeljek, 2. aprila, bo v tržaškem hotelu Savoia Excelsior, Obrežje Mandracchio št. 4, uradna predstavitev zavarovalnice Noricum Assicurazioni. Gre za izjemen dogodek, saj pomeni formalen krst prve delniške družbe resnično srednj evropskega zadiha, ki nekako prehiteva čas. Delokrog Noricuma se ne bo namreč omejeval na državno ozemlje, ampak bo zaobjel tudi večjezično območje Delovne skupnosti Alpe-Jadran, od s Slovenci in Italijani naseljenega Trsta prek z Ladinci oziroma Furlani ter nemško govorečimi ljudmi zaseljene Furlanije in Tridentinske-Južne Tirolske pa tja do Avstrije, Madžarske in naprej. Poslovanje mimo meja torej, kot je bil napovedal predsednik novorojene družbe Vitaliano Neri, ki bo s podpredsednikom Suada-mom Kapičem, generalnim direktorjem Giorgiom Attemijem in drugimi njenimi zastopniki pojutrišnjem predstavil Noricum najprej časnikarjem (ob 11. uri) in uro pozneje predstavnikom političnega in javnoupravnega aparata ter gospodarstvenikom iz tržaške in ostalih treh pokrajin Furla-nije-Julijske krajine. Pomembnost dogodka, ki bo obogatil krajevno in deželno stvarnost vključno z njenimi etnično-jezikovnimi sestavinami, bo še potrdila navzočnost podtajnika pri ministrstvu za industrijo posl. Paola Babbinija, ki je zadolžen za zavarovalninsko problematiko, in predsednika parlamentarne komisije za nadzor nad socialno-skrbstvenimi ustanovami posl. Sergia Colonija. Najboljša izkaznica za Noricum je poslovna uspešnost šeste največje italijanske zavarovalnice Unipol, na katero se bo finančno in strateško naslanjal: njen lanski obseg zbranih premij je znašal 1.044,4 milijarde lir, to pa je dovoljšnje jamstvo. Na posvetu o problematiki neustreznih infrastruktur in javnih storitev pred bližnjo evropsko združitvijo Izziv Confmdustrie vladi in politikom Predsednik Sergio Pininfarina podprl tezo institucionalnih reform in zatrdil, da so industrijci za napredek v demokraciji PARMA — Nezadostnost infrastruktur, neustreznost javnih storitev, pomanjkanje jasnih tržnih pravil: to so po mnenju veleindustrijcev glavne vrzeli, zaradi katerih bi utegnila biti Italija zadnje kolo dvanajsterice v postopku za tržno združitev zahodnoevropskih držav leta 1993. To pa je tudi srž kritik na rovaš političnih strank, ki jih je stresel na odgovorne predsednik Confindustrie Sergio Pininfarina med včerajšnjim prvim delom dvodnevnega zasedanja na temo "Infrastrukture in razvoj: povezati se z Evropo" v Parmi. Vodji industrijcev so odločno pritrdile še druge osebnosti, med njimi minister za odnose s parlamentom Egidio Sterpa (liberalec) in rimski župan Franco Carraro (socialist); vsakdo iz svojega zornega kota, vsi skupaj pa z enim in istim namenom - izzvati vladne može, politike, sindikaliste in učenjake k iskanju najkrajše poti do družbeno-gospodar-skih reform. V predsednikovem poročilu ni bilo čelnih napadov, niti ne vojnih napovedi, Pininfarina je spregovoril umirjeno, prav zato pa toliko odmevneje: izziv ni bil uperjen v posameznika in njegovo obarvanost, ampak v (ne)spo-sobnost javnih upraviteljev in strankarskih veljakov na področjih, ki so temeljnega pomena za ozdravitev premalo naoljenega državnega stroja. Frontalnih napadov tudi zato ni bilo, ker je šef veleindustrijcev priznal, da »smo za takšne razmere vsi krivi«, in dodal, da je treba za vsesplošno modernizacijo sistema skupaj zavihati rokave. Pininfarina je odločno zavrnil očitek, češ da imajo industrijci skomine po hegemoniji, da hočejo prevzeti vlogo politikov, torej oblast, in zatreti demokracijo. Nasprotno - je pribil - mi smo najbolj inovativna in napredku najbolj naklonjena sestavina te družbe, skratka najbolj reformatorska. Poudaril je nujo o večji proizvodni konkurenčnosti in hkratnem posluhu za potrebe in zahteve prebivalstva. V problem institucionalnih reform se ni spustil specifično, je pa podprl »kar koli bi lahko povrnilo izvršni oblasti odločitveno moč«; to ne bi samo omogočilo večje avtonomije deželnih in krajevnih uprav, temveč tudi prodornejšo uspešnost na tržiščih. Gornje je govornik pogojil z večjo svobodo podjetnikov in z manjšim poseganjem oblasti v tržne oziroma finančne mehanizme, ki da je povzročilo že pravo anarhijo. Pininfarina je pozval k popolni recipročnosti ravnanja z zasebnim in javnim kapitalom. Ob zasedanju se je predsednik Confindustrie sešel s sindikalisti Cgil, Cisl in Uil: pogledi na in-frastrukturno-javnostoritveno problematiko so se ujemali, stališča o obnavljanju delovnih pogodb pa ne. (dg) Za avtocesto Beograd-Budimpešta Aleksandar Prija obiskal Berninija RIM — Republiški sekretar SR Srbije za odnose s tujino Aleksandar Prija se je z ministrom za prevoze Carlom Berninijem razgo-varjal o pripravah za gradnjo avtoceste Beograd-Budimpešta, pri kateri bo sodelovala poleg jugoslovanskih, italijanskih in madžarskih dejavnikov še Avstrija. Prija se je sešel tudi z direktorji nekaterih italijanskih podjetij. V drugi polovici aprila bo obiskala Beograd, Novi Sad in Subotico skupina italijanskih strokovnjakov. Sejem AIpe-Adria: delegacija slovenske vlade pozorno prisluhnila tudi razstavljalcem SDGZ Nikkei že spet precej zdrknil TOKIO — Na tokijski borzi so včeraj spet zabeležili močan padec: kazatelj Nikkei je zdrknil za 3,37% s četrtkovih 31.026,16 na 29.980,45 jena. To pripisujejo slabim poslom z obveznicami in neredu na valutnih tržiščih ter pričakujejo novo ošibi-tev jena nasproti dolarju, ki se je sicer včeraj okrepil le v Tokiu, kajti drugje je rahlo popustil, medtem ko se je marka okrepila. Novi "črni dan" na borzi v Tokiu ni vplival na druge borze, ampak je nasprotno potisnil indeks v Frankfurtu do novega viška. Dobro se je obnesla tudi milanska borza, kjer je Mib poskočil ob fiksingu za 0,91% na raven 996 (0,4% manj kot v začetku leta). Lira je kar zdrava, zunaj evropskega denarnega sistema pa velja omeniti poskok funta šterlinga spričo napovedi Thatcherjeve, da bo funt vstopil vEDS. LJUBLJANA — V četrtek, sicer v poznih'popoldanskih urah, je prišlo do nenapovedanega obiska predstavnikov izvršnega sveta Slovenije na sejmu Alpe-Adria.. Predsednik Dušan Šinigoj, podpredsednik Janez Bohorič in predsednica komiteja za mednarodne odnose Cvetka Selšek so opravili neformalen obisk sejmišča in se pogovarjali z raznimi razstavljala. Zanimalo jih je predvsem mnenje prisotnih. Gostje so se zaustavili tudi na razstavnem prostoru SDGZ, kjer so imeli možnost spoznati razloge in smisel skupinskega nastopa slovenskih poslovnikov iz Italije. Pogovor je potekal v sproščenem neprotokolarnem vzdušju, kar je omogočilo celovit prikaz delovanja in občutkov prisotnih. Včeraj je bil na sporedu tretji in zaključni dan Turističnega foruma. Poročevalci so v svojih posegih potegnili črto nad razvojnimi trendi turizma in ponovno poudarili smisel celovite ponudbe. Prav v tem duhu je potekala tudi predstavitev posebnega umetnostnega vodnika Slovenije, ki bi moral iziti v naslednjih mesecih - verjetno še pred koncem leta - v nemščini, italijanščini, angleščini in seveda slovenščini. Geslo, ki so ga skovali pobudniki izdaje, je "Po stopinjah avtentičnosti in vpetosti v Evropo". Publikacijo bo popestrilo preko 250 fotografij in 50 shem oziroma zemljevidov o naravnih in kulturnih spomenikih na ozem-Iju, kjer avtohtono živimo Slovenci. Že večkrat smo omenili delovanje aktiva kmečkih žena. Včeraj je bila na sporedu predstavitev dobrot Dobrave pri Ljubljani. Namerno smo se dalj časa ustavili pri tej ponudbi, ki je bila na moč zanimiva. Obiskovalec je imel občutek domačnosti in pristnosti, saj ponujeni makov kruh, črn kruh iz kmečke peči, orehova in skutina potica, breskve, španski veterci, domači prijatelj, suhe češplje in jabolka niso bili industrijski izdelki, ampak sad dela marljivih in skrbnih rok hišnih gospodinj. Mnogo prireditev je bilo namenjenih tudi otrokom. Mednje spada nastop Petra Pana v organizaciji podjetja SAD ali Magic Show Tobačne tovarne. V posebnem specifično prirejenem zunanjem prostoru je potekal prikaz gradov na Slovenskem. Organizatorji so skušali privabiti obiskovalcem v spomin zanimivosti iz naše polpretekle zgodovine. Vsak dan je bila na sporedu različna predstavitev in tako smo videli grad Bogenšperk, Brdo, Stermol, Snežnik, Podsredo, Štatenberg. Danes - ob zaključku sejma - bo promocija knjig o gradovih. ODO KALAN ■ I # s« P" „i.r tl i tl| £.... liiiHiiiaJr laiilillll ■H pli Ji » Banca Agricola > Kmečka Danka Gorica — NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE IllllllM 1 TRŽAŠKA BORZA $ V MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V * - 27.3. 30.3. H5ADNE kotacije p6nerali u°yd . RATrlsp 16000 11400 39600 16300 11400 23700 12780 Sa? riSp 12550 ®ai dsp “ontedison fetdlS°nriSp P!re"i risp P|r,e''l risp. nc 7850 1933 1240 2735 2780 2150 8150 1960 1250 2755 2790 2200 Snia 2592 2550 1699 7570 3950 4100 3340 2000 !nia r'sp. ?!'la risp. nc jhnascente Rjnascente priv Rlnascente risp j"rermjda j^muda risp 2550 1650 7420 3830 4090 3350 2020 ilp usp.':::::::;;:;:;: “astogi . . comau 1420 345 4400 1450 350 4625 27.3. 30.3. Fidis 7300 7400 Gerolimich 116 116 Gerolimich risp 90 91 SME 3640 3650 Štet 5190 5295 Štet W 10 . • — Štet W 9 . — Štet risp 4710 4730 Tripcovich 12200 12650 Tripcovich risp. nc 4600 4750 Att. Immobiliari 5100 5100 FIAT 10220 10380 FIAT priv 7110 7215 FIAT risp 7150 7260 Gilardini 4660 4750 Gilardini risp 3780 3850 Dalmine 420 420 Marzotto 7700 7880 Marzotto risp 7900 7900 Marzotto risp. nc 6950 5975 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. U 800 800 SO. PRO. ZOO 900 900 Carnica Ass . 10700 10800 ____________________________303 spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI____________ BTP junij 1990'10,5% ___ 99,50 +0,05 BTP maj 1990 10,5% ..... 99,80 +0,10 BTP januar 1990 12,5% . . . — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% ... — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 99,90 +0,20 CCT ECU 1984/91 11,25 . . . 99,80 — CCT ECU 1984/92 10,5% . . 100,00 +0,10 CCT ECU 1985/93 9% ____________ 94,60 —0,11 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 96,20 — CCT ECU 1985/93 8,75% . . 94,05 — CCT ECU 1985/93 9,75% . . 97,75 +0,83 CCT april 1992 10%............. 96,95 +0,16 CCT julij 1992 IND.......... 99,35 — CCT januar 1991 IND......... 100,10 — CCT julij 1993 IND.......... 99,45 —0,05 ____________________________30.3. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,30 — CCT februar 1991 IND ..... 100,25 —0,05 CCT februar 1997 IND .... 94,20 —0,05 CCT junij 1993 CV IND____ 97,90 +0,10 CCT marec 1991 IND....... 100,30 — CCT nov. 1993 CV IND . 1. . 97,25 +0,10 CCT sept. 1993 CV IND ... 97,00 — CCT avgust 1992 IND...... 99,95 —0,05 CCT avgust 1993 IND...... 99,35 — CCT avgust 1990 IND...... 100,15 +0,05 CCT avgust 1991 IND...... 100,70 —0,05 CCT avgust 1995 IND...... 95,80 —0,16 CCT avgust 1996 IND...... 95,45 —0,05 CCT april 1991 IND ....... 100,95 — CCT april 1995 IND ........ 95,45 —0,10 CCT april 1996 IND ......... 95,60 —0,10 CCT december 1990 IND . . 101,05 — CCT december 1991 IND . . 100,55 — CCT december 1995 IND . . 96,65 +0,10 CCT december 1996 IND . . 94,20 — 1111 MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE lili Uidi llliiBjiiit iŠJIiBIIB lili ^VILSKa industrija Alivar pddania ______30.3. spr. % - KMETIJSTVO ___ 10800 +1,89 ___ 8700 + 0,003 5210 —1,40 8770 +0,29 ^^gOVAlSTVO - BANČNIŠTVO A !an*a Ass............... 40375 Assi^aaAsS ^P PO-.. 40200 Lati °a'L...........185036 Generž l 0rd.............. 15770 ital?® a«AiSS............. 39525 Abeille " 1000 ........... 14080 La ......................... 108500 La Pr^!?ria sPa........... 58000 Ll0yd Aridente .............. 20410 RAsdfrtd a,lco .......... 16260 RAS risn „............... 23670 T°ro ord' P°rt............ 12770 Unipol ...................... 21900 Unipol priv............... 22000 Ranca Cn!; .................. 16010 Ranco dl r m" ltaliana ■ ■ ■ ■ 4930 Credito ,a|°rr'a .......... 2330 1n,eiban'a n"0 ............ 2649 Medi°bancaPnV................ 51800 a............... 18850 —0,65 —0,20 + 1,50 + 1,04 —0,76 + 0,52 + 1,29 —0,93 + 0,55 + 2,31 + 1,63 + 0,72 + 1,70 + 0,74 + 0,44 + 0,50 + 0,82 + 2,10 + 1,11 + 7,47 + 1,07 ^^UglRUA-CEMENT ^ŠpSo0^......... 13100 ^°ndadori ...... 23000 „oli9raf Pri;," .. 19000 Uementir ,0riale. 4510 ' " "....... 3570 —0,14 + 0,66 + 1,27 + 1,42 30.3. spr. % Italcementi . . 127800 + 0,08 Unicem 24790 + 1,89 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 5440 + 0,55 Enimont 1494 + 1,56 Fidenza Vetrar 1000 . . . 9250 + 0,43 Italgas 2770 + 1,06 Mira Lanza — Montedison 1000 1966 + 0,22 Montefibre 1199 + 0,76 Pirelli 2755 + 0,40 Pirelli risp 2189 —0,89 Recordati 12120 —1,46 Saffa Snia BPD 2560 + 0,35 Snia Fibre 1819 —0,06 Snia Tecnopolimeri .... 7020 —0,70 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7570 + 1,20 Standa ' 33950 + 0,38 Standa risp. port 14400 + 6,22 Alitalia cat. A 1670 + 1,83 Alitalia priv 1148 + 0,26 Italcable 18600 — SIP 1592 + 1,21 SIP risp. port 1451 + 1,11 Sirti 12790 + 0,79 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti 5250 + 0,10 Tecnomasio 3765 —0,13 Bastogi 348 — 30.3. spr. % Bonifiche Siele 26900 Bonifiche Siele risp 9055 —0,95 CIR - Comp. Ind. Riunite . 5033 + 1,17 CIR risp 5010 + 1,42 Cofide 4887 + 1,18 Comau Finanziaria 4625 + 0,54 Editoriale SpA 3610 + 0,42 Euromobiliare 6150 —0,16 Ferruzzi Agric 2560 + 0,59 Fidis 7411 + 1,17 Fimpar 3345 —0,30 Finarte 7226 + 1,77 Fiscambi Holding 5230 — Fiscambi risp 2435 + 1,13 Fornara 3380 + 1,93 Gaic 25300 — Gemina 2145 + 0,75 Gemina risp 1399 + 0,05 Gerolimich 116 + 0,87 Gerolimich risp. port. . . . 91 + 1,39 IFI priv 26800 + 0,56 IFIL fraz 8009 0,30 IFIL risp. port. fraz 4200 + 2,34 Italmobiliare . 205250 + 0,54 Pirelli & C 9510 + 0,15 Riva Finanziaria 8501 + 0,60 Saes 3980 + 1,79 Schiapparelli 1298 —0,15 Sisa 3420 —0,52 SME 3640 + 0,28 SMI Metali! 1740 + 1,40 SMI Metalli risp 1335 + 0,07 SOGEFI 3635 — Štet 5301 + 0,78 Štet risp. port 4779 + 1,25 Tripcovich 12650 + 0,80 30.3. spr. % Tripcovich risp. nc 4750 + 3,15 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 5105 + 0,69 Calcestruzzi 16750 + 0,30 Cogefar 7300 + 0,41 Del Favero 7300 + 0,48 Grassetto SpA 16920 —0,47 IMM Metanopoli 1748 + 0,46 Risanamento Napoli . . . 44300 + 0,23 Vianini 5340 —0,15 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3112 + 0,23 Danieli & C 11000 + 1,29 Data Consyst 11050 + 1,50 Fiar SpA 20950 + 0,54 Fiat 10340 + 1,43 Fiat priv 7180 + 0,98 Fiat risp 7200 + 0,71 Franco Toši 29250 —0,14 Gilardini 4750 + 1,04 Magneti Marelli 1915 + 0,95 Merloni 2785 + 0,18 Necchi ord 3950 + 1,54 Olivetti ord 6722 + 1,23 Olivetti priv 4495 + 1,01 Pininfarina 15251 + 0,33 Rodriguez SpA 10100 + 0,01 Safilo 13790 + 0,66 Safilo risp 11900 —0,83 Saipem 3284 + 3,27 Saipem risp 3850 —3,24 Teknecomp 1425 + 1,79 30.3 spr. % CCT februar 1991 IND 101,15 —0,15 CCT februar 1992 IND 100,45 + 0,05 CCT februar 1992 9,8% . . . 99,90 — CCT februar 1995 IND 99,15 + 0,05 CCT februar 1996 IND 96,55 + 0,05 CCT februar 1997 IND 94,20 —0,05 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . — — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . — — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . — — CCT januar 1991 IND . . . 101,05 + 0,05 CCT januar 1992 IND 100,70 —0,20 CCT januar 1992 11% 98,60 + 0,10 CCT januar 1993 IND 98,70 —0,05 CCT januar 1996 CV IND . . 97,50 — CCT januar 1997 IND 94,15 —0,05 CCT januar 1995 IND — — CCT januar 1996 IND 96,40 —0,21 CCT julij 1990 IND 99,95 —0,15 CCT julij 1991 IND 100,75 —0,05 CCT julij 1995 IND 96,60 —0,21 CCT julij 1996 IND 96,00 —0,21 CCT maj 1991 IND 95,45 —0,05 CCT maj 1992 IND — . — CCT maj 1995 IND 95,15 + 0,16 CCT maj 1996 IND 95,65 + 0,05 CCT maj 1997 IND 93,85 —0,11 CCT marec 1991 IND 100,95 —0,05 CCT marec 1995 IND 95,65 + 0,05 CCT marec 1996 IND 96,25 + 0,05 CCT marec 1997 IND 94,20 — CCT nov. 1990 IND 100,00 —0,10 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 100,90 — CCT nov. 1991 IND 100,70 —0,05 CCT nov. 1992 IND 98,90 —0,05 CCT nov. 1995 IND 96,05 — CCT nov. 1996 IND 93,90 —0,11 CCT oktober 1993 IND 99,05 —0,15 CCT oktober 1990 IND 100,15 — CCT oktober 1991 IND 100,75 —0,05 CCT oktober 1995 IND 95,90 —0,10 CCT oktober 1996 IND ... . 93,80 —0,16 CCT sep. 1990 IND 100,15 — CCT sep. 1991 IND 100,75 — CCT sep. 1995 IND 95,75 + 0,05 CCT sep. 1996 IND 95,40 —0,05 CTS marec 1994 IND 76,00 + 0,73 CTS april 1994 IND 75,65 + 0,13 ED SCOL 1975/90 9% 100,25 — ED SCOL 1976/91 9% 100,25 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 102,00 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 102,00 — RENDITA — 35 5% 72,50 Dolinski odbornik Sancin nam je orisal načrt Dežele »Nova cesta Ključ-Pesek bi povzročila veliko ekološko in gospodarsko škodo« S posveta o prizadetih otrocih Kultura vključevanja zahteva prenovo ljudi in inštitucij »Dolinski občinski odbor odločno nasprotuje katerikoli novi hitri cesti, ki naj bi jo zgradili na območju dolinske občine. Na našem območju so že zgradili dober del nove hitre ceste (tudi t. i. "ovinka smrti, pr. ur.), kateri nismo nasprotovali, ker smo bili mnenja, da je ta cesta v korist vse pokrajine. A nismo pripravljeni uničiti še nov del našega območja. Gradnja novega odseka hitre ceste med Ključem in Peskom bi povzročila namreč veliko ekološko škodo, saj bi uničila nekatere od najlepših predelov naše občine. Povzročila pa bi tudi veliko gospodarsko škodo, saj bi nova cesta potisnila v ozadje vse turistične objekte, ki že uspešno delujejo na stari državni cesti (motel Valrosandra in druge gostinske obrate), in bi uničila velik del gročan-skega polja, ki je v dobri meri še obdelano. Poleg tega bi seveda botrovala novim razlastitvam, ki so naši občini povzročile že številne rane. Nenazadnje pa bi novi odsek, ki naj bi se priključil novi avtocestni povezavi Trst-Reka, pokvaril tudi Park Glinščice oziroma zaščiteno področje Pesek, ki smo ga zaščitili po deželnem zakonu o parkih št. 11 iz leta 1985. Mislim, da nam nihče ne more očitati, da smo proti napredku, saj smo sprejeli že več industrijskih objektov...« S temi utemeljitvami nam je dolinski občinski odbornik za okolje Stojan Sancin obrazložil stališče Občine Dolina, ki je prav ta teden prejela od Dežele »Predhodni načrt za restruktura-cijo državne ceste 14 med priključkom VII. pomol-Padriče in mejnim prehodom na Pesku«. Razlogov za neodobravanje načrta pa je še več. Med te sodi na primer ugotovitev, da nova hitra cesta sploh ni potrebna, kajti dovolj bi bilo - kot pravi Sancin - da bi preuredili in kvečjemu razširili že obstoječo cesto. Eden od razlogov, s katerimi utemeljuje Dežela svojo izbiro, da zgradi novo cesto (pa čeprav v naslovu načrta piše, da gre zgolj za res-trukturacijo), je, da se pred mejnim prehodom zbirajo vedno dolge vrste avtomobilov in da je za to odgovorna prav nerodna cesta. Takšno utemeljitev pa je seveda lahko izpodbiti, kajti za zastoje je kriv v prvi vrsti neprimeren mejni prehod. Poleg tega pa bi se s hitrejšo cesto zbirale na prehodu seveda tudi daljše vrste avtomobilov... O tem načrtu je bilo že več časa slišati najrazličnejše govorice, pa čeprav je kazalo, da je Dežela popolnoma opustila načrt za gradnjo osimske ceste (za njeno gradnjo naj bi črpali sredstva iz Sklada za osimske ceste in avtoceste). Dežela je namreč konec leta 1988 odobrila načrt za vse cestne povezave v Furlaniji-Julijski krajini,' ki sploh ni predvideval dodatnega- odseka hitre ceste med Ključem in Peskom, temveč samo ureditev in delno razširitev državne ceste št. 14 (za katero je Občina Dolina dala tudi povoljno mnenje). Vprašanje je torej, zakaj skuša Dežela "prodati" izgradnjo nove ceste za "restrukturacijo", kot piše v naslovu načrta. Vendar poglejmo, kaj pravzaprav predvideva "predhodni načrt", ki ga je pripravil že znani inž. Malaspina, ki je izdelal tudi sporni načrt za "ovinek smrti". Načrt vsebuje štiri variante, ki so po Sancinovi oceni ena slabša od druge. Vse štiri predvidevajo vsekakor, da bi bila nova cesta bolj odmaknjena od Bazovice. V prvem delu, ki je enak za vse variante, bi cesta v začetnem dokaj strmem odseku tekla blizu oz. vzporedno z državno cesto št. 14. Pred Bazovico bi se odceplja na desno proti nogometnemu igrišču, med igriščem in fojbami prečkala velik del gozda in se pri motelu Valrosandra nadaljevala po popolnoma novi trasi do novega mejnega prehoda na Pesku (z novo cesto bi morali zgraditi čisto nov mejni prehod in celo opustiti obnovitvena dela starega, za katerega so že uničili dober del zemljišč). Načrti se razlikujejo v glavnem prav v tem zadnjem odseku, med motelom Valrosandra in mejnim prehodom. Prva, kljub vsemu najbolj dostojna in najverjetnejša varianta predvideva v tem odseku odcepitev ceste na dve cestišči, ki bi ju zgradili med Peskom in Gročano. Cestišče v smeri proti mejnemu prehodu bi zgradili na odprtem, drugo cestišče pa v predoru. Druga varianta predvideva vzporedna predora. Njena uresničitev pa je problematična, ker bi se, zlasti ob zastojih na meji, nabirali v predoru v smeri proti Jugoslaviji izpušni plini. Tretja varianta je skoraj enaka prvi, a predvideva nekoliko kompleksnejšo vozlišče pri Bazovici. Četrta in najslabša varianta, ki bi bila tudi iz krajinskega vidika najbolj onesnažujoča, pa predvideva delni viadukt južno od Peska: cesto naj bi namreč zgradili delno v bok strmine, delno pa na stebrih (njihova višina ni znana). (B. G.) »Zmeren optimizem« sindikatov glede uslužbencev bivše Aquile Sindikati s previdnim optimizmom gledajo na razvoj dogodkov okrog bivše rafinerije Aguila. Po novem srečanju na deželi s pristojnim odbornikom Ferrucciom Sarom so CGIL, CISL in UIL v tiskovni noti opozorile, da bo okvirni načrt, ki ga je ob upoštevanju zahtev sindikatov pripravil sam Saro, omogočil pozitivno in globalno rešitev tako vprašanja zaposlitve uslužbencev bivše Aguile kot tudi reindustrializacije območja bivše rafinerije. V kratkem se bodo sindikalisti sestali s predstavniki Monteshella in Sitipa, da bi definirali oblike prehoda uslužbencev od petrolejske družbe k tekstilnemu podjetju industrijca Pezzolija. Monteshell pa je tudi sprejela obvezo, da gmotno spodbudi predčasno upokojitev nekaterih delavcev, ki imajo za to pogoje. Za ostalo odvečno delovno silo pa naj bi poiskali rešitev na prihodnjem srečanju med sindikati in Zvezo industrijcev. Sindikalna nota pri tem ugotavlja, da obstajajo pogoji za namestitev novega industrijskega obrata v Žavljah, kar bi omogočilo zaposlitev še preostalih uslužbencev bivše Aguile. Tako je zapisal devetletni Kitaj ček iz mesta Chien: »Danes je veter in mi smo spustili v zrak papirnate zmaje, ki smo jih napravili z gospodično Suan. Zmajčki so vseh barv in letijo visoko. Tudi zmaj otroka brez rok, ki je prišel včeraj, leti visoko. On drži nitko z zobmi in se smeje. Mi smo privezali na njegov zmaj sedem klop-čičev bombažne niti, ker hočemo, da bi njegov zmaj poletel najvišje.« Zapis malega Kitajčka je svetlo zrcalo otroške občutljivosti in spontanega smisla za solidarnost z neenakim, med odraslimi (edinimi, ki lahko kaj spremenijo), pa se solidarnost žal prevečkrat konča pri retoriki in lepih izjavah, pri konkretnem delu za celovito vključevanje prizadetih (šolsko, delovno, družbeno) pa se poraja vrsta zaprek. Z namenom, da bi jih vsi, ki se poklicno ukvarjajo s prizadetimi, podrobneje preučili in seveda odpravili, je Pokrajina Trst v sodelovanju s Šolskim skrbništvom v Trstu priredila dvodnevni vsedržavni posvet, ki se je začel včeraj v dvorani Trgovinske zbornice. Z gornjim spodbudnim zapisom o kitajskemu otroku je končal svoj dopoldanski poseg prof. Gian-carlo Čottoni, vodja skupine za vključevanje handikapiranih otrok pri šolskem skrbništvu v Parmi. Cot-toni je prisotnim učiteljem, profesorjem, vzgojiteljem in operaterjem ponudil razčlenjeno in poglobljeno razmišljanje o tem, da je za novo kulturo vključevanja potrebno obnoviti mentaliteto ljudi in zasnovo inštitucij. S konkretnimi izkušnjami, ki jih je razširil na širše družbene pojave izključevanja (temnopoltih, južnja-kov, umsko bolnih, nepreskrbljenih, starih), je nanizal vrsto operativnih posegov in procesov, s katerimi se lahko začnejo odpirati vrata za nove medsebojne odnose. Preden so se udeleženci posvetili specifičnim temam, so včeraj spregovorili predstavniki prirediteljev. Predsednik Pokrajine Crozzoli je poudaril, da se je v Trstu, kljub številnim težavam, doseglo zadovoljivo raven koordinacije med raznimi pristojnimi ustanovami. Spremljevalcem prizadetih, ki so ga nemudoma spo- Med nostalgičnimi solzami in veselimi napitki Pred 20 leti v Trstu upokojili poslednji električni tramvaj Tramvaj na posnetku Iz arhiva Maria Magajne Na srečanju slovenskih lutkarjev Danes v Celju nastop lutkovne skupine ZSKD Danes se v Celju sklene XX. jubilejno Srečanje slovenskih lutkarjev, ki se je začelo v četrtek, 29. marca. Na srečanju, ki ga tradicionalno prirejata Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije (tokrat v sodelovanju še z Zvezo kulturnih organizacij občine Celje), se je skupno predstavilo 17 lutkovnih ljubiteljskih skupin, ki so bile izbrane na raznih področnih srečanjih. Kot poudarja v predstavitveni besedi k letošnjemu programu selektorica Jelena Sitar-Cvetko, so letošnje predstave ponudile kontrastno strukturo in se v bistvu delijo na dva dela. V prvo skupino spadajo igre, ki bi jih lahko ponazorili z nazivom »Igre za lutke«, v drugo skupino pa »Lutke za igro«. Predstave, ki tvorijo prvi sklop,' odpirajo vprašanja o lutki, o njeni funkciji in preobrazbah, o lutki kot predmetu in simbolu; včasih so te predstave surove, še ne do konca artikulirane, zato pa dragocene po razmišljanju in občutenju. Bolj so podobne vprašanjem kot pa odgovornim nanje. V sklop »Lutke za igro« pa spadajo predstave, ki pripovedujejo zgodbe in so na splošno bolj zaokrožene predstave z več detalji... in odgovori. Po mnenju selektorice je prav ta kontrastna struktura vnesla dinamični element tudi v takšen organizem kot je festival oz. srečanje. Na današnjem sporedu bo na vrsti tudi lutkovna skupina ZSKD iz Trsta, ki je bila, skupaj z drugimi, med izbranimi skupinami, ki bo na srečanju predstavljala Primorsko. Lutkovna skupina ZSKD, ki jo sestavljajo animatorke Darja Gruden, Monika Tomšič, Neva Bak, Darja Sa-mar in Vera Gulič, se predstavi z igro Kam letijo balončki?, ki je nastala za predšolske otroke in ki je doživela s trinajstimi ponovitvami po naših vrtcih in društvih lep uspeh. Pri pripravi igre, ki spada v sklop »Igre za lutke«, sta sodelovala še Ad-rijana Pertot in Maurizio Ceglar; tehnično pomoč pa sta nudila še Niki Filipovič in Ennio Grassa. Zamisel, izdelava lutk, glasba in režija pa je sad skupinskega dela. Pred dvajsetimi leti so na današnji dan iz postaje na Elizejskih poljanah odpeljali k Sv. Ivanu trije tramvaji nabito polni evforičnih radovednežev. Manj srečni Tržačani so spremljali ob tračnicah spoštljivo stare vozove; marsikdo je bil ganjen, drugi so potegnili izpod pazduhe steklenico vina. Tramvaji so pri Sv. Ivanu zaključili svoje zadnje potovanje, potem so delavci odstranili vozove, izruli tračnice in podrli drogove za električne žice. Danes, ko pišemo o obletnici, je tramvaj le še spomin, morda pa tudi nova perspektiva. Prednik električnega tramvaja je bil omnibus, ki je že ob koncu prejšnjega stoletja vozil po tračnicah, ki so povezovale Skedenj, Bošket, Jožefov trg (sedanji -Goldonijev trg), Ul. Corsio Stadio (sedanja Ul. Battisti) in Barkov-Ije. Vozove sta vlekla dva konja, hitrost pa je bila temu primerna. Prvi električni tramvaj je stekel 9. septembra leta 1900. Bil je to velik praznik, saj je bil Trst med prvimi mesti v Evropi, kjer je električna energija zamenjala utrujene konje. Ob sončnem zatonu tistega izjemnega dne je množica, ki vedno spremlja nenavadne dogodke, pozdravila prve tramvaje, ki so odpeljali iz garaže v Ul. Margherita do Trgovskega trga (sedanji Trg Tommaseo). Takratni tramvaji so imeli seveda več posebnosti. Bili so dvobarvni: gornji del je bil zelen, spodnji pa krema barve. Potniki so z zvenenjem opozarjali strojevodjo, da hočejo izstopiti, zvonili pa so tako, da so potegnili usnjen pas. Ogrodje, ki je povezovalo tramvaj z bronasto električno žico, je bilo zaradi burje izdelano izrecno za naše mesto itd. Prvi električni tramvaj pa ni povsem izpodrinil konjske vprege, poslednji voz, ki ga je vlekel en sam konj, so upokojili komaj leta 1919. Tržaške električne tramvaje je sprva upravljalo belgijsko podjetje, leta 1913 pa se mu je pridružilo tržaško občinsko podjetje. Vsekakor je bila usoda tržaške tramvajske mreže povezana z velikimi in malimi dogodki, ki so spreminjali življenje in podobo našega mesta. Zanimiv je naprimer dogodek ob pričetku prve svetovne vojne. Poveljstvo avstrijske mornarice je 24. maja 1915 izdalo povelje, naj podrejo zračne električne povezave, to pa zato, ker so potrebovali bakrene žice v vojaške namene. Ponovno so vzeli iz garaž stare vozove s konjsko vprego. Med prvo svetovno vojno so uvedli tudi poseben tramvaj Rdečega križa, ki je vozil ranjence od pomola pri Ribarnici do tržaške splosne bolnišnice. Bila je to proga bolečine in trpljenja, saj so "po morju" prihajali mladi fantje, ki jih je na fronti zadela krogla. O tržaškem tramvaju bi lahko napisali zgodovino. K nostalgiji, ki je hočeš nočeš del tržaškega karakterja, pa velja dodati pripombo za jutri. Tramvaj je bil prav gotovo ekološko čist, tračnice pa so bile jamstvo za potovanje brez posebnih zastojev. Med predlogi, kako bi rešili pereče vprašanje prometa (v Trstu in drugih mestih), pa smo že brali predlog, naj bi uvedli električne tramvaje... V torek bo predavala Helena Bizjak O mentalni dinamiki v S K Tema prihodnjega torkovega večera v Slovenskem klubu bosta pozitivno mišljenje in bioenergija. Gost SK bo v torek, 3. aprila, Helena Bizjak, ki je že lani obiskala klub (kamor je privabila številno občinstvo) in je v naši pokrajini vodila tudi tečaje refleksoterapije in mentalne dinamike. O vsebini svojega predavanja nam je poslala nekaj misli, s katerimi želimo uvesti v torkov večer. Po nauku pozitivnega mišljenja je moč misli ogromna. To je najmočnejši vir energije. Kakor človek misli, takšen postane. Vsaka notranja slika teži namreč k svoji uresničitvi. Naše misli pa so večkrat neurejene, tako da ima njihova uresničitev tudi negativne posledice. Za prav usmerjeno misel je potrebna prav usmerjena pozornost, ki si jo lahko pridobimo z vajami mentalne dinamike. Naši možgani so neke vrste računalnik, za katerega ustvarjamo zaželeni program. Nauk o mentalni dinamiki temelji na pozitivnem mišljenju. Ne gre za to, da se borimo proti slabostim, ampak za to, da v svoji zavesti damo prostor pozitivnim stvarem. Prej omenjeno programiranje lahko usmerimo v reševanje svojih problemov ali v odpravljanje slabih navad (kajenja, uživanja alkohola itd,), fobij (strahu pred vožnjo z avionom ipd.). Ker je naša okolica polna negativnih misli, pa dobre miselne slike lahko uporabljamo tudi zato, da "čistimo okolje". mnili na njihov nerešen položaj (še vedno nihajo med pokrajinsko in občinsko upravo), pa je zagotovil, da gre le za začasen problem in da si Pokrajina vztrajno prizadeva, da bi ga čimprej zadovoljivo rešila. Za njim je predstavnik Šolskega skrbništva Čampo podčrtal predvsem pomanjkljivosti zakonodaje, ki prizadete ne ščiti v trenutku, ko zapustijo obvezno šolo. Nujno je, da handika-pirane otroke celovito vključujemo v družbo, pri tem pa je pomembno, da javne uprave iščejo tudi neinstitucionalne poti, je ugotovil. Včeraj popoldne se je posvet nadaljeval s poročilom Marca Cantagalli-ja, ki je v imenu šolskega skrbništva iz Siene spregovoril o potrebi po popolnem poznavanju vseh značilnosti prizadetega otroka kot pogoju za njegovo avtonomijo in vključevanje, danes zjutraj pa je na vrsti poročilo Gi-useppine Belloni Signori s šolskega skrbništva v Terniju, ki bo govorila o šolskem vključevanju hudo in posebno hudo prizadetih. Končala se je stavka zavarovalnih agentov Včeraj so pričele spet nemoteno delovati zavarovalne agencije. Po vsedržavni demonstraciji, ki je bila predvčerajšnjim v Rimu, so agenti prekinili stavkovno gibanje, ki se je pričelo 23. marca. Četrtkove manifestacije so se udeležili tudi predstavniki zavarovalnih agentov iz naše dežele. Avtonomni sindikat SNA je proglasil stavko v pričakovanju, da bo vlada odgovorila na zahteve agentov glede obnove vsedržavne delovne pogodbe, ki je zapadla že pred sedmimi leti. Agenti so med drugim zahtevali od zavarovalnih družb, da bi se domenili za jasnejša in prozornejša pravila tržišča. Agenti so očitno žrtve hude konkurence, ki se dogaja v prostoru brez jasnih pravil in pravilnikov. Dejstvo, da je bila stavka občutena, dokazuje tudi to, da je stavkalo kar 80 odstotkov zavarovalnih agentov, od teh 100 v Trstu, 180 v Vidmu, 120 v Pordenonu in 90 v Gorici. ------- tržno obvestilo ■ —■ KREM01/1 Najnovejše odkritje prihaja iz Basla Lasje: švicarska novost MILAN — Vse večje povpraševanje in hitro izčrpanje maloštevilnih primerkov novega preparata proti izpadanju las: dogaja se v Švici, v bližnjem kantonu Ticino, kjer so lekarnarji, zasuti s povpraševanjem častilcev gostih las, kar čez noč ostali brez enega samega primerka tega proizvoda, s katerim so razpolagali (in ki ga je od nedavnega mogoče najti tudi v Italiji). Njegov izvor je torej švicarski, iz Basla. Raziskovalni laboratoriji Labo so izdelali preparat kozmetičnega tipa z 0,84-odstotno razstopino neke nove sestavine, in sicer nikotenila za zunanjo rabo. Zdi se da gre za najnovejše, izredno odkritje proti izpadanju las, ki ponuja to prednost, da ne povzroča škodljivih stranskih učinkov. Edina ugotovljena nevšečnost je rdečica, ki se za kako uro pojavi na mestu, kjer je bil preparat nanešen. Proizvod je testiral prof. Fink s Therapy and Perfor-mance Research Institute v Erlagnu, ki je tako potrdil njegovo učinkovitost. Ta novi čudež raziskovanja se že kak teden nahaja tudi v nekaterih italijanskih lekarnah, po sledi novic, ki prihajajo iz Basla, pa se je začel širiti tudi v mnoge druge evropske države. Na srečanju na dolinskem županstvu Upravitelji in družbeni delavci za pravično zaščito Slovencev Mednarodni posvet v gledališču Miela Reina Kako je porod prešel iz ženskih rok v moške (Foto Magajna) Občina Dolina je včeraj priredila srečanje županov in upraviteljev tistih občin v naši deželi, kjer živijo Slovenci. Na srečanje so bili povabljeni tudi drugi politični predstavniki iz dežele Furlanije-Julijske krajine in predstavniki organizacij Slovencev v Italiji. Namen pobude je bila razprava o Maccanicovem zakonskem osnutku za zakonsko zaščito Slovencev v Italiji. Množica pobud, ki se hočeš nočeš vrstijo v tem že predvolilnem času, je marsikateremu povabljencu preprečila, da bi se udeležil zasedanja na županstvu v Dolini. Prišli pa so štever-janski župan Ivan Humar, sovodenjski Vid Primožič, repentabrski Pavel Colja, Zgoniški Miloš Budin in seveda dolinski Edvin Švab. Župani številnih beneških in drugih občin so v opravičilu podprli pobudo. Na srečanje pa so prišli še predsednik Kraške gorske skupnosti Marino Pečenik, odbornik miljske občine Cuscito, tržaška občinska svetovalka Ester Pacor, tajnik SKGZ Dušan Kalc in drugi politični in družbeni delavci iz dolinske občine. Župan Švab je v pozdravnem nagovoru poudaril, da so vse politične skupine v dolinskem občinskem svetu (KD, KPI, PSI in SSk) podprle prizadevanja za takšen zaščitni zakon, ki ga bodo Slovenci odobravali. V tem smislu je Švab pozitivno ocenil predstavitev vladnega osnutka, kritičen pa je bil do njegove vsebine. Števerjanski župan Humar je pozdravil pobudo in dejal, da Slovenci predolgo čakamo na ustrezen zaščitni zakon. Sovodenjski župan Vid Primožič je naglasil, kako je pomembno ozaveščati italijansko javnost o pravičnih zahtevah Slovencev. Repentabrski župan Pavel Colja je pozitivno ocenil zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov, ki je bil preteklo soboto v Benečiji in dejal, da bodo nadaljnja zavzemanja Slovencev zahtevala dosti strpnosti in poguma. Deželni svetovalec in zgoniški župan Miloš Budin je opozoril na neizpolnjene obveze Dežele FJK, ki ima prav zaradi prisotnosti Slovencev posebni statut. Kritičen je bil tudi do vseh oblik pritiska, ki smo jih še vedno in ponovno deležni Slovenci. O reduktiv-nem odnosu oblasti do Slovencev je govoril tudi tajnik SKGZ Dušan Kalc, ki je poudaril, da je takšen odnos v nasprotju z novim evropskim duhom. Udeleženci sinočnjega srečanja v Dolini Tržaška občinska svetovalka Ester Pacor je omenila škedenjsko afero in nasprotovanja v skupščini tržaške KZE, da bi slovenski predstavniki govorili slovensko. Miljski odbornik Cuscito (KD) je dejal, da ne pozna dovolj Maccanicovega osnutka, da bi ga lahko ocenil in dal konkretne predloge. Podprl pa je vse teze, ki so obsodile nacionalistično nestrpnost, ki se je po njegovem mnenju ohranila v Trstu . kot dediščina iz prejšnjega stoletja. Predstavniki upravnih teles in družbenih organizacij so na včerajšnjem zasedanju sprejeli tudi poziv, naj bi italijanski parlament sprejel takšen zaščitni zakon, ki bi ga Slovenci odobravali. V pozivu so sprejeli tudi obvezo, da se bodo ponovno sestali na podobnem srečanju po volitvah, najverjetneje jeseni, (am) »Prepričana sem, da je ta posvet korak naprej v ozaveščanju žensk in uveljavljanju njihovih pravic. Kot ženska in kot odbornica si močno želim, da bi porod bil trenutek sreče in ne -kot je še danes - čas nasilja. Ženska je podvržena nasilju tako pri rojevanju otroka kot tudi pozneje, ko mora pretežno na svojih ramenih jirenašati odsotnost javnih inštitucij. Se vedno prevladuje kultura trpljenja (v duhu biblijske napovedi "rodila boš v bolečini"), morda tudi zato, ker so generacijam žensk vcepljali vdanost v bolečino že od majhnega. Mislim, da je čas, da ženske spremenijo to miselnost in da vplivajo tudi na spremembe v javnih ustanovah.« S temi besedami je deželna odbornica za socialna vprašanja Paolina Lamberti Mattioli včeraj v gledališču Miela začela dvodnevni posvet o različnih aspektih poroda. Srečanje prirejajo ženska združenja Settima onda, Arcidonna, Krožek La mimosa in deželni koordinacijski odbor UDI-ZŽI, sindikalni krožek CGIL Centro donna in skupina GRAM v sodelovanju z zadrugo Bonawentura. Veliko organizatorjev, a tudi visoka kvalitetna raven, saj sodelujejo na posvetu ugledne ginekologinje, zgodovinarke, sociologinje, porodničarke in semiologinje iz Milana, Firenc, Londona, Benetk, Berlina in Trsta. Obseg argumentov je obširen, saj so si priredi- Simbol posveta o porodu teljice zadale nalogo, da z znanstvenim pristopom osvetlijo zgodovino in kulture poroda, način zdravniške oskrbe in njen pomen za porodnice, izkušnje in alternative medikaliziranemu porodu, krajevno stvarnost, veljavne zakone in zakonske predloge. Osnovno gibalo za posvet je dalo spoznanje, da se v zadnjih letih množijo - v Italiji kot v vsem zahodnem svetu - skupine in organizacije, ki hočejo spremeniti kulturo materinstva in rojstva, v skladu z vedno bolj občute-. no potrebo žensk po novi dimenziji nosečnosti in rojevanja. Zastavljeni cilj je ravnovesje med dediščino ženske kulture in možnostmi, ki jih daje raba (in ne zloraba) novih tehnologij v porodništvu. Prav zato se je posvet začel včeraj z avdiovizuelnim prikazom zgodovine poroda »Od ženskih rok do moških rok«. Dokumentarec se začne s sceno o tradicionalnem porodu v prejšnjih stoletjih, ko je bil izključno v pristojnosti žensk, in sledi zgodovinskim etapam, ko se je s spremembo mentalitete, življenjskih stilov, znanstvenih in verskih konceptov,- prelevil v zgolj medicinsko-porodniški dogodek pod moškim nadzorom. Proces medikalizacije poroda je temeljito spremnil odnos ženske do svojega telesa in do nosečnosti, saj v bolnišnicah ravnajo z njo kot z bolnikom, ki o anatomiji, bolezni in zdravilih ne ve ničesar. Te vidike bodo na posvetu poglobili danes, ko bodo predstavili tudi analizo razmer v Trstu. Včeraj predstavili kampanjo ministrstva za zdravstvo Pravilna prehrana prvi pogoj za zdravje Vsak drugi prebivalec italijanskega polotoka tehta več, kot bi bilo normalno, vsak deseti pa je že debel. Za takšno stanje je seveda v prvi vrsti kriv današnji način življenja (predvsem pretirana uporaba avtomobila), velik delež krivde pa nosi tudi napačna prehrana, ki je mnogokrat posledica neznanja in neinformiranosti. Na seminarju na Pomorski postaji so včeraj predstavili javnosti, predvsem pa zainteresiranim operaterjem izredno kampanjo za prehrambeno vzgojo in informiranje porabnikov, ki jo je sprožilo ministrstvo za zdravstvo. Kampanjo je orisal prof. Vittorio Silano, medtem ko je deželni odbornik za zdravstvo Brancati govoril o tem, kaj je bilo v naši deželi storjenega na področju pravilne prehrane, pa tudi o težavah, ki so pri tem nastale. »Ravnovesje med prehrano in zdravstvenim stanjem,« je med drugim dejal, »vedno bolj ogrožajo ekonomski in špekulantski interesi na osnovi mo- dela razvoja, ki je poleg nekaterih pozitivnih rezultatov povzročil tudi veliko škode.« Predstavnik deželne vlade se je zavzel za sodelovanje med vsemi komponentami, ki imajo opravka z vprašanji pravilne prehrane in zdravja občanov: kmetijstvo, trgovina, industrija, šolstvo in zdravstvo. Tudi deželna uprava bo opravila svoje, je obljubil Brancati, saj bo v drugi deželni zdravstveni plan vključila poseben projekt v to smer ter pripravila tudi ustrezne organizacijske strukture. Pa tudi v razne tečaje za socio-zdravstvene in šolske operaterje bo treba vključiti prehrambeno vzgojo. Pred deželnim odbornikom so govorili deželni ravnatelj Vsedržavnega inštituta za prehrano prof. Raimondi, deželni šolski skrbnik dr. Čorbi in prof. Ercoli v imenu ministrstva za zdravstvo, o konkretnih izkušnjah'deželne delovne skupine za zdravstveno vzgojo pa je govoril Giorgio Dabeni. Danes na sejmu Protarec minister Lattanzio Na Pomorski postaji razprava o »industrijskem mestu« Civilna zaščita pomeni tudi zaščito naravnega okolja EZIT si zastavlja zahtevno nalogo tvorca nove podjetniške kulture Civilna zaščita naj bo na prvem hiestu preprečevanje morebitnih naravnih katastrof. V ta namen sta poglobljeno znanstveno raziskovanje in Korektno ter hitro obveščanje o rezultatih znanstvenega raziskovanja prvenstvenega pomena. V tem smislu Pomeni civilna zaščita tudi zaščito okolja, saj je prav bolno okolje zelo pogosto vzrok za naravne katastrofe, kot nas uči najbližji primer: onesnaže-nie Jadranskega morja in njegove negativne posledice na številnih področ-Jih človekovega dela. Tudi o tem vprašanju je bil govor rta razstavi opreme in naprav za civil-ho zaščito Protarec 90, ki bo danes po-Pgldne zaprla duri. Okrogle mize o zabiti morskega habitata Severnega Jadrana, ki jg je vodil predsednik se-Jotnske ustanove Marchio, se je udele-Zll° namreč več upraviteljev, znan-stvenikov in raziskovalcev. Med njimi Cossuttova struja ne namerava zapustiti KPI Na sedežu tržaške federacije KPI so se v prejšnjih dneh sestali delegati, ki so na zadnjem pokrajinskem kongresu glasovali za Cossuttovo resolucijo. Sestanek je kil odprt tudi za somišljenike in vse, ki so se ga želeli udeležiti. Na osnovi poročil Sergia Perinija (ki je bil tudi delegat za resolucijo štev. 3 na vsedržavnem kongre-sg KPI v Bologni) in Giorgia Can-oianija so prisotni podprli ustroj yodstva tržaške federacije, ki je lzšel iz kongresa oziroma na osno-vi njegovih zaključkov (kot je x?.ano' je bil Occhettov pristaš Nico Costa potrjen za pokrajin-skega tajnika) ter so se tudi zabeli, da bi podobne rešitve našli tudi v tistih sekcijah, kjer še niso obnovili vodstev. Na sestanku so tudi ugotovili, ua sedanja ustanovna faza nima vUaprej določenih zaključkov, s°9lasno pa so tudi poudarili, da Utkakor ne mislijo zapustiti KPI *n da njihov cilj ostaja relansira-UJe in prenova KPI kot avtentično .JUdske in enotne sile tako v Itali-31 kot v Trstu. 1 fuMc, Tj! mar«) jq^|- (Foto Magajna) so bili deželni odbornik za okolje Ar-mando Angeli, deželni ravnatelj za okolje in koordinator Observatorija Severnega Jadrana Novelli, raziskovalec rovinjskega zavoda Ruder Boško-vič Degobbis, profesor departmaja za biologijo Univerze v Trstu Orel, raziskovalka piranske Morske biološke postaje Valentina Turk in raziskovalec Inštituta za morsko biologijo Vsedržavnega sveta za raziskovanje v Benetkah Paolo Franco. Razprava se je seveda osredotočila na pojav rdečih alg in na prizadevanja znanstvenih zavodov obalnih dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran, da bi ugotovili vzroke tega pojava in ga v prihodnje preprečili. Kot je znano, njihovo raziskovanje koordinira prav Observatorij Severnega Jadrana, ki so ga ustanovile obalne dežele skupnosti Alpa-Jadran v sodelovanju z nekaterimi avstrijskimi inštituti. ’ Danes ob 9.30 pa bo v okviru razstave Protarec 90 na sporedu zadnja prireditev, ki predstavlja dejansko vrhunec vseh okroglih miz, in sicer mednarodni posvet na temo »Koordinirani načrt za civilno zaščito v A J«, katerega se bo udeležil tudi minister za civilno zaščito Lattanzio. Poročali bodo deželni upravitelji in strokovnjaki ostalih dežel, ki bodo poglobili metodološke, tehnične, pravne in vzgojne vidike civilne zaščite. Na posvetu naj bi izdelali osnutek sporazuma za medsebojno pomoč v primeru katastrof. Govorniki na včerajšnji javni razpravi »Industrijsko mesto - Sedanjost in prihodnost« je bil naslov javnega srečanja, ki ga je včeraj popoldne v kongresnem centru na Pomorski postaji priredila Ustanova za tržaško industrijsko cono EZIT. Z namenom, da bi predstavila sedanji položaj industrijske cone in dala v razpravo smernice svojega razvoja, je Ustanova povabila za govorniško mizo predsednika deželne in pokrajinske uprave ter župane vseh treh občin, v katere sega območje industrijske cone. Predsednik EZIT Franco Tabacco, ki je dolžnost prevzel šele avgusta lani, je v svojem uvodnem razmišljanju zarisal precej jasno podobo tega, kar naj bi industrijska cona bila in kako naj bi zastavljeni cilj uresničili. Iz v večji meri degradiranega in strukturno slabo opremljenega prostora bi se morala razviti v sodobno industrijsko območje za proizvodne iniciative z visoko tehnološko stopnjo. Povpraše-valcem, tako iz domačega kot vsedr- S seje tržaškega občinskega odbora Odvažanje smeti za 40 odst. dražje Tarife za odnašanje smeti se bodo povišale za celih 40 odstotkov. Tako je na četrtkovi seji sklenil tržaški občinski odbor ob upoštevanju določil vsedržavne zakonodaje. Sklep predvideva tudi tarife po znižani ceni za nekatere kategorije in za socialne primere. Na četrtkovi seji občinskega odbora, ki ji je predsedoval župan Richetti, so tudi po skrajšanem postopku, ki ga predvideva člen 140, na predlog odbornika Cecchinija odobrili okvirni načrt za obnovo Ul. Capitelli. Gre za delček Starega mesta, med trgoma Cavana in Trauner, za katerega je ob- činski svet že leta 1988 odobril obnovitveni načrt. Skrajšanega postopka se je odbor poslužil - kot se vedno bolj pogosto dogaja - da ne bi zgubil finančnih prispevkov iz deželne blagajne. Za začetek del pa bo seveda treba počakati še na izvršilni načrt. , In končno je občinski odbor na predlog odbornika Berceta sprejel tudi sklep, ki pomeni nekakšen uvod v začetek uresničevanja socio-zdrav-stvenih okrajev, ki jih predvideva deželni zdravstveni plan. Kot je znano, še ni dogovora o teritorialni razdelitvi okrajev, še posebno za okoliške obči- ne, s četrtkovim sklepom pa je Občina začela postopek za pridobitev osebja in struktur (ki naj bi jih dala Pokrajina), tako da bi že v teku letošnjega leta lahko ustanovili prve okraje. V tem okviru so tudi že izbrali nekaj mestnih sedežev okrajev: v Ul. Locchi, na sedežu otroškega vrtca pri Valmau-ri, v Ul. Mascagni in na Melari. Na seji občinskega odbora so tudi orisali vsebino sporazuma, ki sta ga župan in odbornik za osebje podpisala s sindikalnimi organizacijami in ki naj bi dokončno zaključil dolg sindikalni spor občinskega osebja. žavnega in mednarodnega kroga bi poleg prostora in struktur morala nuditi tudi vse potrebne tehnične odgovore, s čimer bi seveda igrala temeljno vlogo pri oblikovanju nove podjetniške kulture, kakršno je Trst doslej pogrešal. Poleg funkcionalnosti, za katero so nujne tudi boljše cestne in železniške povezave, pa bo cona morala dobiti tudi estetsko boljšo podobo, z opremljenimi zelenimi površinami in pomožnimi servisi. Za vse to so po eni strani potrebna zajetna finančna sredstva in torej pomoč javnih uprav, po drugi strani pa tudi normativna prilagoditev statusa ustanove, ki je bila leta 1949 ustanovljena po vzorcu takratnega angleškega modela industrijske cone. Predsednik deželnega odbora Bia-sutti je izrazil vso pripravljenost deželne uprave za normativno prilagoditev ustanove EZIT novim potrebam, vendar je opozoril, da ni dovolj samo določiti in opremiti razpoložljiv prostor, ampak tudi pritegniti nove proizvodne sile. Treba je priznati, da ima EGS prav, ko trdi, da naša dežela ni več nerazvita, zato bo potrebno pri soočanju z njo (ki je med drugim že precej napredovalo) doseči kompromisno rešitev. Lahko razpravljamo o utemeljenosti najrazličnejših ugodnosti, vendar ne bomo smeli popustiti pri vprašanju ohranitve sklada FRIE in paketa za Trst in Gorico, je dejal Biasutti, ki je svoj poseg končal z navedbo prioritetnih nalog v zvezi s širjenjem sodelovanja z Vzhodno Evropo. Predsednik Pokrajine Crozzoli je podčrtal doslej vse premalo uresničeno promocijsko vlogo ustanove EZIT, medtem ko je dolinski župan Švab med drugim poudaril, da je njegova občina odločena sodelovati pri razvoju in preobrazbi industrijske cone, v kolikor bo EZIT upoštevala potrebe dolinskega prebivalstva. Namesto zadržanega župana Rossinija je miljsko občinsko upravo zastopal odbornik Cu-citto, zadnji pa je posegel tržaški župan Richetti, ki je opozoril, da Trst brez zdravega gospodarstva, ki mora biti mešano storitvenega in proizvodnega značaja, ne bo mogel opravljati nalog, ki mu jih sedaj že zelo odločno zastavlja njegov privilegirani geografski položaj v odnosu z evropskim vzhodom. Kar zadeva vlogo Občine Trst pri uresničevanju novega koncepta industrijske cone pa je župan zagotovil, da bo šla prednost dograditvi prepotrebnih cestnih povezav, (vb) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Natalia Ginzburg INTERVJU Režija BORIS KOBAL PONOVITVI: Danes, 31. t. m., ob 20.30 - Abonma red B in red F Jutri, 1. aprila, ob 16. uri - Abonma red C in red G V torek, 3. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku V sredo, 4. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Opčinah SVETOVALNICA FORTUNA P.P. 348 - 61101 LJUBLJANA Ne izgubljajte časa za iskanje ustreznega partnerja, porabite ga raje za spoznanje s tistimi, ki vaša pričakovanja že izpolnjujejo! Pomagala vam bo FORTUNA Z RAČUNALNIŠKO OBDELAVO PODATKOV IN FOTOGRAFIJ v sodelovanju z vami (pismeno, telefon, fax). Pošljite naslov, navedite starost in izobrazbo, priložite znamke za din 5.-in posredovali vam bomo podatke o delovanju z vprašalnikom. Poizkusite, prihranili vam bomo čas, marsikatero razočaranje in denar, (cena je različna: od 100 - 500 din). __________gledališča_______________ VERDI Simfonična sezona 1989/90 Jutri ob 16. uri (red G) ponovitev opere FIDELIO L. van Beethovna. Opera bo v izvirniku - nemščini. Dirigent Spiros Argiris, režija Frank Bernd Gottschalk. Ponovitve si bodo sledile še 3. in 5. aprila. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 (red 1. sobota) bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine ponovilo LO ZOO Dl VETRO Tennesseeja VVilliamsa. Režija Furio Bordon. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 8. aprila. V četrtek, 12. aprila, bo na sporedu koncert FIORELLE MANNOIE. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA - CRISTALLO Danes, 31. t. m., ob 20.30 bo gledališ- . ka skupina Pro.Sa. S.r.l. iz Rima predstavila komedijo GIN GAME Donalda J. Coburna; režija Gianfranco De Bosio. V glavnih vlogah nastopata Valeria Valeri in Paolo Ferrari. Ponovitve do nedelje, 8. aprila, po običajnem urniku. Gledališče MIELA REINA Nocoj ob 19. uri bodo na sporedu predvajanja zanimivih VIDEO FILMOV, sperimentalnih in glasbenih, iz Ljubljane. Med drugimi bodo na sporedu glasbeni filmi skupine Borghesia - Marina Grzinic (prisotna na večeru), Arna Šmid, Marjan Osole Max, Nuša Dragan in Boris Garb. razne prireditve Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3 vabi danes, 31. t. m., na večer posvečen predstavitvi SREČANJA MLADIH PREDSTAVNIKOV EVROPSKIH MANJŠIN MENS-A, ki bo letos v Gorici in Trstu. Na vprašanja kdo, kdaj, kako in kje bodo odgovorajali člani mladinske sekcije Slovenske skupnosti Peter Rustja in Ivan Žerjal. Začetek ob 18. uri. Prisrčno vabljeni! Mladinski dom Boljunec vabi na za-bavno-glasbeni večer, na katerem nastopi ansambel ZVEZDE z Opčin, ki nam bo prikazal svoje potovanje po Kanadi in nas povedel v lepe melodije slovenske narodne glasbe. Prireditev bo v dvorani Mladinskega doma danes, 31. t. m., ob 20.30. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, v Ul. Donizetti 3 bodo v ponedeljek, 2. aprila, predstavili letošnji seminar mednarodne mladinske manjšinske organizacije MENS, ki bo v kratkem v Trstu in Gorici. Pred predstavitvijo bo o manjšinskih perspektivah v luči Evrope 92 in korenitih sprememb v Vzhodni Evropi, Sloveniji in Jugoslaviji govoril pisatelj Boris Pahor. Začetek ob 20.30. Združenje glasbenih pedagogov Primorske in Glasbena matica v Italiji prirejata od 2. do 5. aprila 1990 CILKUS JAVNIH KLAVIRSKIH UR. Predaval bo prof. SIJAVUŠ GADŽIJEV, docent Osrednje glasbene šole pri Državnem konservatoriju "P. I. Čajkovski" v Moskvi. Sodelovali bodo gojenci nižjih razredov glasbenih šol Primorske in moskovski gojenec prof. Gadžijeva, sicer kočevski rojak ERIK ŠULER. Spored: v ponedeljek, 2. aprila 1990 v Kulturnem domu v Gorici - Ul. Brass 2 - od 10. do 12. ter od 15. do 17. ure klavirske ure, ob 17. uri Erik Šuler - klavirski recital; v sredo, 4. aprila 1990 v Gallusovi dvorani v Trstu, Ul. R. Manna 29, od 15. do 18. ure klavirske ure ter v četrtek, 5. aprila 1990 v Gallusovi dvorani v Trstu, Ul. R. Manna 29 od 10. do 12. ure ter od 15. dg 17.30 klavirske ure ter ob 18. uri Erik Šuler -klavirski recital. Na sporedu: Beethoven, Chopin, Rahmaninov, Prokofjev. koncerti Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 2. aprila, bo v gledališču Rossetti nastopil STANISLAV BUNIN. MILJE - Gledališče Verdi Danes, 31. t. m., ob 19. uri bo na sporedu rock koncert, ki ga organizira milj-ska rock skupina On the Rock Menage-ment. Predstavile se bodo naslednje rock skupine: tržaška MADSWORD in HYD-RA iz Piacenze, z njima pa bodo sodelovale tržaška THEM, goriška MORTAL EKISTENCE in X-RAY. Glasbena mladina V sredo, 4. aprila, ob 20.30 bo v gledališču MIELA nastopil duo SIRINK (FLAVTA IN KLAVIR). Izvajala bosta Chopinov, Schubertove, Casellove, Fau-rejeve in Poulencove skladbe. Verdi Nedeljski koncerti Jutri, 1. aprila, ob 11. uri bodo v mali dvorani gledališča Verdi, v dvorani Verdi v Miljah in v cerkvi Čhiesa del Rosa-rio v Tržiču nastopili Godalni orkester, skupina Insieme vocale in komorni orkester gledališča Verdi. V Trstu bo godalni orkester pod vodstvom Aleksandra Vodopivca izvajal Scarlattijeve in Calda-rove skladbe s sodelovanjem sopranistke Ondine Altran, v sodelovanju solista Massimiliana Brandmayerja pa Bachovo in Guy Ropartzovo skladbo; v Miljah bo Insieme vocale izvajal splet madrigalov, medtem ko bo nedeljski koncert v Tržiču posvečen izključno Mozartovim skladbam v izvedbi Komornega orkestra pod vodstvom Severina Zannerinija. Gledališče MIELA REINA (Trg Duca degli Abruzzi 3) Jutri, 1. aprila, ob 21. uri bo v gledališču nastopil kvarter, ki ga vodi MIROSLAV SEVAK-BENCIC, sax-flavta solist Zagrebškega jazz orkestra. Sodelovali bodo še Lele Centis - bobni, Franco Vallisneri - klavir in Max Sornig - kotra-bas. Predprodaja vstopnic danes in jutri od 17.30 do 19.30 pri blagajni gledališča. Glasbena matica V petek, 6. aprila, ob 20.30 bo v baziliki sv. Silvestra v Trstu VEČER SAMOSPEVOV, Ana Pusar Jerič - sopran in Andrej Jarc - klavir. Vabljeni! šolske vesti Ravnateljstvo liceja F. Prešeren vabi starše na skupne govorilne ure, ki bodo v šolskih prostorih v torek, 3. aprila, od 16. ure dalje: 4. višja gimnazija, 5. višja gimnazija, L, 2. in 3. klasični licej, 2., 3. in 4. c ; v sredo, 4. aprila, od 18. ure dalje: 1. a, 1. b, 3. a, 5. b ter od 19.30 dalje: 2. a, 2. b, 3. b, 4. b in 4. a. izleti Sindikat upokojencev CGIL Nabrežina - Križ prireja v soboto, 7. aprila, izlet v Burano - Jesolo. Za informacije tel. na št. 200036 ob uradnih urah. SK Devin obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Budimpešto od 28. aprila do 2. maja. Informacije na tel. št. 200236 v večernih urah. SPDT prireja jutri, 1. aprila, avtomobilski izlet vezan z markacijo vertikale SPDT od Doberdoba do Gorice. Hoda bo približno štiri ure. Zbirališče ob 8.30 v Doberdobu, pred šolo na glavni cesti. kino ARISTON - 16.00, 22.15 La guerra dei Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner. EXCELSIOR - 17.00, 22.00 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □ EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Notturno indiano, i. Jean-Hugues An-glade. NAZIONALE I - 16.20, 22.15 A spasso con Daisy. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Urla di mezzanotte. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone. MIGNON - 15.30, 22.15 L’attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin Williams. EDEN - 15.30, 22.00 Bocche infuocate di piacere, porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Ho vinto la lot-teria di capodanno, i. Paolo Villaggio. LUMIERE - 16.00, 22.15 Seduzione peri-colosa, i. Al Pacino. ALCIONE - 16.30, 22.10 She Devil - Lei il diavolo, i. Meryl Streep. RADIO - 15.30, 21.30 Bestialita bi-tran-sexual gay, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ VSESLOVENSKO ivAvT STALNO GLEDALIŠČE Hermann Broch POVEST SLUŽKINJE ZERLINE Izvaja Bogdana Bratuž Danes, 31. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na COLU. čestitke V Logu danes TAMARA rojstni dan slavi. Vse najboljše ji želijo Genio, Miranda, Davorin in Edi. Danes praznuje svoj 18. rojstni dan naša draga NATAŠA. Obilo zdravja, veselja in sreče v življenju ji želimo oče Salvo, mama Nevenka in sestra Vesna. včeraj - danes Danes, SOBOTA, 31. marca 1990 MODEST Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 19.31 - Dolžina dneva 12.44 - Luna vzide ob 9.09 in zatone ob 1.00. Jutri, NEDELJA, 1. aprila 1990 HUGO PLIMOVANJE DANES: ob 0.11 najvišja 44 cm, ob 7.12 najnižja -43 cm, ob 13.41 najvišja 14 cm, ob 18.29 najnižja -8 cm. VREME VČERAJ: temperatura ‘ zraka 14 stopinj, zračni tlak 1025,7 mb narašča, veter 20 km na uro severovzhodnik, vlaga 47-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 10,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Ambra Moratto, Roberta Pentassuglia, Sara Pentassuglia, Pi-ero Riontino, Carmelo Puliatti, Giuseppe Gherardi, Stefane Blasutto, Ivan Kerpan, Lucia Irrera. UMRLI SO: 80-letna Giorgina Stradi, 84-letna Paola Lo Duca, 54-letni Luciano Carmeli, 79-letna Marina Bernobich por. Cociani, 79-letni Greste Premolin, 87-let-na Lucia Burgnich, 83-letni Narciso Cro-ciati, 67-letni Fabio Amodeo, 62-letni Mario Depangher, 84-letna Marcella Ris-mondo, 89-letni Giuseppe De Nicoli, 69-letni Francesco Grozic, 80-letna Alma Zanola, 46-letni Renato Paduani, 60-letni Ugo Siracusa, 30-letni Paolo Palazzo. OKLICI: prodajalec Dario Racman in uradnica Nataša Daneu, uradnik Enrico Bardi in uradnica Gabriella Sila, kemik Carmelo Zerbo in v pričakovanju zaposlitve Clara Višini, gradbeni obrtnik Fla-viano Avoledo in gospodinja Lucia Bibu-li, delavec Walter Paiero in delavka Ma-nuela Cricchio, delavec Thomas Dobran-ski in frizerka Tiziana Marassi, čuvaj Salvatore Simula in gospodinja Laura Massenzi, podčasnik Giordano Bruno in uradnica Patrizia Fabretti, urar Mauro Clementi in prodajalka Cristina Novello, uradnik Ruggero Chiavalin in uradnica Marilena Rado, delavec Ralf Fimiani in zdravstvena asistentka Jerstin Jerina, kmetijski tehnik Massimo Babici in univerzitetna študentka Franca Tomizza, trgovec Roberto Ambrosetti in v pričakovanju zaposlitve Sabrina Colomban, uradnik Francesco Giordano in odvetniška pripravnica Raffaela Pengue, trgovec Massimiliano Zemanek in uradnica Sara Crevatin, kovač Francesco Capuano in gospodinja Paola Garofalo, inženir Mario Zarattini in učiteljica Libera Radellich, delavec Gianluigi Parentin in prodajalka Anna Vasta, delavec Euggero Ruggenti in trgovka Alessandra Michelazzi, elektrikar Fulvio Benci in frizerka Eriča Pisano, trgovec Lorenzo Intini in prodajalka Raffaella Franco, laboratorijski tehnik Maurizio Novacco in spremljevalka Maria Gabriella Malta, uradnik Leonardo Miceli in uradnica Sabrina Felician, elektromehanik Massimo Demarchi in uradnica Nicoletta Guadagnin, profesor Wolfgang Ebenhon in profesorica Chiara Milla, zavarovalni agent Salvatore Grisa-fi in uradnica Elena Agostinis, šofer Moreno Curzi in uradnica Alessandra Rigot-ti, podčastnik Vittorio Giusti in knjigo-vodinja Anna Capezzuto, uradnik Giuseppe Giardina in zdravstveno varstvena pomožna delavka Marina Beccari. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. marca 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Milje - Lungomare Venezia 3. BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Venezia 3. BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Venezia 3. BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela ANDREJ NOVAK. V galeriji Čartesius v Ul. Marconi 16 bodo danes, 31. t. m., odprli razstavo slikarke L. M. Sguazzi. Razstava bo trajala do 12. aprila po običajnem urniku. V galeriji Rettori Tribbio 2 je do 6. aprila na ogled razstava slikarja EDO-ARDA DEVETTE. V galeriji Bassanese, Trg Giotti 8/1, bo do 10. aprila odprta razstava slikarja PIERA PIZZI CANNELLE. V pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ. Sklad Mitje Čuka vabi na ogled razstave: ADALBERT ŽVAB - OTROKOM V TEŽAVAH, v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 - Trst, od 17. do 19. ure. Razstava je na ogled še danes. V občinski galeriji na Trgu Unita je na ogled še jutri, 1. aprila, razstava slikarja CARMELA NINA TROVATA. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled razstava skulptur in slik, ki jo je pripravil krožek Jacgues Maritain v sodelovanju s tržaško letoviščarsko ustanovo. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30, ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure. 29. t. m. je na šoli GM v Trstu diplomiral iz harmonike MAURIZIO MARCHESICH Svojemu gojencu in njegovemu profesorju Claudiu Furlanu iskreno čestita Glasbena matica mali oglasi LADI KOCJAN je odprl osmico v Dolini št. 147. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino. V BORŠTU je odprl osmico Ljubo Peta-ros. OSMICO je odprl Milič v Zagradcu št. 2. OSMICO ima odprto Ivan Antonič v Ce-rovljah 34. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Šempo-laju. AGRARIA MOČILNIK v Ul. Udine 18, Trst, nudi ročne in nahrbtne kosilnice po ugodnih cenah z rezervnimi deli. KUPIM stanovanje v predmestju: tri sobe, kuhinja in kopalnica. Tel. 362120. LJUBITELJU živali podarim šest mladih psičkov. Tel. na št. 229555 - Salež, od 14. do 15. ure. SLADOLEDARNA v Nemčiji išče osebje za sezonsko delo od marca do oktobra. Dobra plača. Tel. na št. (0049208) 475703. PRODAM renault 4 gtl, letnik '82 v izredno dobrem stanju, 70.000 km originalnih. Tel. 826756 ali 828251. PRODAM renault super 5 TSE, bele barve, letnik avgust '85 z dodatnimi deli. Tel. (040)299622 v večernih urah. PRODAM audi 80 dizel, letnik '82 v zelo dobrem stanju. Za informacije tel. na št. (0481) 882091 po 18. uri. PRODAM popolnoma nov barvni televizor philips, z ekrančkom s tekočimi kristali dimenzije 20 cm x 10 cm x 3 cm, po ugodni ceni. Tel. 418315 od 16. do 19.30. PRODAM Y 10, prevoženih 2.200 km, letnik februar '90 za 10.800.000 lir. Tel. 229126. CAGIVA ALETTA ELECTRA 125, prevoženih 3.000 km, v odličnem voznem stanju, prodam za 2.000.000 lir. Poklicati na tel. št. 225343 ali 200641. VOZ s 300-litrskim rezervoarjem za škropivo ugodno prodam. Tel. 229332 od 12. do 13. ure ter od 19. do 20. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA išče Bevkove otroške slikanice (Domače živali, Hitro, hitro lahkih nog, Janko in Metka, Mala slikanica, Mali zverinjak, Mladi rokodelci, Moji prijatelji, Pisana družba, Ah, kako lepo, Kaj mi znamo, kako se igramo, Kaj vse mali Tonček zna, Oglejte si učene živali, Pisane podobe), ki so izšle v Gorici leta 1924 in 1925. Morebine imetnike prosimo, da tel. v NŠK na št. 774333. IŠČEM v najem ali kupim stanovanje/hišo v mestu ali okolici. Tel. na št. 228390. IŠČEM delo kot hišna pomočnica, trikrat tedensko v dopoldanskih urah. Tel. 281271. TOVARNA I.C.U.M. - Malo Vicenza išče ostrivce za rezilna orodja in rez-kalce za CNC stroje. Ni potrebno znanje italijanskega jezika. Tel. (0445) 602727. MAJHNA DRUŽINA išče hišno pomočnico z znanjem italijanskega, sloven- TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ Sporočilo pevcem in orkestra-šem, kateri se niso mogli udeležiti križarjenja v Grčijo z večino ansambla našega zbora. V torek, 3. aprila, . ob 14.30 bomo odpotovali iz Bazovice z avtobusom na Koncert v Pulo kjer bomo nastopili ob 18. uri v veliki dvorani doma JNA. Koncert bo posvečen 45. obletnici osvoboditve Trsta, Istre in slovenskega Primorja. razna obvestila Odbor za vzgojo in izobraževanje SKGZ in Dijaški dom v Trstu prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 29. 6. do 13. 7. 1990 za otroke od 7. do 12. leta; v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 13. do 18. leta in v Poreču od 14. do 23. 7. 1990 - za otroke in mladostnike od 8. do 15. leta. Informacije in vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančišk 368094; v Gorici - Ul. Malta 2, tel. od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Gin-nastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure. Danes, 31. t. m., in jutri, 1. aprila, bo ob priliki odprte meje deloval na vaškem parku v Prebenegu založen kiosk. '/III, tel. 1. 531644, prispevki V spomin na Gigija Žerjala darujeta žena Vlasta in sin Slavko 100.000 lir. za sekcijo KPI občine Dolina ter 100.000 lir za Sklad Dela. V spomin na pok. Gigija Žerjala darujeta Milan in Rika Kuret 20.000 lir za sekcijo KPI občine Dolina. V spomin na Gigija Poljšaka daruje družina Žetko 20.000 lir za SKD Barkov-Ije. Ob plačilu članarine daruje Milena Grgič 5.000 lir, Rafael Grgič 5.000 lir ter Danica Grgič 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na obletnico rojstva dragega moža daruje Marija Wilhelm 50.000 lir za gradnjo Ljudskega doma na Opčinah. Namesto cvetja na grob dragega Gigija darujejo Pina Pertot, Sonja in Zorka 50.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za pevski zbor M.Pertot. V počastitev spomina dragega Gigija darujeta Liliana in Stojan Kafol 150.000 lir za SKD Barkovlje. V počastitev spomina dragega Gigija darujeta Luciano in Neva Jagodic 100.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob dragega Gigija darujejo Igorjevi prijatelji Pavel, Dario, Robert, Perla, Andra in Andrej 60.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob dragega Gigija darujeta Marija in Mario Mosetti 30.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob dragega Gigija daruje družina Raseni 50.000 lir za SKD Barkovlje. V počastitev spomina Gigija Poljšaka daruje Vojko Švagelj 10.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Gigija Poljšaka in Vido Pertot daruje družina Jankovič 30.000 lir za SKD Barkovlje in 30.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Slavo Soave por. Bezin darujeta Pepka in Vojko z družino 20.000 lir za ŠD Vesna. Namesto cvetja na grob Flavije Botti darujeta Pepka in Vojko z družino 30.000 lir za ŠD Vesna. Ob smrti drage mame Marije Križman daruje sin Edi 100.000 lir za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Marije Križman daruje družine: Škabar (Repen 4) 10.000 lir, Škabar (Repen 79) 10.000 lir. Škabar (Repen 45) 10.000 lir, Purič (Repen 13) 30.000 lir, Forza - Kjuder (Repen 136) 20.000 lir, Šuc (Repen 171) 10.000 lir. Milič (Col 15) 50.000 lir, Grgič (Fernetiči) 20.000 lir, Guštin (Col 12) 20.000 lir za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Marije Križman daruje nečakinja Majda 25.000 lir za repentabrsko cerkev in 25.000 lir za MPZ Zvonček. V spomin na prof. Josipa Tavčarja darujejo dijaki 5. a razreda DTTZ Žiga Zois šolskega leta 1988/90 140.000 lir za Sklad skega in hrvaškega jezika, petkrat te-densko. Tel. (040) 363965 v večernih urah. TRŽAŠKO podjetje išče podjetnega delavca za skladišče z znanjem slovenskega in italijanskega jezika. Pismene ponudbe poslati na: COGECO SpA, Ul. Machiavelli 5, 34100 Trst. egonoi/3 ZA VAŠO POROKO... FOTOGRAFIJA E IN VIDEO tZSH L/IM Oglasite se pravočasno Telefon 766649 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) menjalnica 30.3.1990 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MIT.AN TRST TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar — . 1249,350 1240. Japonski jen 7,917 7,70 Nemška marka .. 736,920 735,500 Švicarski frank 832,680 831.^ Francoski frank ... .. 218,970 216,500 Avstrijski šiling — 104,516 104,20 Holandski florint . .. 653,760 651.— Norveška krona 189,780 188.-' Belgijski frank . 35,586 35.— Švedska krona 203,670 201.'' Funt šterling .. 2050,100 2030,- Portugalski eskudo 8,318 8.'' Irski šterling .. 1969,200 1950, Španska peseta 11,492 11.-" Danska krona .. 192,790 190.— Avstralski dolar .... 940,800 900.-" Grška drahma 7,650 7,300 Jugoslov. dinar — 100."- Kanadski dolar — .. 1064,350 1040. ECU 1506,100 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TQ7A!=:KA KRFDITNA BANKA Telel.: Sedež 040/67001 Anenr.iie Domio 831-131 film Popotovanje po Vzhodu »Nikoli sl ne bi odpustil, ko bi bil dovolil, da se mi taka priložnost Izmuzne,« je izjavil odlični novinar Enzo Blagi. V mislih je imel burne premike, ki od lani pretresajo vzhodno Evropo. S petimi ekipami se je podal na težavno popotovanje, intervjuval je na stotine politikov, umetnikov in znanstvenikov, a tudi navadnih ljudi na ulici in pripravil niz šestih oddaj, ki se bodo zvrstile prihodnji teden v sporedu prve državne mreže. Svojemu potopisu iz Sovjetske zveze, Romunije, Madžarske, Nemške demokratične republike, Češkoslovaške in Poljske je Blagi dal zgovorni naslov Sosednje dežele - Vzhod, svet, ki se spreminja. Z nizom je želel opisati nastajajočo stvarnost izključno kot skromni kronist, ki pusti, da se gledalci sami odločijo, kakšno bo njihovo mnenje. sobota 20.30 RAI 2 II malato immaginario (kom.) sobota 0.50 RAI 1 Sahara (vojni) nedelja 21.30 TMC Blow up (dram.) ponedeljek 20.30 Rete 4 Inferno bianco (pust.) torek 20.30 Rete 4 La stella di latta (vestern) torek 20.35 Canale 5 Misfatto bianco (dram.) sreda 20.05 TV-Ljl Priznanje (dram.) sreda 20.30 Rete 4 Contro tutte le bandiere (pust.) sreda 22.10 Rete 4 Gilda (dram.) četrtek 20.30 Rete 4 Getaway (pust.) petek 20.30 Rete 4 Šansone e Dalila (zgod.) petek 20.30 Italia 1 The Barbarians & Co. (fant.) petek 23.35 TV-Lj 1 Slamnati psi (dram.) glasba____________________________ sobota 9.15 RAI 3 Jurij Simonov dirigira Ravela sobota 23.10 RAI 1 Abbado z Berlinskimi filharmoniki nedelja 23.30 Rete 4 Koncert s Claudiom Abbadom šport_____________________________ sobota 12.55 in 14.30 RAI 3 nedelja 12.55 in 14.10 RAI 3 Davisov pokal: Avstrija-Italija četrtek 19.55 TMC Nogomet: Real Madrid-Barcelona petek 1.00 Italia 1 Košarka NBA: Cleveland-Boston ali torek 20.05 TV-Lj 1 Volitve '90 - Soočenje strank četrtek 10.15 TV-Lj 1 Govorica slovenske kmečke noše četrtek 21.00 in petek 20.20 TV-Lj 1 Volitve '90 - Soočenje kandidatov RAI 1________________________ 7.00 Film: Mister Browne contro 1'In-ghilterra (kom., VB 1959, r. Dell-Boulting, i. Terry Thomas) 8.30 Dokumentarec v angleščini 9.30 TV film: Padri in prestito 10.00 Nad.: L uomb di Odessa (2. del) 11.00 Sobotni sejem 11.55 Vreme in dnevnik 12.30 Rubrika: Check-up 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Prizma 14.45 Sobotni šport: biljard, prijateljska nog. tekma Švica-Italija 17.45 Sedem dni v Parlamentu 18.15 Vesti in žrebanje lota 18.25 Otroška oddaja: II Sabato dello Zecchino 19.25 Nabožna oddaja 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Europa Europa 23.00 Dnevnik 23.10 Koncert: Claudio Abbado dirigira Berlinske filharmonike (We-bern, Schubert, Beethoven) 0.40 Nočni dnevnik in vreme 0.50 Film: Sahara (vojni, ZDA 1943, r. Z. Korda, i. Humphrey Bogart) RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Patratac in risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Kratke vesti 10.15 Dok.: Potrebujemo gozd 10.45 Aktualno: Evropski dnevi 11.15 Variete: Spremenljivo jasno (urednika Osvaldo Bevilacgua in Ermanno Corbella) 12.00 Variete: Ricomincio da due 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Ob nogometnih prvenstvih 13.30 Rubrika: Trentatre 13.50 Variete: La rete 16.15 Izobraž. oddaja: Caramella 16.45 Žrebanje lota 16.50 Rotosport: vaterpolo, odbojka in košarka 18.55 Športna rubrika: Dribbling 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: II malato immaginario (kom., It. 1979, r. Tonino Cervi, i. Alberto Sordi, Laura Antonelli) 22.20 Dnevnik - nocoj 22.30 Kviz: Politistrojka 23.45 Nočni šport: boks Galvano-Kay-lor (EP v supersrednji kategoriji), hokej na ledu in rugby | RAI 3_______________________________ 9.15 Koncerti RAI 3: Simfonični koncert z dirigentom Jurijem Simonovem (Ravel - Koncert za klavir in orkester; pianist Pascal Roge) 10.00 Aktualno: Infrastrutture e svi-luppo - Raccordarsi con LEuropa 12.55 Videosport: tenis, za Davisov pokal Avstrija-Italija (z Dunaja) 14.00 Deželne vesti 14.30 Videosport: tenis, za Davisov pokal, Avstrija-Italija (z Dunaja) 17.00 Aktualno: Magazine 3 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Aktualno: Volta pagina 20.30 Tednik o pustolovščinah med spominom in aktualnostjo: Alla ricerca delLarca (vodi Mino Da-mato) 23.20 Filmske novosti 23.30 Nočni dnevnik 23.45 Film: Cina, mio dolore (dram., Fr. 1989, r. Dal Seije, i. Guo Li-ang Yi) Prijateljsko srečanje pred mundialom Nogometna vročica strmo narašča. Le dobra dva meseca nas ločita od mundiala in prijateljska nogometna srečanja med državnimi reprezentancami so dobesedno preplavila vse televizijske mreže. Danes ob 15.55 je po RAI 1 na sporedu tekma med Švico in Italijo, ki bo za »azzurre« pravi preizkusni kamen. V italijanski ekipi igra tudi Paolo Maldini (na sliki), ki je že 18-krat oblekel majico državne reprezentance, še prej pa je kar 12-krat nastopil v ekipi Under 21. 'ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kviz: Časa mia 12.00 Aktualno: Čara TV 12.40 Kvizi: II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Dok.: L arca di Noe 18.00 Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 20.25 Varieteja: Striscia la notizia, 20.35 La corri-da 23.10 Posebna oddaja o TV filmu Donna donore 23.40 Odlomki: 10 e lode 0.25 Aktualno: Sfoghi 1.10 Variete: Striscia la notizia (pon.) 1.25 Nanizanka: Lou Grant 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nan.:Strega per amore 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, 16.45 Gene- ral Hospital, 17.35 Feb-bre d’amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: La banda degli angeli (dram., ZDA 1958, r. Raoul Walsh, i. Clark Gable, Vvonne de Carlo) 22.50 Vesti iz parlamenta 23.35 Rubrika: Regione 4 23.50 Film: La spia dal našo freddo (krim., VB 1966, r. Daniel Petrie, i. Lau-rence Harvey, Daliah Lavi) 1.40 Posebna oddaja o TV filmu Donna d onore ITALIA 1_____________ 7.00 Otroška oddaja 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York 12.35 Dok.: Jonathan 13.20 Rubrika: Calciomania 14.30 Variete: Musiča e 15.30 Rubrika: Leonardo 16.00 Otroška oddaja 18.00 Aktualno: Anteprima 18.35 Nanizanki: L incredi-bile Hulk, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: I tre dell operazi-one drago (pust., r. Robert Clouse, i. Bruce Lee, Shih Kien) 22.30 Superstar of Wrestling 23.15 Veliki boks 0.25 Filma Nicholasa Ray-ja: I bassifondi di San Francisco (krim., ZDA 1949, i. H. Bogart); AIL-ombra del patibolo (vestern, ZDA 1955) ODEON_______________ 7.00 Risanke in nanizanka 9.00 Nanizanki: Ouattro in amore, 9.30 Le spie 10.30 Dok.: Il Leonardo 13.00 Rubrike: Top l^otori, 13.30 Caccia al 13, 14.00 Forza Italia 15.30 Odeon Šport 16.00 Branko in zvezde 16.15 Nadaljevanki: Pasio-nes, 17.15 Senora 18.15 Film: Emma - la regina dei mari del Sud (biog., ZDA, r. John Banas) 19.00 Filmske novosti 19.30 Šport: Excalibur (pon.) 20.00 Nanizanka: Sherlock Holmes '20.30 Film: La prigione del diavolo (srh., r. David Schmoeller, i. Timot-hy Van Patten, Laura Schaefer) 22.30 Rubrika: Top Motori 23.00 Film: Thunder 2 (pust., It. 1987, r. Larry Lud-man, i. Mark Gregory) TMC__________________ 8.30 Risanke: Snack 10.30 Nanizanki: Ai confirii delLArizona, 11.30 Pe-trocelli 12.30 Rubrika o motorjih 13.30 Šport show: nogomet Belgija-Paragvaj (povzetek s SP'86) 17.30 Film: Le colline cam-minano (pust., ZDA 1949, r. John Sturges) 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Operazione Siegfried (vojni, VB 1975, r. Peter Duffel, i. Telly Savalas, Robert Culp) 22.20 Film: Gli avventurieri del pianeta Terra (fant., ZDA 1975, r. R. Clouse, i. Yul Brynner, Max Von Sydow) 24.00 Film: Volo mortale (dram., ZDA 1977, r. David Lowell, i. Bert Convy) TELEFRIULI__________ 10.55 Nan.: La piccola Mar-gie, 12.00 Boys & Girls 12.30 Zelja po glasbi 13.00 Glasbena oddaja 13.30 Rubrika: Šport Club 14.30 Rubrika o zdravstvu 15.00 Napovedi za A ligo 16.00 Musič box . 17.30 Rubriki: Italia ore 6, Nel mare degli antichi 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Ekonomija in politika 20.30 Film: Ulisse (zgod., It. 1954, r. Mario Cameri-ni, i. Silvana Mangano, Kirk Douglas) 22.30 Opera: Francesca da . Rimini (R. Zandonai) 0.20 Nočne vesti in News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi TV Ljubljana 1_________________ 8.30 Nemščina: Alles Gute (3. lekcija) 9.00 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 9.15 Lonček ku- . haj, 9.25 ZBIS Jaše k nam Zeleni Jurij, 9.40 Ciciban, dober dan, 9.55 Miti in legende islamskih ljudstev, 10.10 Ku-ku, 10.25 nan. Ovčar Hobo (2. del), 10.50 Ex lib-ris, 11.45 Večerni gost, 12.30 Oči kritike, 13.10 Zvezde čarajo 14.10 Video strani 15.25 Športna oddaja: Italija '90 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Risanka 17.00 Film: Domači griči (mlad., ZDA 1948, r. Fred M. Wilcox) 18.35 Dok. oddaja: Poslednja oaza 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kolo sreče 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Nad.: Lepi upi (L. Greer, 11. del) 23.20 Film: Ostani taka, kot si (dram., VB 1988, r. Angela Pope, i. Miranda Richardson, Liam Neeson) TV Koper______________________ 11.30 Rubrika: Fish Eye (pon.) 12.00 Dokumentarec: Čampo base 13.45 Oddaja o košarki: Sottocanestro 14.30 Košarka - prvenstvo NCAA 15.30 Rubrika: Fish Eye (pon.) 16.00 Nogomet - angleško prvenstvo 17.45 Tednik o motokrosu: Supercross 18.45 TVD Novice 19.00 Volitve v Sloveniji 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nogomet - špansko prvenstvo 21.45 TVD Novice 21.55 Rubrika: Speedy 22.25 Oddaja o športu: Juke Box 22.55 Dokumentarec: Čampo base 23.25 Rubrika: Calciomania 0.25 Rubrika: Fish Eye (pon) TV Ljubljana 2__________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Kako biti skupaj 19.30 Dnevnik 20.15 Film: Znajdi se, kakor veš in znaš (kom., ZDA 1980, r. Buddy Van Horn, i. Clint Eastwood) 22.05 Poskusni satelitski prenosi RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledar, (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Evergreeni; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Valčki in polke-, 9.40 Sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert Godalnega kvarteta G M; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje: MPZ Skala iz Gabrij (dir. Rozina Konjedic); 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Vozlišča; 18.00 Radijska igra: Čriček (Dimitrij Kralj); 18.30 Orkestri; 19.00 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Izobraževalna oddaja; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Prizma optimizma; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.40 Mer-kurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni sevis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Lestvica primorskih popevk: Dajmo naši; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.10 Plesi; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.33 Za mlade poslušalce; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Discoteca sound; 18.40 Mi in vi; 19.00 Znameniti podpisi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Kje so mladi? »Pravzaprav sem srečen, ne bi se mogel počutiti bolje. Pogrešam le to, da bi zaslišal dečka, ki igra na kakršenkoli inštrument, da bi lahko stekel k njemu in mu rekel: "Ej, to je pa lepo, zaigraj še enkrat..." Vse, kar slišim, sem bil namreč sposoben zaigrati tudi sam pri devetih letih.- Kje so mladi s svojimi novimi idejami?« Tako je povedal slavni Ray Charles (na sliki s pevko Dee Dee Bridgewater), »The Genius«, glasbenik, ki se že 30 let suvereno premika v svetu soul in jazz glasbe, novinarju Wayneu Bledsoeju. Vprašali so ga tudi, kakšno glasbo rad posluša: »Všeč so mi Aretha Franklin, George Jones, Ricky Skaggs, Frank Sinatra, Barbra Streisand, Stevie Wonder, ki bi lahko bil naslednik Dukea Ellingtona, ko bi bil nekoliko skromnejši.« Ray Charles se je rodil 23. septembra leta 1930 in je slep od sedmega leta. Zaslovel je že leta 1957 kot »najtoplejši glas« rythma & bluesa, glasen pa je bil tedaj tudi kot pristaš Martina Lutherja Kinga, ki se je odločno upiral nastopom pred izključno belopoltim občinstvom. »Za človeka, ki ljubi glasbo, je danes poslušanje radia nadvse mučno: kako naj cenim pevca, ki ne zna peti drugega kot wanna-sa~za-da-arina-buzz-a-buss-z_a-ba-dah! Tudi sintetizatorjev ne ljubim. Človek, ki je živel s trobento, kontrabasom ali pozavno, ne more vzljubiti tistih zvokov.« »Ko ne bi vedel, da imam 59 let, bi verjel, da jih imam še ,30 ali 32. Rad bi se še ukvarjal z glasbo, ki mi je všeč in je všeč publiki. Nisem metalec, ne bom zganjal acid rocka, v resnici sem samo starček, ki zna še pritegniti v dvorano 30 ali 40 tisoč oseb. Pravzaprav mi nikoli ni bilo tako dobro kot sedaj...« je zaključil. I TRE DELL'OPERAZIONE DRAGO — Enter the Dragon, ZDA 1973. TV premiera, v soboto, 31. marca, ob 20.30, na Italia 1. Pustolovski film. Berlusconijeva mreža Italia 1, ki skuša vedno ugoditi želji po zahtevnejših in alternativnih filmih, ponuja svojim privržencem zadnji in na italijanskih ekranih nikoli predstavljeni film Brucea Leeja. Slavni hongkongški prvak vzhodnjaških borilnih Veščin (kung fu, karate, judo) dobi nalogo od same ameriške vlade, naj poskuša priti na nedosegljivi otok, na katerega je mogočni milijarder Han (Shih Klen) namestil tajni štab svoje nevarne kriminalne organizacije. Neustrašni Lee se odloči za podvig, potem ko izve, da je med najzve^tejši-mi Hanovimi »gorilami« tudi morilec njegove sestre. Junak iz neštetih maratonskih kungfujskih spopadov (od Dalla Cina con furore dalje) se udeleži skupaj z dvema bivšima marincema (temnopoltim Williamsom in belim Roperjem) letnega turnirja v borbi, ki ga na »prepovedanem« otoku prireja Han. \ VIDEO NOTES Oddaja:...;.....—....— Postaja: ' ': __ Ura: ^.________________ V_________________________/ o >o D S p N ^ ! V j: RAI 1_________________________| 7.00 Nadaljevanka: Tempo di guerra e di guerriglia (5. del) 7.55 V svetu pravljice: Cesarjeva nova oblačila 8.45 Risanka: Čebelica Maja 9.15 Dok. oddaja: Kvarkov svet 10.00 Magazin: Želena linija 11.00 Maša in nabožna oddaja 13.00 Nedeljski tednik 13.30 Dnevnik 13.55 Igra: Toto-TV 14.00 Variete: Domenica in... 14.20 Športne vesti 16.20 Športne vesti 17.20 Športne vesti 18.15 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 TV film: II prato delle volpi (dram., It. 1989, r. Piero Schiva-zappa, i. Carlo Delle Piane, Ilona Grubel, 1. del) 22.05 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Trofeja v biljardu 0.40 Film: L'asso di picche (kom., Jug. 1963, r. Miloš Forman, i. Ladislav Yakim) [ RAI 2_____________________________| 7.00 Otroški variete: Patatrac, vmes risanka Kissy Fur 7.55 Aktualno: Mattina due (vodita Alberto Castagna, Sofia Spada) 10.15 Variete: Spremenljivo jasno 12.00 Variete: Ricomincio da Due 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Šport in vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete (2. del) 15.15 Nadaljevanka: Ouando si ama 17.25 Nanizanka: Cuore e batticuore 18.20 Športne vesti: avtomobilizem F3 18.50 Nanizanka: Faber l investigatore 19.45 Dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Hunter - La regina delle nevi 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Aktualno: Planet SZ - Popotovanje po sovjetski stvarnosti in efekt Gorbačov 23.20 Oddaja o protestantizmu 23.50 Tednik o kulturi, znanosti in prireditvah: L aguilone 0.50 Umbria Jazz '89: Dizzy Gillespie in Phil Woods Ali Starš RAI 3________________________ 9.00 Nanizanka: Professione pericolo - II re degli stuntman 9.50 Nedeljski dnevnik 11.30 Film: Notte di nozze (dram., ZDA 1935, r. King Vidor, i. Gary Cooper, Ann Sten) 12.55 Tenis: za Davisov pokal Avstri-ja-Italija 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Šport: za Davisov pokal Avstrija-Italija (zadnji dan), tek čez drn in strn »5 mlinov« (iz S. Vittore Olona), kolesarska dirka po Flandriji, maratona Vivicitta 17.30 Dokumentarna oddaja: Neskončno popotovanje - Nemirna Zemlja 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželni šport 20.00 Italijanski nogomet B lige 20.30 Aktualno: Chi Pha visto (vodita D. Raffai in L. Di Majo) 23.00 Filmske novosti 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Deželni nogomet Nedeljski koncerti iz milanske Scale Ljubitelji klasične glasbe ne pridejo pogostoma na svoj račun v televizijskih sporedih. Njihovim željam je ugodila privatna mreža Rete 4, ki že precej časa ob nedeljah ponoči oddaja posnetke odličnih koncertov v Scali. Nocoj je ob 23.30 na sporedu Mozartova simfonija v Es-duru K. 364 za violino in violo. S filharmoničnim orkestrom milanske Scale, ki ga vodi Claudio Abbado, nastopata violinist Salvatore Accardo (na sliki) in violist Bruno Giuranna. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dok.: L'arcadi Noe 10.00 Rubrike: Block-Notes, II mondo del bebe, 10.15 Prevention, 10.30 II girasole, 11.00 Polli-ce verde, 11.30 Piacere Italia, 12.00 Anteprima 12.30 Variete: Rivediamoli 13.00 Superclassifica Show 14.00 Nedelja v kinu 14.15 Film: Un mostro e mezzo (kom., It. 1964, r. Steno, i. Franco Fran-chi, Ciccio Ingrassia) 16.30 Aktualno: O TV filmu Donna d'onore 17.00 Variete: Nonsolomoda 17.30 Nanizanka: Ovidio 18.00 Kviza: O.K. II prezzo e giusto, 19.45 La ruota della fortuna 20.30 TV film: Donna d'ono-re (dram., It. 1989, r. Steward Margolin, i. Carol Alt, Erič Roberts, 1. del) 22.30 Nanizanka: I Robinson 23.00 Variete: Nonsolomoda 23.30 Italija sprašuje 0.30 Nanizanki: Top Secret 1.30 Lou Grant RETE4_______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Rubrika: Veliki golf 10.30 Nanizanka: Adam 12 11.00 Rubrika: Ciak 11.50 Rubrika: Regione 4 12.00 Iz parlamenta 12.45 Nanizanka: Sceriffo a New York 14.30 Film: La ragazza di Las Vegas (kom., ZDA 1955, r. Robert Pirosh, i. Rosalind Russell) 16.10 Film: Diritto alla vita (dram., ZDA 1984, r. JudTylor) 18.00 Aktualno: O TV filmu Donna d'onore (pon.) 18.30 Film: II Tigre (kom., It. 1967, r. Dino Risi, i. Vit-torio Gassman) 20.30 Aktualno: Ceravamo tanto amati 22.00 Nadaljevanka: Topa-zio 22.45 Dokumentarec: Big Bang 23.30 Koncert v Scali z dirigentom Claudiom Ab-badom (Mozart) 0.20 Film: Lo schiaffo (kom., Fr.-It. 1974, r. Claude Pinoteau, i. Lino Ventura) ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Rubrika: Leonardo 11.00 Mednarodni nogomet 12.00 Rubrika: Viva il mon-diale (pon.) 12.30 Ob nog. prvenstvu 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Film: Prigionieri della palude (pust., ZDA 1952, r. Jean Negules-co,i. JeanPeters) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: O Hara 19.00 Risanke 20.30 Variete: Emilio 22.15 Boks: SP v kat.super-welter Mugabi-Norris 23.15 Film: I predatori della montagna sacra (pust., ZDA 1984, r. Bob Schulz, i. John Marley) 1.10 Nanizanki: Star Trek, 2.10 Kronos ODEON______________ 7.00 Risanke 9.30 Nan.:Quattro in amore 13.00 Rubrika o zdravju 13.30 Branko in zvezde 14.00 Aktualno: USA Today 15.00 Obnova nad.: Mariana, Pasiones, Senora 17.30 Aktualno: Avtoceste 18.00 Reportaža 18.30 Filmske novosti 19.30 Dokumentarec: Diario di Soldati 20.00 Branko in zvezde 20.30 Film: II ritorno delle aguile (krim., VB 1984, r. John Frankenhei-mer, i. Michael Caine, Anthony Andrews) 22.45 Variete: Cena in časa Odeon 23.45 Nanizanka: Doc Elliot TMC________________ 8.30 Risanke: Snack 11.00 Nanizanka: Tuono blu 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Variete: Domenica Monte Carlo 12.20 Film: II segreto di Tu-tankamen (pust., VB-ZDA 1980, r. Philip Le-acock, i. Robih Ellis) 14.15 Kolesarska dirka po Flandriji 14.30 Film: Fermi tutti, co-minciamo daccapo! (glas., ZDA 1967, r. Norman Taurog, i. Elvis Presley) 16.15 Kolesarska dirka po Flandiji 17.30 Odbojka: Alpitour-Petrarca 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Novinarska oddaja v sodelovanju s CBS 21.30 Film: Blow up (dram., VB 1966, r. Michelangelo Antoniom, i. Va-nessa Redgrave, Sarah Miles) 23.30 Šport: Golf Club 24.00 Film: La donna che non voleva perdere (dram., ZDA 1979, r. Jerrold Freedman, i. Joanne Woodward) TELEFRIULI__________ 10.20 Rubrika o obrtništvu 11.00 Zelena dežela 12.00 Nan.: Sembrafacile 12.30 Rubrika: Italia a Cin-guestelle 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Friul (pon.) 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Lancer 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Film: 7 Winchester per un massacro (vestern, It. 1967, r. E.G. Row-land, i. E. Byrnes) 22.30 Nanizanka: II brivido e Lavventura 23.00 Športne vesti 0.40 Vesti: News TELE 4________- (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport I 1 TV Ljubljana 1________________| 8.45 Otroška matineja: Živ žav, 9.40 nan. Poltrona express (pon. 2. dela), 9.50 nan. Noro, norejše, norišnica (pon. 2. dela) 10.05 Nad.: Lepi upi (pon. 9. dela) 11.00 Nanizanka: 'Alo, 'Alo 11.25 Videomeh 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Aktualno: Zamejci v Cankarjevem domu (pon.) 13.50 Dok.: Festival v Freyburgu 14.15 Nadaljevanka: Dediščina Gul-denburgovih (13. del) 15.00 Križkraž 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Film: Zveza (krim., ZDA 1973, r. Tom Gries, i. Charles Durning) 18.00 Kavarna 18.55 Risanka, Mernik in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Balkan ekspres (G. Mihič, 2. del) 21.00 Zdravo 22.20 Dnevnik in vreme 22.40 Nanizanka: Khan (ZDA, i. Knigh Dhiegh, 5. epizoda) 2330 Video strani TV Koper_______________________ 10.00 Oddaja o športu: Juke Box 10.30 Rubrika: Calciomania 11.30 Veliki tenis (pon.) 13.15 Rubrika: Fish Eye (pon.) 13.45 Športna oddaja: Noi la domeni-ca, vmes jahanje, košarka NBA, avtomobilizem - formula Indy 19.00 Volitve v Sloveniji 20.30 Rubrika: A tutto campo 22.15 TVD Novice 22.25 Dok.: Campo base (pon.) 23.25 Rubrika: A tutto campo (pon.) TV Ljubljana 2_______________ 10.00 Oddaja za JLA in dokumentarec Zgodovina aviacije 13.00 Nedeljsko športno popoldne 19.00 Da ne bi bolelo - Zdravje!!! 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarni oddaji: Biblija (3. del), 20.50 Bančni rop 21.35 Radenci '90 in Športni pregled 22.35 Poskusni satelitski prenosi 22.50 Kronika Eurokaza 23.40 Nogomet: Radnički-Dinamo in Borac-Crvena zvezda ■ RADIO ' RADIO • RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Travica želja; 10.30 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Ko zgodovina zazveni; 12.30 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Yesterday ali Od jutri ne kadim več, kabaret Šergeja Verča in Borisa Kobala; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč; 17.00 Šport in glasba z izidi in komentarji; 18.45 Evergreeni; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9,00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.05 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedfeljska reportaža o ljudeh iz severne Primorske: To ste vi; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.00 Priljubljene operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12,00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper -Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vse-radio; 8.25 Pesem tedna; 10.00 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Naj lepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji; 16.45 Made in Yu; 18.00 Glasba; 18.30 Najnovejše LP plošče; 19.40 Šport; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Od nedelje do nedelje; 18.30 Prenos tekme Virtus Imola-Jadran TKB; 20.30 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Dilema z reklamo Bolj ali manj se vsakemu gledalcu zdi TV reklama vsiljiva, še posebno, ker se kot nalašč pojavlja vedno ob nepravem trenutku: tik pred zločinom ali tik pred razkrinkanjem zločinca. Pa tudi v drugačni, senti-mentalnejši zgodbi lahko izpade prav čudno: med mehkim osvajanjem, ko se njegove ustnice približujejo njenim, se pojavi vijoličasta kravica. Film je seveda pokvarjen, njegova izrazna moč izgubi vsako učinkovitost. V takem trenutku običajno, sežemo po daljinskem upravljaču in pregledamo sporede na vseh drugih mrežah. S problemom se seveda ukvarjajo tudi ankete, ki kar rade preverjajo mnenje gledalcev. Zadnjo tovrstno raziskavo je po naročilu tednika 11 mondo izvedla tržaška agencija ŠWG. Zbrani podatki pravijo, da se 71,8 odstotkov Italijanov »zelo« strinja z odločitvijo Senata o ukinitvi reklame med filmi. Kvota doseže 81 odstotkov, če upoštevamo tudi intervjuvance, ki so zmerno naklonjeni taki rešitvi. Proti je skupno 16 odstotkov. Intervjuvanci so se izrekli bistveno različno, ko so uslužbenci SWG prešli s preprostih vprašanj, ki so zahtevala kot odgovor le enostavni »da« ali »ne«, na bolj kompleksna vprašanja (kot da bi vprašali, če radi plačujemo davke). Na vprašanje: »Bi vam bolj ustrezalo manjše število filmov brez reklame ali sedanje število z reklamo«, je 71,3 odstotkov odgovorilo, da bi raje gledali manj filmov z manj reklame, 20,8 odstotkov pa se je opredelilo za sedanje število z reklamo. Na malo posluha je nazadnje naletel predlog KPI in levega krila Krščanske demokracije o ukinitvi naročnine in omejitvi dohodkov, ki jih ima državna televizija od reklame. S tem v zvezi se je 51,1 odstotkov Italijanov opredelilo za ohranitev sedanjega stanja, ostalih 35,7 odstotkov pa za liberalizacijo tržišča. BLOW UP — The Blow Up — Povečava, VB 1966. V nedeljo, 1. aprila, ob 21.30, na TMC. Dramatični Ulm. Mladi fotograf Thomas (David Hemmings) pripravlja fotografsko reportažo o značilnih okoljih, vzdušju in življenjskih izsekih briljantnega in »pojočega« Swingin' Londona šestdesetih let. Njegov radovedni objektiv ujame tudi neznani par, ki se objema v parku. Posneto dekle, skrivnostna Vanessa Redgrave, se zave Thomasove prisotnosti, ga zasleduje in na koncu zahteva, da ji izroči posnetke. Fotograf ji ne izroči pravega filma in ko le-tega poveča, ugotovi, da je njegov fotoaparat zabeležil nepričakovani prizor: neznanca s pištolo, naperjeno neznanokam. Thomas se nato spet vrne v park in tam odkrije truplo neznanca. Dan pozneje truplo skrivnostno izgine. Zadeva se še zapleta in v Thoma-sovi zavesti se resničnost začne mešati z imaginarnim... K \ VIDEO NOTES Oddaja: .........^.—— Postaja: ., _____, •. _ Ura:___-______________■ v_______________________y Illlllllllll ■i mm RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Gli occhi dei gatti 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.40 Aktualno: Raiuno risponde 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Varieteja: Gran premio - pausa caffe, 14.10 Occhio al biglietto 14.20 Nanizanka: Hooperman 15.00 Sedem dni v parlamentu 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja in vesti 18.05 Aktualnosti: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: II prato delle volpi (dram., It. 1989, 2. del) 22.05 Potovanje z Enzom Biagijem: Sosednje dežele - Vzhod, svet, ki se spreminja 23.05 Dnevnik in Filmske novosti 23.25 Rubrika: Cinema! 0.15 Dnevnik in vreme 0.30 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Božanska komedija 10.00 Oddaja o židovski kulturi 10.30 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno h... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L amore e una cosa me-ravigliosa, 16.20 Tutti per uno 17.00 Kratke vesti in Lepa Italija 17.25 Rubrika: Tutto sul due - II paese delle meraviglie 18.15 Šport nocoj 18.30 Knjižne novosti: Casablanca 18.35 Nanizanka: Faber 19.25 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: L ispettore Derrick 21.35 Aktualno: Mixer 22.50 Dnevnik - nocoj 23.00 Variete: Ritira il premio... 23.30 Knjižne novosti: Casablanca 23.35 Dnevnik, vreme in horoskop 0.10 Film: Gli innamorati (kom., It. 1955, r. Mauro Bolognini, i. An-tonella Lualdi) 10.00 Rokomet: Finska-Italija 11.00 Hokej na ledu: Italija-ZRN 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Lo Zibaldone del lunedi, Rotocalco bambino 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: II trionfo delT-Occidente 15.30 Videosport: ženska odbojka 16.10 Popotovanje po Italiji 17.00 Nanizanka: Valerie 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Variete: Scusate 1'interruzione 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.45 Film: L uomo, 1'orgoglio e la vendetta (dram., It. 1967, r. Luigi Bazzoni, i. Franco Nero, Tina Aumont) 23.30 Drobci 24.00 Nočni dnevnik Trikrat po pet minut za dobro knjigo Ob besedi Casablanca misli same zbežijo k slovitemu kultnemu filmu z Bogartom in Bergmanovo. Rickov bar je bil pribežališče političnih preganjancev, vohunov in lepotic, RAI 2 sedaj nudi petminutno pribežališče knjigam. Ob zvokih melanholične As Time Goes By pripre svoja vrata trikrat na dan - zgodaj dopoldne, pozno popoldne in pozno ponoči - od ponedeljka do petka. Oddajo, ki bo danes na sporedu le ob 18.30 in od 23. uri, vodi Gabriele La Porta. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale5zavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 TV film: Donna d’ono-re (dram., It. 1989, r. Steward Margolin, 2. del) 22.30 Nan.: Top Secret 23.30 Variete: Maurizio Co-stanzo Show - Vittorio Gassman za Salva Randoneja 1.20 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.35 Nanizanka: Lou Grant RETE 4______________ 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Inferno bianco (pust., ZDA 1952, r. An-drew Marton, i. Ste-wart Granger, Wen-dell Corey) 22.25 Film: La rossa ombra di Riata (vestern, ZDA 1973, r. Barry Shear, i. Richard Harris) 0.25 Film: Dal sabato al lunedi (kom., It. 1962, r. Guido Guerrasio, i. Marianne Hold) ITALIA 1___________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 Lincredibile Hulk, 19.20 Genitori in bluejeans 20.00 Risanke: Alvin 20.30 Film: Risky Business -Fuori i vecchi... i figli ballano (kom., ZDA 1983, r. Paul Brickman, i. Tom Cruise, Rebec-ca De Mornay) 22.30 Aktualno: Tom Cruise - Fant iz Amerike 23.00 Film: II ribelle (dram., ZDA 1983, r. Michael Chapman, i. Tom Cruise) 0.50 Rock opolnoči 2.00 Nanizanka: Star Trek ODjEON______________ 12.30 Nan.:Quattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.15 Nadaljevanke: Maria-na, 16.15 Pasiones, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Smešnice 18.45 Aktualno: USA Today 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: Ouella strana časa (krim., ZDA 1989, r. Peter Rader, i. Erič Poster, Kim Valentine) 22.30 Dok.: Diario di soldati 23.00 Film: Creepshow (srh., ZDA 1987, r. Michael Gornick, i. Tom Savini, Loys Chiles) TMC_________________ 10.45 Nanizanka: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Risanke: Snack 15.30 Variete: Girogiromon-do 16.00 Film: Il molto onore-vole ministre (kom.) 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Niente puo esse- re lasciato al caso (krim., ZDA 1975, r. Aran Avakian, i. Can-dice Bergen) 22.20 Variete: Ladies & Gen-tlemen 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Fiume di pro-messe (dram., ZDA 1978, r. Lee Katzen) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanki: La fami-glia Partridge, 12.00 Sembrafacile 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Nanizanki: La piccola Margie, 13.30 Lancer 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Košarka: Fantoni-Alno 23.00 Nanizanka: Dick Van Dicke 23.30 Nočne vesti 0.10 Vesti: News TELE 4______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi ■ SLOVENSKE MREŽE • TV Ljubljana 1 TV Koper 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: lutkovna igrica Baš Čelik (1. del), 9.15 Da ne bi bolelo, 9.40 Slovenska ljudska glasbila in godci - Žvegla, 10.00 Utrip, 10.15 Zrcalo tedna, 10.30 Mernik 10.45 Video strani 13.45 Rubrika: A tutto campo (pon.) 15.30 Veliki tenis (pon.) 17.00 Košarka - NCAA (pon.) 18.15 O zamejskem športu: 6. krog 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 15.35 Nanizanka: Khan (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Zdravo (pon.) 18.10 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 18.25 risanka Si-njerepa račka, 18.50 Miti in legende islamskih ljudstev 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Navadna zgodba (Zrinko Ogresta, r. Davor Marjanovič, i. Vladica Milosavljevič) 21.00 Volitve 90: predvolilna tribuna 21.30 Osmi dan 22.15 Dnevnik in vreme 22.40 Izobraževalna oddaja: Operne zgodbe - La Boheme 23.40 Nanizanka: Khan (ZDA, i. Knigh Dhiegh, 6. epizoda) 0.25 Video strani 20.00 Volitve v Sloveniji 20.30 Golden Juke Box 22.00 TVD Novice 22.10 Nočni boks 22.55 Košarka NBA: Los Angeles La-kers-Atlanta Hawks 0.25 Nogomet - argent. prvenstvo TV Ljubljana 2 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.55 Izobraževalna oddaja: Pustolovščina slikarstvo (10. del) 19.30 Dnevnik 20.00 Večer s Tomažem Domicljem 20.40 Dok.: Po sledeh napredka 21.05 Oddaja o športu: Sedma steza 21.20 Glasbena parada Radenci '90: Big Band RTV Ljubljana 21.40 Poskusni satelitski prenosi RADIO ■ RADIO ■ RADIO ; RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja (pon.); 8.40 Country-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 14 mest, 14 sanj; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje: MePZ Jadran iz Milj (dir. Mirjana Bonin); 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.10 Ta dom je naš; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna'in mir (65. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Rin-garaja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Zabavni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 8.00 V pričakovanju Mundiala; 8.10 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon v živo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Mixage; 18.40 Glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir dltaly. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Pordčila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba. II FILMI NA MALEM EKRANU PLOŠČA TEDNA Liza Minelli RESULTS Ne več zelo mlada, a še vedno zelo prikupna in očarljiva Liza Minelli je pred nedavnim izdala svoj novi album. Spretnemu organizatorju, kot je Adriano Aragozzini, ki je letos že drugič speljal sanremski Festival mimo mnogih organizacijskih in političnih čeri, se priložnost seveda ni mogla izmuzniti in tako je povabil Minellijevo na otvoritveni večer festivala. Poteza je seveda uspela, saj je Liza Minelli požela burno ploskanje kljub temu, da se je v zadnji plošči nekoliko oddaljila od svojega dosedanjega sloga. Uspeh novega albuma, ki so ga imeli v zakupu Pet Shop Boys in Julian Mendel-sohn, je treba prav gotovo iskati tudi v sodobnejšem pristopu, skrbno preštudiranih aranžmajih in lepih pesmih, prav gotovo pa ima odločilno besedo pevkina živahna in radoživa osebnost. Skoraj vse pesmi sta skomponirala Neil Tennant in Chris Lowe, izjemi sta le Love Pains, ki je last drugih treh avtorjev, in motiv Twist In My Sobriety Tanite Tikaram, ki je v Lizini izvedbi izzvenela zelo prijetno in je bila temu primerno tudi deležna uspe- ha. Snemanje plošče je potekalo v najrazličnejših in seveda najboljših londonskih študijih, nekaj verzov pa so sodelavci Lize Minelli povzeli kar po Shakespearu tako, da. se zdi vse skupaj kar precej zanimivo, čep-rdv je Liza Minelli verjetno dosegla višek svoje ustvarjalnosti z glasbeno kuliso filma Kabaret. Pesmi v albumu so: I Want You Now, Lo-sing My Mind, H There Was Love, So Sorry I Said, Don't Drop Bombs, Twist In My Sob-riety, Rent, Love Pains, Tonight Is Forever, I Can t Say Goodnight. RISKV BUSINESS, FUORI I VECCHI... I FIGLI BALLANO — Risky Business, ZDA 1983. .. , V ponedeljek, 2. aprila, ob 20.30, na Itaha 1. Filmska komedija. Itaha 1 posveča svoj ponedeljkov »dvojni program« novemu ameriškemu zvezdniku 80. let Tomu Cruiseu (Top Gun, Rain Man, Born On The Fourth ot July). V obeh filmih iz leta 1983, Risky Business in II ribelle (ob 23. uri), sta v ospredju komplementarna lika iz galerije lahkotnih igralskih stvaritev »lepotca« Cruisea. Pri obeh gre za običajni značaj mladega ameriškega povzpet-neža, ki hoče uspeti tako v ekonomskem pogledu kot v življenju nasploh. V Risky Business se bodoči manager seznani s prikupno in izkušeno prostitutko Rebecco De Morney, v II ribelle pa načrtuje, da bi prišel s svojimi športnimi uspehi do štipendije za univerzitetni študij strojništva. Zelo primeren intermezzo med enim in drugim filmom (22.30) je polurni Tom Cruise - pravi ameriški fant... f " ^ VIDEO NOTES Oddaja: ......—----— Postaja: V" ——— Ura:—----------------- v________■______________J RAI 1 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Gli occhi dei gatti -La luna e le pietre 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Varieteja: Gran premio - pausa caffe, 14.10 Occhio al biglietto 14.20 Nanizanka: Hooperman 15.00 Italijanska kronika - Kronika motorjev 15.30 Tednik: A Nord a Sud 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Tednik: TG 1 - Sette 21.30 Potovanje z Enzom Biagijem: Sosednje dežele 22.30 Dnevnik 22.40 Variete: Biberon 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Kulturna rubrika: Block-Notes RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaja angleščine in francoščine 9.55 Knjižne novosti: Casablanca 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Quando si ama 14.45 TV igri: L amore e dna cosa me-ravigliosa, 16.20 Tutti per uno 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Rubrika: Tutto sul Due 18.15 Šport in Knjižne novosti 18.35 Nanizanka: Faber 19.25 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Moonraker - Operazione spazio (fant., VB 1979, r. Lewis Gilbert, i. Roger Moore, Lois Chiles) 22.40 Dnevnik - nocoj 22.50 Variete: Ritira il premio... 23.20 Dosje in Knjižne novosti 0.15 Dnevnik, vreme, horoskop ' 0.50 Film: Llnvasione degli ultracor-pi (fant., ZDA 1957, r. Don Sie-gel, i. Kevin McCarthy) RAI 3_______________________ 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Fisi-ca e senso comune, Chimica in laboratorio, Veleggiando sotto-costa, Le regole del calcio 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Targuinia - Gli Etruschi raccontano 15.00 Dokumentarec: Ambientevivo 15.30 Videosport: ameriški nogomet, hokej na travi in na ledu 17.00 Nanizanki: Valerie, 17.30 Vita da strega 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Varieteja: Scusate l interruzione, 20.00 Blob. Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 TV proces: Terzo grado 22.15 Dnevnik - nocoj 22.30 Film: Rendez-vous (dram., Fr. 1985, r. Andre Techine, i. Juliet-te Binoche, Lambert VVilson) 23.55 Nočni dnevnik STAJE Zanimive rubrike klasičnega TV tednika Med klasičnimi televizijskimi oddajami o aktualnih temah je verjetno najbolj poznan tednik prve mreže RAI TG 1 - Sette. V nocojšnji oddaji (ob 20.30), je na sporedu raziskava o manj znanih plateh države, ki se na prvi pogled zdi nadvse »mirna« - Švica. Govor bo o tajnih službah in celo o skrivnem nadzorstvu nad državljani. Poleg tega se začenja niz o devetdesetletnikih: nocoj bodo predstavili geologa Ardita Desia. Na sliki: številna redakcija TV tednika. • ZASEBNE TV PO CANALE 5____________ 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: Misfatto bianco (dram., VB 1988, r. Michael Radford, i. Greta Scacchi, Charles Dance) 22.40 Aktualno: Maurizio Costanzo Show 0.30 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 0.45 Nanizanki: Lou Grant, 1.45 Bonanza RETE 4______________ 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - Il divorzio di Jeannie 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Llsola deltesoro 20.30 Film: La stella di latta (vestern, ZDA 1973, r. Andrew McLaglen, i. John Wayne, Gary Grimes) 22.30 Film: Black Jack (dram., ZDA 1986, r. Dick Richards, i. Burt Raynolds, Peter Mac-Nicol) 0.30 Film: A... come assassi-no (dram., It. 1966, r. Angelo Dorigo, i. Alan Stili) ITALIA 1___________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 LTncredibile Hulk, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Bobobobs , 20.30 Nanizanka: College 21.30 Variete: Candid Ca-mera Show (vodi Ger-ry Scotti) 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Šport: Settimana gol 0.10 Nanizanke: Star Trek,' 1.10 Kronos, 2.10 Ai confini della realta -Esecuzione ODEON_______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.15 Nadaljevanke: Maria-na, 16.15 Pasiones, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Smešnice 18.45 Aktualno: USA Today 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: Le due sorelle (krim., ZDA 1972, r. Brian De Palma, i. Margot Kidder) 22.30 Aktualno: Avtoceste 23.00 Film: I nostri mariti (kom., It. 1966, r. Luigi Filippo d'Amico, i. Alberto Sordi, Ugo To-gnazzi) TMC_________________ 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 14.00 Športne vesti 14.30 Clipclip 15.00 Risanka: Snack 15.30 Variete: Girogiromon-do 16.00 Film: Il signor Hunter (krim., ZDA 1971, r. Le-ona.rd Horn, i. Steve Ihnat) 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.10 Nogomet: Švica-Ro- munija (prijateljska) 22.15 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Shaft - Gli omici-di del Capricorno (krim., ZDA 1973, r. Al-len Reisner) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanki: La fami-glia Partridge, 12.00 Sembra facile 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Glasbena oddaja 13.30 Nanizanka: Lancer 15.00 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: La piccola Margie 20.30 Variete: Odlomki iz Buinesere Friul 22.30 Magazine Aliče 23.30 Šport in šport 0.30 Nočne vesti 1.10 Vesti: News TELE 4______________ TV Ljubljana 1_________________| 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke 9.30 Šolska TV: Ko se korenin zavemo, 10.25 Nemščina - Alles Gute (5. lekcija) 10.55 Oddaja o športu: Sedma steza 11.10 Osmi dan 11.55 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Nemščina: Alles Gute (pon.) 15.35 Nanizanka: Khan (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.50 Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj - Kremni krofki, 18.00 Periskop - Za lep nasmeh (1. del) 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Volitve '90: Soočenje strank 21.50 Nad.: Zapeljivec (P. Hamilton, r. Alan Gibson, i. Nigel Havers, Rosemary Leach, 4. del) 22.40 Dnevnik in vreme 23.05 Nanizanka: Khan (ZDA, i. Knigh Dhiegh, zadnja epizoda) 23.55 Video strani TV Koper______________________ 13.45 Nogomet - argent. prvenstvo 15.30 Nočni boks 16.15 Oddaja o športu: Juke Bok 16.45 Košarka NBA (pon.) 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Veliki boks 21.30 Oddaja o odbojki: Supervolley 22.15 TVD Novice 22.25 Rubrike: Obiettivo Sci, 23.25 Eu-rogolf, 0.55 Fish Eye TV Ljubljana 2 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.05 Svet športa 18.55 Naša pesem: jugoslovanske zborovske slovesnosti Niš '88 19.30 Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Umetniški večer: film Bagdadski tatič (fant., ZDA 1924, r. Raoul Walsh, i. Douglas Fairbanks) 22.50 Poskusni satelitski prenosi • RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; S.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Mladostni spomini ob zalivu; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatle-sov; 9.40 Kultura in ne; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje: MPZ Fantje izpod Grmade (dir. Ivo Kralj); 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (66. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Minute za Maurica Ravela; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Poetična in sanjska kresna noč v SeaH Očarljive vile, nagajivi škrati, princi in princese se gibljejo v poetični in mehki pravljici Williama Shakespearja, ki je doslej navdihnila že marsikaterega koreografa. In tako bo magija Sena kresne noči nocoj zaživela še enkrat na odru v milanskem Opernem gledališču, od koder se bo po nekaj predstavah (26. aprila) preselila na veliki in uradni oder Scale. Tokrat je navdihnila umetniškega vodjo baletnega ansambla v Scali Roberta De Warrena, ki se je lotil Shakespearjeve pravljice že leta 1981 za Northern Ballet iz Manchestra, a jo je tokrat na novo in drugače predstavil. Sam De Warren je želel poudariti, da se njegova postavitev, pri kateri se je poslužil prefinjene in rahločutne glasbe Felixa Mendelssohna, bistveno razlikuje od koreografij njegoveh slavnejših kolegov, kot sta bila Frederick Ashton in predvsem George Balanchine. Balanchine (na sliki ob jezeru Como z Aureliom Milossom leta 1952), ena najmarkantnejših osebnosti v baletu dvajsetega stoletja, je slovel predvsem zaradi popolnosti in dodelanosti svojih postavitev. Igor Stravinski ga je rad omenjal: »Ne razumem, kako je lahko kdo koreograf, če ni prej glasbenik, kot Balanchine.« Robert de Warren se je skušal oddaljiti od Balanchinea predvsem v zasnovi, zato je tokrat povsem spregledal pantomimo in izdelal izključno baletno predstavo, do skrajnosti poetično, izven časa in prostora. Protagonisti te kresne noči so Oriella Dorella, Elisabetta Armiato, Francisco Sedeno, Bia-gio Tambone, Bruno Vescovo, Anita Magyi-ari, Michele Villanova in gosta Li Cuhxin in Oliver Matz. LA STELLA Dl LATTA — Cahill, United States Marshall — Zvezni šerif Cahill, ZDA 1973. V torek, 3. aprila, ob 20.30, na Rete 4. Vestern. Režiser Andrew V. McLaglen je veteran tega žanra in je morda prav zato uporabil za ta film najznačilnejši obraz in pravi mit Westa - jeklenega Johna Waynea. Stari jezdec neštetih zasledovanj, junak neskončnih pretepov, spopadov in pustolovščin ponavlja tu že stokrat uprizorjeni repertoar, ki ga je otvoril z likom Ringa v legendarni Fordovi Poštni kočiji iz leta 1939. Tokrat je torej zreli in izkušeni šerif, ki je celo življenje lovil in moril zločince ter pri tem zapostavljal skrb za družino. Prav zato mu dva mladoletna sinova skuhata res neprijetno potegavščino: povsem nepremišljeno sodelujeta pri nekem ropu in skrijeta plen, da bi opozorila nase brezbrižnega očeta. Wayne se mora pošteno potruditi, da reši otroka iz zagate. K ^ VIDEO NOTES Oddaja:...^........... Postaja:______i_______ Ura:__________________ V_______________________J p p RAI 1 RAI 2 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Gli occhi dei gatti 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Varieteja: Gran premio - pausa caffe, 14.10 Occhio al biglietto 14.20 Nanizanka: Hooperman 15.00 Odprta šola 15.30 900 - Italijanska literatura od leta '45 do danes 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: Attenti al cane (kom., ZDA 1988, r. Mark Robson, i. Nathalie Gregory, Barret Oliver) 22.15 Potovanje z Enzom Biagijem: Sosednje dežele 23.05 Dnevnik in Filmske novosti 23.25 Šport v sredo 0.25 Nočni dnevnik in vreme 0.40 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Dokumentarec: La comicita nel-lo spettacolo italiano 9.55 Knjižne novosti: Casablanca 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: Uamore e una cosa me-ravigliosa, 16.20 Tutti per uno 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.30 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.30 Knjižne novosti: Casablanca 18.35 Nanizanka: Faber 19.25 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Vreme, dnevnik in šport 20.30 Aktualno: La notte della Repub-blica (17. del) 22.50 Dnevnik - nocoj 23.00 Variete: Ritira il premio... 23.30 Dnevnik, vreme in horoskop 0.10 Film: Michael Shayne e 1'enig- ma della maschera (krim., ZDA 1941, r. Eugene Forde, i. Lloyd Nolan) Spet TV maraton z nogometnimi tekmami Spet je pred nami nogometna sreda s tekmami za evropske pokale: KAI nam bo posredovala srečanji v Italiji Milan-Bayern Miin-chen in Juventus-Koln, Italia 1 pa Monaco-Sampdoria, ki bo na tujem. Ker urniki še niso znani, bodo nujne spremembe v sporedih. Lahko se tudi zgodi, da bo Sampdoria igrala prej ali kasneje, kot se je zgodilo Fiorentini, ki se bo spopadla z ekipo Werder Bremen v torek ob 20.30, a premiki v sporedu, žal, še niso znani. RAI 3________________________ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana (Tavolozza italiana - Storia e leggenda dei nostri castelli, L’u-omo e il suo ambiente) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Let (2. del) 15.00. Izbrane rime Francesca Petrarce 15.30 Videosport: smučanje in kolesarstvo Gand-Wewelgen 17.00 Nanizanki: Valerie, 17.30 Vita da strega - La bella vita di serena 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Varieteja: Scusate 1'interruzione, 20.00 Blob. Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina 20.30 Film: Le miniere di re Salomone (pust., ZDA 1950, r. Burnett-Mar-ton, i. Deborah Kerr, Steward Granger) 22.15 Komični drobci 22.40 Dnevnik - nocoj 22.45 Aktualnosti: Fluff 24.00 Nočni dnevnik ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco detle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Nanizanki: Dallas, . „ 21.30 Dynasty 22.30 Rubrika: Forum 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.05 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.15 Nanizanki: Lou Grant RETE 4______________ 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11,30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, il volto dell -amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Contro tutte le bandiere (pust., ZDA 1952, r. George Sher-man, i. Errol Flynn, Maureen OHara) 22.10 Film: Gilda (dram., ZDA 1947, r. Charles Vidor, i. Rita Hay-worth, Glenn Ford) 0.15 Film: Acgue scure (dram., ZDA 1944, r. David Detiege, i. Mer-le Oberon) ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVic-ky, 9.00 Mork & Min-dy, 9.30 Agente Pep-per, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 Lincredibile Hulk, 19.20 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Alvin 20.30 Nanizanki: Cingue ra-gazze e un miliardario, 22.301-Taliani 23.00 Rubrika: Fish Eye 23.30 Dokumentarec: Jonatan 0.25 Nanizanki: Star Trek, 1.25 Kronos ODEON_______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.15 Nadaljevanke: Maria-na, 16.15 Pasiones, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Smešnice 18.45 Aktualno: USA Today 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: Cosa avete fatto a Solange? (krim., It. 1972, r. Massimo Dal-lamano, i. Fabio Testi, Karin Baal) 22.45 Oddaja o priseljencih 23.15 Film: Salome (dram., It.-Fr. 1986, r. Claude D Anna, i. Joe Cham-pa, T omas Milian) TMC_________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 14.00 Športne vesti' 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack 15.30 Variete: Girogiromon-do 16.00 Film: Vecchia America (kom., ZDA 1951, r. Roy Del Ruth, i. Doris Day) 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 TMC News 20.30 Film: Bambini come guesti (dram., ZDA 1987, r. Georg Stanford Brown, i. Tyne-Daly) 22.20 Nogomet - ena od polfinalnih tekem za evropske pokale 0.15 Vesti 0.30 Film: I fratelli Rico (dram., 1957, r. Paul Wendkos) TELEFRIULI___________ 11.30 Nanizanke: La fami-glia Partridge, 12.00 Sembra facile, 12.30 La grande barriera, 13.00 La piccola Margie, 13.30 Lancer 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appunta-mento '90 20.30 Rubrika'z županom 22.30 SP v nogometu - Mehika '70: Italija-Brazili-ja (finale) 23.30 Nočne vesti 0.10 Vesti: News TELE 4______________ ■ SLOVENSKE MREŽE • 1 TV Ljubljana 1________________| 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 9.15 TV drama Navadna zgodba (pon.), 10.05 nad. Zapeljivec (pon. 4. dela) 10.55 Video strani 15.35 Nanizanka: Khan (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Dokumentarni oddaji: Bančni rop, 17.30 Po sledeh napredka 18.00 Spored za otroke in mlade: ZBIS Šola za pravljice, 18.15 pravljica Vrabček brez jezika 18.30 gledališka predstava Rdeča kapica (zadnji del) 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Priznanje (dram., Fr,-It. 1970, r. Costa Gavras, i. Yves Montand, Simone Signoret) 22.20 Dnevnik in vreme 22.45 Rock kompas 23.30 Nanizanka: Hunter (ZDA, i. Fred Dryer, 1. epizoda) 0.20 Video strani TV Koper______________________ 13.45 Rubrika: Settimana Gol 14.45 Veliki boks (pon.) 15.45 Dokumentarec: Čampo Base 17.45 Rubrika: Obiettivo Sci (pon.) 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Košarka - prvenstvo NBA 22.00 TVD Novice 22.10 Nočni boks 22.55 Variete: Snow Board Show 23.10 Tednik o motokrosu: Supercross 0.10 Nogomet - angleško prvenstvo TV Ljubljana 2________________ 16.00 Poskusni satelitski prenosi 17.00 DP v rokometu: Borac-Crvena zvezda (iz Banje Luke) 18.30 Mostovi 19.00 Dok.: Vaš zelenjavni vrt 19.30 Dnevnik 20.00 Nogomet za pokal UEFA 22.00 Žarišče 22.30 Svet poroča ■ RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 10.00, 14.00, 17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Ko zgodovina zazveni (pon.); 8.40 Orkestri; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; '10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje: MePZ Mačkolje (dir. Ignac Duh); 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (67. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Igra Klemen Ramovš; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz oper Danila Švare; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo.in glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puz-zle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. 1 FILMI NA MALEM EKRANU ŠPORTNI PORTRET Totd Schillaci Salvatore, Toto Schillaci je te dni v središču pozornosti ljubiteljev nogometa. Ju-ventusovega napadalca je namreč v ponedeljek selektor italijanske nogometne reprezentance Azeglio Vicini prvič poklical med »azzurre« in to predvsem zaradi njegove odlične igre v matičnem klubu in številnih zadetkov, ki jih je doslej uresničil, kar ga je tudi privedlo na prva mesta posebne lestvice strelcev. Ime Salvatoreja Schillacija se je v javnosti pojavilo pred leti, ko je danes 25-letni napadalec branil barve sicilske Messine v B ligi. Še najbolj pa se je Totd proslavil lani, ko je postal najboljši strelec lige in se je zanj zanimalo več prvoligaških klubov. Očitno so bile ponudbe Juventusa najboljše in siciljski »picciotto« je prestopil k slovitemu klubu, v katerem se je takoj znašel. V letošnjem prvenstvu je pri Juventusu že trinajstič zatresel nasprotnikove mreže, kar je gotovo sprožilo zanimanje državnega selektorja Vicinija, ki se je odločil, da ga bo preizkusil v prijateljski tekmi proti Švici, ko bo igral že od prve minute dalje. Nogometni poznavalci primerjajo Schillacija Pietru Anastasiju, ki je tudi igral za Juventus, predvsem pa Paolu Rossiju, ki je bil eden najboljših italijanskih napadalcev vseh časov. Sam Totd ne želi nobene primerjave, pravi, da je podoben predvsem samemu sebi, in želi, da se ga kot takega tudi ocenjuje. Če jutro napoveduje dan, se za Schillacija obeta sončno popoldne. GILDA, ZDA 1946. V sredo, 4. aprila, ob 22.10 na Rete 4. Dramatični film. Gilda predstavlja, kot vedo vsi ljubitelji ameriškega klasičnega filma, pravi filmski fetiš in kultni predmet, ki ni osvojil le povojnih privržencev hollywoodskega blišča, temveč tudi kasnejše rodove gledalcev. Svetla, vroča lepota Rite Hayworth, ki poje z nezadržnim glamourjem slastno pesem Amado mio, je usodno razpeta med čustvovanjem dveh moških. Njen bivši ljubimec, briljantni Glenn Ford, postane najboljši prijatelj njenega sedanjega moža, lastnika nočnega bara in igralnice. Ford skuša z neprepričljivo ciničnostjo zavrniti strastno ljubezen eksplozivne rdečelaske. Psihološko-feljtonski čustveni trikotnik spominja na prav tako zapleteni in usodni zaplet iz Gospe iz Šangaja, v katerem se Rita Hayworth prav tako deli med zakonitim neljubljenim soprogom in temperamentnim pustolovcem Orsonom Wellesom. / N VIDEO NOTES Oddaja: ............. Postaja:_______________________ Ura:___________________________ \________________________________J ■ 1 T A L 1 JANŠKE T V MREŽE ■ RAI 1 RAI 2 RAI 3 | 7.00 Aktualno: Uno mattina 7.00 Variete: Patatrac in risanke 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridia- §| Dnevnik - tri minute Variete: Gran premio - pausa 9.40 Nanizanka: Gli occhi dei gatti -Fuga dalVEst 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 14.00 Caffe 14.10 Kviz: II gioco piu bello del mon-do (vodi Gabriella Carlucci) 15.00 Aktualno: Primissima 15.30 Italijanska kronika 16.00 Variete: Occhio al biglietto 16.10 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Gran Premio 22.00 Potovanje z Enzom Biagijem: Sosednje dežele - Vzhod, svet, ki se spreminja 23.00 Dnevnik 0.20 Nočni dnevnik in vreme 0.35 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Dok.: Anatomia di un restauro 9.55 Knjižne novosti: Casablanca 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Quando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa me-ravigliosa, 16.20 Tutti per uno 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Lepa Italija 17.35 Rubrika: Tutto sul Due - II gatto e la volpe, nato (18.15) šport 18.35 Nanizanka: Faber 19.25 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nadaljevanka: Aguile (r. Nini Salerno, 4. del) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Variete: Ritira il premio... 22.50 Aktualno: 1990 Mode 23.40 Knjižne novosti: Casablanca 23.45 Dnevnik, vreme, horoskop 0.30 Film: La selva dei dannati (dram., Fr.-Meh. 1958, r. Luis Bu-nuel, i. Charles Vanel) na - La Bajo, Tolti dalla strada, Regioni allo specchio - Lombardija 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Telestoria - Sredozemlje 15.30 Videosport: italijansko prvenstvo v motonavtiki, plavanje in plavanje s plavutmi 17.00 Nanizanki: Valerie - II richiamo della natura, 17.30 Vita da strega - L efficace pozione di Samanta 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Varieteja: Scusate Tinterruzione, 20.00 Blob. Di tutto di pili 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Dokumentarec: Samarcanda 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Variete: Fuori orario 0.05 Filmske novosti 0.15 Nočni dnevnik 1 Cadillac za ljubitelje avtomobilov o avtomobilih z i Rete 4 se tretje leto zapored vrača niz oddaj o avte primernim naslovom Cadillac. V nocojšnji oddaji (ob 22.45) ned rubrikami tudi reportaža o avtomobilskem salonu v Žene- vi in predstavitev Citroenovega dizelskega modela XM in Fiatovega avtomobila na električni pogon panda elettra. Nato se bomo pomudili še pri prestižnih avtomoDilih in pri raznih napravah, ki varujejo avto pred tatovi. Oddajo vodi Claudia Peroni (na sliki). ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Kviz: Telemike 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.10 Nanizanka: Lou Grant RETE 4 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nan.:Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veroni-ca, 16.45 General Hos- pital, 17.35 Febbre d’a-more 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Getaway - Il ra-pinatore solitario (pust., ZDA 1972, r. Sam Peckinpah, i. Ste-ve McOueen, Ali McGraw) 22.45 Avtomobilska oddaja: Cadillac 23.15 Film: Perche un assas-sinio (krim., ZDA 1974, r. Alan Pakula, i. Wa-ren Beatty) 1.10 Film: A Ghentar si mu-ore facile (pust., It.-Šp. 1968, r. Leon Klymow-sky, i. George Hilton) ITALIA 1 7.00 8.30 14.30 14.35 15.30 16.00 18.00 18.35 20.00 20.30 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke Nanizanke: SuperVic-ky, 9.00 Mork & Min-dy, 9.30 Agente Pep-per, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. Variete: Smile DeeJay Television Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo Otroška oddaja Nanizanka: Arnold Nanizanki: L incredi-bile Hulk, 19.30 Geni-tori inbluejeans Risanke: Bobobobs Film: Il ragazzo dal kimono d oro (pust., It. 1987, r. Larry Ludman, i. Kim Stuart) ali v al-ternaciji nogometna tekma Werder Bre-men-Fiorentina za pokal UEFA 22.20 Nanizanka: I-Taliani 22.50 Športna oddaja: Viva il mondiale 23.20 Šport: Grand Prix 0.30 Nanizanki: Star Trek, 1.30Kronos ODEON 12.30 Nan.:Quattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar in risanke 15.15 Nadaljevanke: Maria-na, 16.15 Pasiones, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Smešnice 18.45 Aktualno: USA Today 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: Il colonnello Buttiglione diventa generale (kom., It. 1974, r. Nino Guerrini, i. Aldo Maccione) 22.30 Šport: Caccia al 13 23.30 Reportaža 24.40 Naniznaka: I classici dellerotismo 0.30 Šport: Excalibur TMC 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 14.00 Športne vesti 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack 15.30 Variete: Girogiromon-do 16.00 17.40 18.40 18.55 19.55 22.00 22.45 24.00 Film: Ritorno a časa (dram., ZDA 1975, r. Daniel Petrie, i. Dab-ney Coleman) Aktualno: Ženska TV Igra: Il paroliere Nanizanka: Autostop per il cielo Nogomet: Real Mad-rid-Barcelona (finale za pokal kralja Španije), vmes TMC News Šport: Morski planet Vesti in šport Film: La fine di un so-gno (dram., ZDA 1978) TELEFRIULI 11.30 Nanizanki: La fami-glia Partridge, 12.00 Sembra facile 12.30 Medicinska rubrika 13.00 Glasbena oddaja 13.30 Nanizanka: Lancer 15.00 Musič Box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18:00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 Nadaljevanka: Moše (zgod., It. 1976, i. Burt Lancaster, 4. del) 22.00 Nanizanka: Il brivido e 1'avventura 22.30 Rubrika: Italia a Cin-guestelle 23.00 Nan.: Dick Van Dicke 23.30 Nočne vesti in News TELE 4 TV Ljubljana 1 9.00 9.25 Mozaik. Spored za otroke in 9.55 Estetska vzgoja, 10.15 Govorica slovenske kmečke noše mlade: Indijanske legende Šolska TV: Pota odraščanja, 10.05 Mostovi (pon.) 11.00 Video strani 15.05 Žarišče (pon.) 15.35 Nanizanka: Hunter (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Mostovi (pon.) 17.15 Šolska TV (pon.) 18.20 Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.35 nanizanka Ovčar Hobo (3. epizoda) 19.00 Risanka in TV okno 19.18 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Bluebell (P. Wheeler, r. Moira Armstrong, 5. del) 21.00 Volitve '90: Soočenje kandidatov 22.35 Dnevnik in vreme 23.55 Film: Trije prispevki k slovenski blaznosti (dram., Sl. 1983, r. Žare Lužnik, Boris Jurjaševič in Mitja Milavec) 1.25 Video strani TV Koper_____________________ 13.45 Nogomet - nemško prvenstvo 15.30 Nogomet - špansko prvenstvo 17.15 Variete: Snow Board Show 17.30 Oddaja o odbojki: Supervolley 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Dok.: Čampo base (pon.) 22.00 TVD Novice 22.10 Rubrika: Mon-gol-fiera 23.10 Pregled teniških turnirjev 0.10 Košarka - NBA (pon.) TV Ljubljana 2_________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 17.50 Studio Ljubljana 19.00 Nanizanka: Alo, 'alo 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Dok.: Nedelja na vasi 21.10 Mali koncert: Pavla Uršič-Kunej 21.25 Dokumentarec: 43 let pozneje 22.00 Svet na zaslonu 22.30 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO ■ RADIO - RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledar, 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje: DPZ Vesela pomlad z Opčin (dir. Franc Pohajač); 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Rezija '89; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (68. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Glasba sodobnikov; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli;. 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in jprometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.10 Iz raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radios-cena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. 1 FILMI NA MALEM EKRANU Trije prispevki k slovenski blagosti Jugoslavija (Slovenija) 1983 Kronika zločina □ Režija in scenarij: Žare Lužnik □ Fotografija: Rado Likon □ Glasba: Zoran Simjanovič □ Igrajo: Jožef Ropoša, Desa Muck Kronika norosti □ Režija: Boris Jurjaševič □ Scenarij: Emil Filipčič in Boris Jurjaševič □ Fotografija: Zoran Hochstatter □ Igrajo: Peter Boštjančič, Vladica Milosavljevič Kronika upora □ Režija Mitja Milavec □ Scenarij: Diana Martino in Mitja Milavec □ Fotografija: Vilko Filač □ Glasba: Zoran Simjanovič □ Igrajo: Radko Polič, Majda Potokar, Miloš Batellino V četrtek, 5. 4., ob 23.50, na TV-Lj 1. Filmski omnibus. Izraz »omnibus« opredeljuje v filmskem žargonu celovečerni film, ki sestoji iz več samostojnih in od različnih avtorjev posnetih zgodb. V tem primeru gre za debut treh mladih avtorjev v profesionalnem filmu, kot se je že zgodilo v zgodovini slovenskega filma leta 1955, ko so s Tremi zgodbami začeli filmsko pot Jane Kavčič, Igor Pretnar in France Kosmač. Če je bil omnibus iz leta 1955 vezan na slovensko književnost, se omnibus iz 80. let hote distancira od te značilne pogojenosti domačega filma ter predlaga povsem svojski »filmski« pogled na sodobno »slovensko blaznost« - morda pretirano stiliziran (Lužnik), oniričen (Jurjaševič) ali celo ogaben (Milavec). Mnogo prezgodaj umrli Žare Lužnik je podal freudovsko poetično »kroniko zločina«, ki ga nespretno skuša izvesti antijunak Jožef Ropoša. Boris Jurjaševič, poznejši avtor domotožnega »foto-romana« Ljubezni Blanke Kolak, je z aktualizirano inačico mita o Orfeju (Peter Boštjančič) in Evridiki (Vladica Milosavljevič) predstavil vizio-narno in prefinjeno »kroniko norosti«, ki je zajela tako posameznika kot družbo. Mitja Milavec pa je posvetil svojo jedko in neizprosno »kroniko upora« klavrnemu preživljanju in odmiranju sodobnega lumpenproletariata, ki ju je uprizoril v zatohlem in komornem, filmsko morda najbolj uspelem miljeju. GETAWAY, IL RAPINATORE SOLITARIO — Getaway, ZDA 1973. V četrtek, 5. aprila, ob 20.30, na Rete 4. Pustolovski film. Zaporniku Dbcu McCoyu (Steve McOueen) je nepošteni teksaški politik Benyon omogočil osvoboditev. Toda v zameno mora McCoy oropati neko banko. Pomagajo mu žena Carol (Ali Mc Graw) in zlikovca Rudy Butler in Frank Jackson, ki ju je vsilil naročitelj ropa Benyon. Po uspešno opravljenem podvigu Rudy ubije Franka in se skuša polastiti denarja, vendar McCoy reagira in nato pobegne s Carol in z denarjem, da bi ga izročil Benyonu. Zgodba se z značilnim Peckinpahovskim stopnjevanjem ritma, nasilja in dinamike res zagonetno in čudno zasuka. McOueen končno zbeži pred zasledovalci v Mehiko, v sanjano Indijo Karomandijo vseh tipično Peckinpahovih junakov (Divja Tolpa, Pat G ar ret in Billy Kid, Prinesite mi glavo Alfreda Garcie). , s. VIDEO NOTES Oddaja: - . .' ......... Postaja:_______-________ Ura:____:_______________ V__________________________/ RAI 1 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Gli occhi dei gatti 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Varieteja: Gran premio - Pausa caffe, 14.10 Tam Tam Village 15.00 Kulturni tednik: L Aguilone 16.00 Variete: Occhio al biglietto 16.10 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, dnevnik, tribuna 20.40 Film: Herbie, il maggiolino sem-pre piu matto (kom., ZDA 1974, r. Robert Stevenson, i. Hellen Hayes, Ken Barry) 22.15 Potovanje z Enzom Biagijem: Sosednje dežele 23.15 Dnevnik 23.25 Variete: Gornica donna 0.15 Dnevnik in vreme 0.30 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.50 Trofeja GR v ritmični gimnastiki RAI 2__________________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac, vmes risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine 9.55 Knjižne novosti: Casablanca 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa me-ravigliosa, 16.20 Tutti per uno 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Rubrika: Tutto sul Due - Piu sani piu belli 18.15 Šport in Knjižne novosti 18.35 Nanizanka: Faber - Gara Sek 19.25 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Variete: ...e saranno famosi 22.30 Variete: Ritira il premio... 23.00 Dnevnik - nocoj 23.10 Oddaja o aktualnostih: Diogenes 0.05 Dnevnik, vreme, horoskop 0.50 Film: Assassinio a bordo (krim., VB 1964, r. George Pollock, i. Margaret Rutherford) RAI 3__________________________ 11.00 Hokej na ledu: Italija-Francija 12.00 Vabilo v gledališče: Agamemnon (Vittorio Alfieri, r. Davide Montemurri, i. Anna Proclemer, Giorgio Albertazzi) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Aladinova svetilka 15.30 Videosport: jahanje in rubrika o kolesarstvu 17.00 Nanizanka: Valerie 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Varieteja: Scusate 1'interruzione, 20.00 Blob. Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualnosti: Chi l'ha visto? 22.45 Dnevnik - nocoj 22.50 Kulturna oddaja: Babele (vodi Corrado Augias, 1. del) 23.50 Nočni dnevnik 0.05 Pred 20 leti Televizijska oddaja s pisatelji v studiu Corrado Augias (na sliki) je za letos odložil rumeni telefon in od raziskovanja nerazčiščenih zločinov presedlal na drugo, morda prav tako žgočo tematiko. Nocoj ob 22.50 je po RAI 3 na sporedu prva oddaja niza z naslovom Babele, za katero si je Augias poiskal navdiha pri izredno popularni rubriki francoske televizije Apostrophes. V studiu se bodo gledalcem predstavili italijanski in tuji pisatelji: nocoj bodo razglabljali o kriminalkah in kriminalu. ZASEBNE TV POSTAJE ■ <5 jj _u CL CANALE 5_____________ 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: Ti presento un a-mica (kom., It. 1987, r. Francesco Massaro, i. Giuliana De Sio, Mic-hele Placido) 22.35 Variete: Rivediamoli 23.05 Variete: Maurizio Co- stanzo Show 0.55 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.10 Nanizanka: Lou Grant RETE 4______________ 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, il volto dell-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Šansone e Dalila (zgod., ZDA 1949, r. Cecil De Mille, i. Vic-tor Mature, Hedy La-marr) 22.50 Filmski tednik: Ciak 23.40 Aktualno: Money 0.40 Rubrika: Veliki golf 1.40 Nanizanka: Dragnet - Unico indizio ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: L'incredi-bile Hulk, 19.30 Geni-tori inbluejeans 20.00 Risanka: Alvin 20.30 Film: The Barbarians & Co. (fant., It. 1987, r. Ruggero Deodato, i. David in Peter Paul) 22.20 Rubrika: Calciomania 23.20 Nanizanka: Troppo forte 23.50 Variete: Playboy Show 1.00 Košarka NBA: Cleve-land-Boston ODEON______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.15 Nadaljevanke: Maria-na, 16.15 Pasiones, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Smešnice 18.45 Aktualno: USA Today 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Branko in zvezde 20.30 Nanizanki: Supercar-rier, oltre il muro del suono - Furto d armi 21.30 Houston Knights - due duri da brivido 22.30 Rubrika: Forza Italia 24.00 Odeon šport TMC________________ 9.00 Nanizanka: Lui, lei e glialtri 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 14.00 Športne vesti 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke Snack 15.30 Variete: Girogiromon-do 16.00 Film: Un marito scom-parso (kom., Fr. 1936, r. Christian Jague, i. Suzy Prim) _ 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 23.00 Vesti in šport 24.00 Film: Storia di tre don-ne (dram., ZDA 1983, r. Bank-Houde) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanki: La fami-glia Partridge, 12.00 Šembra facile 12.30 Velike razstave: Max Ernst v Modeni 13.00 Nanizanki: La piccola Margie, 13.30 Lancer 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka:' Moše (r. G. De Bosio, i. Burt Lancaster, 5. del) 22.00 Nanizanka: Il brivido e Lavventura 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: Dick Van Dicke 23.30 Nočne vesti 0.20 Vesti: News TELE 4_____________ TV Ljubljana 1_________________| 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Narodni parki, 9.25 dokumentarni oddaji Nedelja na vasi in 43 let pozneje, 10.40 nad. Blu-ebell (pon. 2. dela) 15.25 Svet na zaslonu 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 1. kongres svobodnih sindikatov Slovenije 17.15 Balet na ledu: Trnjulčica 18.15 Spored za otroke in mlade: Kuku, 18.30 risanka, 18.35 nanizanki Poltrona Express in Noro, norej-še, norišnica 19.00 Risanka in TV okno 19.18 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna 20.20 Volitve '90: Soočenje kandidatov 21.25 Dokumentarec: Tajne službe 22.20 Dnevnik in vreme 22.40 Nadaljevanka: Smileyjevi ljudje (J. Le Carre, r. Simon Langton, i. Sir Alec Guiness, 1. del) 23.35 Film: Slamnati psi (dram., VB 1971, r. Sam Peckinpah, i. Dustin Hoffman, Susan George) TV Koper_______________________ 13.45 Rubrika: Mon-gol-fiera (pon.) 15.00 Nočni boks (pon.) 15.45 Tenis: povzetki s turnirja za Da-, visov pokal 16.15 Oddaja o športu: Juke Box 16.45 Košarka - prvenstvo NBA 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nogomet - nemško prvenstvo 21.45 TVD Novice 21.55 Oddaja o košarki: Sottocanestro 22.40 Veliki tenis 0.10 Rubrika: Eurogolf TV ljubljana 2_______________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 17.50 Studio Maribor 19.00 Videomeh (pon.) 19.30 Dnevnik 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (prenos iz Cankarjevega doma) 21.25 Skupščinska kronika 21.55 Videonoč RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledar, (7.30) Pravljica; 8.10 Ala-dinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Slovenski film; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje: MePZ Skala iz Gropade (dir. Anastazija Pu-rič); 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Spoznavajmo svet!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazz; 16.00 Mi in glasba; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (69. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 'Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom...; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugo-ton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Voila, studio je nared; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Poreška riviera; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puz-zle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operete. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba. - 1 1 m I I FILMI NA MALEM EKRANU Polnočni Gigi Če ne spadate med nesrečneže, ki zvečer težko zaspijo, ali med srečneže, ki lahko zjutraj pozno vstanejo, verjetno vam ime Gigi Marzullo ne pove veliko. Pomagamo vam lahko z informacijo, da je med drugim brat igralca, ki v oddaji Biberon posnema ministra Giannija De Michelisa. Brata sta si sicer precej podobna, tudi v tem, da nista pri srcu televizijskim kritikom. Po našem je to v nebo vpijoča krivica, ker je zlasti Gigi marsikomu dal odlično priložnost za ironično obarvane in celo izredno pikre članke. Beniamino Placido, hudomušni televizijski kritik lista La Repubblica, ga je dobesedno raztrgal, Gigi Marzullo pa je reagiral z naslednjim komentarjem: »Morda me hočejo križati, ker sem star triintrideset let, kakor Kristus.« Je mar treba še kaj dodati? Kakorkoli že, mladeniču, ki ne skriva svojega prijateljstva s političnim veljakom Ciriacom De Mito, je RAI 1 dodelila oddajo z naslovom Mezzanotte e dintorni, ki je na sporedu vsak dan od ponedeljka do petka krepko čez polnoč. Gigi Marzullo ima vsak večer novega pomembnega gosta, kateremu postavlja taka »originalna« vprašanja: kako se počutiš kot igralec, kaj je zate ljubezen, o čem sanjaš... In glej čudo: Gigi Marzullo še vedno vzbuja antipatijo in odpor, oddaja pa je kljub temu zanimiva in nespečneži je ne bi zamudili za nič na svetu. HERBIE IL MAGGIOLINO SEMPRE PIU MATTO, ZDA 1974. V petek, 6. aprila, ob 20.40, na RAI 1. Filmska komedija. V okviru petkovega »družinskega« filmskega sporeda na RAI 1 se nadaljujejo nadvse zabavne dogodovščine najbolj norega »hrošča« na svetu. Stari in simpatični, bivši dirkalni wolkswagen, ki je izšel iz delavnic Disneyeve tovarne sanj, se ponovno znajde (kot v prvi nadaljevanki Un maggio-lino tutto matto) sredi verižne reakcije zmešnjav, nesporazumov, zasledovanj in v bistvu dobrodušnih intrig. Tako se lahko povsem izkaže »dvojna« narava tega posebnega in nekam človeškega avta, ki združuje - z značilnim disneyjevskim humorjem - temperament športnega avtomobila in človeško čustovanje.... »Hrošč« mora pomagati priletni lastnici male hišice, ki jo hoče velika družba podreti, da bi na njenem mestu zgradila ogromen nebotičnik. VIDEO NOTES Oddaja:.............. Postaja: :: Y ; : Ura: __ič-.■. i;' ■ , __ . V__________________________J Oskarje so pravkar podelili, filmska industrija pa se zaradi tega seveda še ni ustavila. S prav posebnimi načrti se v tem obdobju ukvarja znana soul pevka Diana Ross, ki bo v dolgometražnem televizijskem filmu odigrala vlogo Josephine Baker. Diana Ross bo s to vlogo končno uresničila eno svojih največjih želja. Umetnica, ki je leta 1973 v filmu posodila svoj obraz »gospe blues glasbe« Billie Holiday, je dolgih deset let skušala uresničiti zamisel, da bi na ekranu predstavila življenje Bakerjeve. Josephine Baker se je rodila v Saint Louisu leta 1906. Po revnem otroštvu v newyor-ški četrti Harlem se je leta 1925 preselila v Pariz, kjer je zaradi izredne lepote in kvalitete svojega izvajanja (lahko se spomnimo pesmi J'ai deux amours) takoj zaslovela. Za producenta Teda Turnerja bo film z Diano Ross vse prej kot lahka naloga, saj se tako ambicioznih projektov doslej še ni lotil: splošni predračun predvideva približno deset milijonov dolarjev, kar je dvakrat toliko, kolikor njegovo podjetje TNT navadno potrosi za dolgometražne filme. Diana Ross, ki se tokrat pojavlja ne samo kot igralka, temveč sodeluje tudi pri produkciji, je že poudarila, da se namerava poglobiti v vse plati osebnosti velike plesalke in pevke, zato jo nenazadnje zanima tudi posvojitev dvanajstih otrok v petdesetih letih. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Rudi Pavšič Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A Sodelujejo: Damiana Ota, Andrej Sik in Bojana Vatovec Foto: Križmančič, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. Način življenja Telefonirala je tašča in sporočila, da pride na obisk jutri zvečer. »Jutri zvečer nas ni doma!« sem se razveselil. »Rezervirali smo si vstopnice za v gledališče!« »Oh, škoda,« je rekla. »Pa kdaj drugič!« Svojim ušesom nisem mogel verjeti, da imam tako prijetno taščo. Ko je pol ure kasneje zazvonil zvonec pri vratih, sem brez skrbi odložil časopis in stekel pogledat. Bila je tašča. »Pa sem vas končno enkrat našla doma. Kako dolgo si že želim, da bi se enkrat pogovorila z vami!« »Nas nikoli ni doma,« sem rekel. »Kadar nismo v službi, se potikamo okoli in zabavamo. Zabave nam najbolj manjka.« »Saj to je tisto,« je rekla tašča. »Na prvi pogled opazim, da nikoli ne pospravljate. Za prst prahu povsod!« Tašča je dobro ohranjena petdesetletnica. Ko sem jo spoznal, sem menil, da ne bo nikoli imela časa obiskovati svoje hčerke. Res ga ni imela. Ampak zdaj, ko so otroci že tako veliki, da je ne motijo preveč, saj jih je mogoče poslati kam ven, da raziskujejo mesto z okolico ali se celo gredo sabljat h kakšnemu prijatelju, zdaj smo postali zanimivi. »Vidim, da kuhate večerjo,« nas pohvali tašča, ko opazi, kako se kadi iz številnih loncev. »Ne,« rečem, »kuhamo kosilo, samo nekaj ur imamo zamude!« Tašča odpre lonce, pomeša, poskusi: »Uuuuuh, odlično,« reče, »pa menda ja ne mislite vsega tega pojesti za večerjo? Bilo bi pretežko za želodec!« »Ne, danes sploh ne bomo jedli. Preveč risank je na televiziji, pa otroke moti, če kdo teži s prehrano in podobnimi malenkostmi. Smo se pač ušteli. Mogoče se bomo zbudili ob sedmih zjutraj in nas bo lakota prisilila, da si kaj pogrejemo.« Tašča nas sumljivo pogleda in potem reče: »Moja hči nima nobenega reda, kajne?« »Takšnega, kot ostali, hočem reči, kot jaz in oba otroka: kadar kuhamo, ne jemo, kadar jemo, ne kuhamo. Kadar spimo, ne gledamo televizije, ih kadar gledamo televizijo, skušamo ostati budni. Tako kot vsi ljudje.« Pa že slišimo novo misel, izrečeno z dramatičnim glasom: »Kajne, moja hči sploh ni dobra gospodinja?« »Dobrih gospodinj sploh ni,« se skušam izmazati. Pa ne gre. Tašča nekaj časa premišlja, potem pa reče: »Jaz pa sem že kdaj pa kdaj kakšno srečala.« Franček Rudolf »Le kje?« vprašam in ne dobim odgovora. Potem tašča ugotovi, da nas ne bo mogla spremeniti. Zato vzame sesalec za prah in nekaj časa poskuša spremeniti naše okolje. Ampak to je naporno in morda tašča celo opazi, da nas moti brnenje prah goltajočega stroja. Zato se odloči za najgroznejšo varianto: začne se pogovarjati z nami! Ne da bi govorjenje bilo kaj hudega. Človek včasih celo rad sliši kaj pametnega. So pa nasveti, ki utrudijo tudi najmočnejše karakterje. Takole namreč začne: »Vem, da se ni pametno vmešavati v nikogaršnje življenje. Vsakdo naj živi, kakor hoče. Noben način življenja ni manj vreden kot drug način življenja. Ja, vsi vemo, da so ljudje, ki spijo podnevi in so budni ponoči, zakaj potem ne bi bilo tako kot s spanjem tudi z delom, učenjem, kuhanjem kosila, zalivanjem rož in potepanjem po mestu? Vedno sem zato, da si vsak poišče originalne rešitve.« Takšna pač je tašča. Spomni nas, da smo nekaj posebnega in potem začnemo mrzlično razmišljati, kako to, da smo nekaj posebnega in zakaj smo takšni in kako dolgo bomo takšni? ■ Razmišljanje o samem sebi, to je pa nekaj, kar je morda razveseljevalo Stare Grke. Kasneje pa nikogar več. /Tedenski pregovor: Ko ni nevarnosti, smo vsi junaki. (istrski) Spominski datumi: □ Pred 20 leti: 31. 3. 1970 je izšla prva številka glasila napredne slovenske koroške mladine Kladivo. □ Pred 140 leti: 1. 4. 1850 je bilo ukinjeno Slavjansko bravno društvo v Gorici. Ustanovljeno je bilo 10. 5. 1848. Osebnosti: □ 1. 4. 1900 se je v Ljubljani rodil pisatelj Tone Seliškar, ki je umrl leta 1969. □ 1. 4. 1945 sta na Vojskem padla časnikar in eden od ustanoviteljev Partizanskega dnevnika Edvard Kokolj-Martin (rojen 2. 10. 1911 v Ljubljani) in narodni heroj, partizanski major Anton Šibelja-Stjenka (rojen aprila 1914 v Tomačevci). □ 1. 4. 1965 je v Trstu umrl politični delavec in publicist Drago Godina, ki se je rodil 9. 1. 1876 v Skednju. □ 1. 4. 1980 je v tržaški bolnišnici umrl ^ slikar in dekorater Avrelij Lukežič, ki se ^ je rodil 18. 9. 1912 v Skednju. “A LJUBLJANA Opera SNG V OPERI nocoj, 31. 3., ob 19. uri: opera Seviljski brivec (Gioac-chino Rossini), dir. Igor Švara, rež. Vito Taufer (ponovitev 7. 4., dir. Marko Gašperšič). Cankarjev dom V MALI DVORANI danes, 31. 3., ob 11. uri: Klošar ali kaj si je želelo slamnato Strašilo, rež. Alja Tkačev in Nina Skrbinšek. V VELIKI DVORANI v nedeljo, 1. 4., ob 20. uri: Pomladi Ivana Galeba - Igre pomladi in smrti (Vladan Desnica), rež. Branko Brezovec, gostuje Narodno pozorište iz Zenice. Drama SNG Nocoj, 31. 3., ob 19.30: Dama iz Maxima (Georges Feydeau), rež. Vinko Mdderndorfer (ponovitvi 3. in 4. 4.). V ponedeljek, 2. 4., ob 19.30: Vera ljubezen upanje (Odbn Von Horvath), rež. Martin Kušej. y četrtek, 5. 4., ob 19.30: Princ Homburški (Heinrich von Kleist), rež. Barbara Hieng. V petek, 6. 4., ob 19.30: Mein Kampf (G. Tabori), rež. Ž. Petan. Mala drama Nocoj, 31. 3., ob 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. Marko Sosič, scenografija Miloš Jugovič (pon. 5. 4. ob 21. uri). V petek, 6. 4., ob 20. uri: Impresarij (Feri Lainšček), rež. Mateja Koležnik. MGL Nocoj, 31. 3., ob 19.30: Romeo in Julija (VVilliam Shakespeare), rež. Barbara Hieng (ponovitvi 2. in 4. 4. ob 19.30; 3. 4. ob 15.30). V četrtek, 5. 4., ob 19.30: Vdove (A. Kertesz), rež. Mile Korun (ponovitev 6. 4.). Mala scena V torek, 3. 4., ob 19.30: Karambol (Stane Kavčič), rež. Branko Kraljevič. Lutkovno gledališče ^ LUTKOTEKI danes, 31. 3., ob 15.30 in 17.30: Mojca in živali (Taufer-Novy), rež. Peter Dougan (ponovitve 3. in 4. 4. ob 9.30 in LIS; 5. in 6. 4. ob 17. uri; 7. 4. ob 11. uri). V VELIKI DVORANI v soboto, 7. 4., ob 17. uri : 80. ponovitev Predstave Radovedni slonček, rež. Božo Vovk. ILIRSKA BISTRICA Kulturni dom Geo S0^oto' 7' 4-' 2(L uri: Mandragola (Niccolo Machiavelli), rež. VIDEM Auditorium Zanon V torek, 3. 4., ob 21. uri: v okviru gledališke sezone Teatro ontatto - Kontrabasista (Patrick Siiskind), rež. Jerzy Sthur, gostu- je tary Teatr iz Krakova (ponovitvi 4. in 5. 4.). ^ro San Giorgio (Ul. Grazzano) ocoj, 31, 3 r 0b 21. uri: Uomo di forza... ah! (Gianluigi Carlone-la3io Biagini), nastopa Gianluigi Carlone. SPILIMBERGO M0; l 'b težav ali nepričakova-stroškov. Bodite pri delu kr, Prsudarni, ker je lah- četrtek0 ^ narobe' V srfdo in v,. ‘ . se raje izognite za- '/tlejšemu ali pomembnej-emu delu. VI IN DRUGI: dpk 0 vas b° postavil v nero-b„a. Položaj. Ugodna dneva ta ponedeljek in petek. RAK (21. 6. - 21. 7.) — VI IN DELO: Obeta se vam res prijeten delovni teden. Ugoden položaj Merkurja in Lune bo v teh dneh pozitivno vplival, na vaše delo in na počutje. Pričakujete si lahko uspešen potek vaših načrtov. Nasmehnila se vam bo dobra sreča na poslovnem področju. Obstaja precejšnja verjetnost veselih presenečenj. VI IN DRUGI: Nadvse vas bo razveselilo nepričakovano darilo. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. DEVICA (23. 8. -22. 9.) — VI IN I I I/ DELO: Zvezde so I \ W vam še kar naklo- ■ njene. Uspeli boste v zadevi, ki vam je zelo pri srcu. Ponudile se vam bodo zanimive nove možnosti za izpeljavo vaših zamisli. Pozitivni vplivi Merkurja in Jupitra bodo spodbudili vaše delovne sposobnosti in vaš trud ne bo zaman. Ob koncu tedna vas čakajo dobre novosti. VI IN DRUGI: Pokažite z ljudmi več samozavesti. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. . _ ŠKORPIJON (23. Ml 10. - 21. 11.) — VI IN DELO: Teden I bo sicer dokaj ugo- den, vendar občasno tudi naporen in spremenljiv. V sredo ali četrtek vam neprijazna Luna lahko prekriža načrte. Obstaja možnost kakšnih nevšečnosti ter slabšega počutja. Čas ni prav ugoden za zahtevnejše odločitve. Raje se izognite večjim naporom. VI IN DRUGI: Ne precenjujte svojih moči, da ne boste razočarani. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. KOZOROG (22. 12. - 19. 1.) VI IN DELO: Pred vami je delovno prijeten teden. Čas je kar zelo dober za nove pobude ali načrte. Delo vam bo lepo steklo in naredili boste res veliko. Precej bo novosti, ki vam bodo teden prijetno napolnile. Precej naklonjena vam bo druga polovica tedna. V ponedeljek in torek pa vam preti slabše razpoloženje. VI IN DRUGI: Do nekoga ste preveč kritični. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. RIBI (19. 2. - 20. 3.) ^ f - VI IN DELO: Napoved je precej J ugodna. Dobre zvezde so vam tokrat precej naklonjene. Z malo truda lahko dosežete odlične delovne rezultate. Precejšnja je možnost ugodnih sprememb in novosti na delovnem področju. Zadovoljni boste sami s seboj. Pozor! Sobota in petek vam lahko ponagajata. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo nekam povabil, nikar se preveč ne obotavljajte. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. Sporočilo Trgovinske zbornice glede nakaznic za drugi avto Prošnje sprejemajo od ponedeljka Boni bodo predvidoma septembra Nakaznice za gorivo po znižani ceni, za drugi avtomobil, bodo na razpolago predvidoma šele v septembru, čeprav bodo že od ponedeljka, 2. aprila, začeli sprejemati prošnje. Informacijo v tem smislu so nam včeraj posredovali s Trgovinske zbornice. Postopek, ki so ga sprožili novembra lani je namreč obtičal nekako na pol poti: iz Rima, od koder bi moralo v kratkem priti soglasje, so prišle drugačne vesti. V pristojnih ministrstvih so izrazili nekaj pomislekov, ki jih bo treba, oziroma jih je Razširjeni odbor trgovinske zbornice že pojasnil. V Rimu imajo recimo pomisleke glede dodelitve bonov avtomobilistom, ki niso lastniki avtomobila, pač pa se poslužujejo tako imenovanega leasinškega sistema. Drugi pomisleki se nanašajo na možnost (predvideno v sklepu Trgovinske zbornice), da se združenjem, ki skrbijo za prevoz bolnikov v bolnišnice dodelijo dodatne kvote bonov. Na seji razširjenega odbora zbornice, bila je 28. marca, so, kakor je mogoče razbrati iz poročila, sprejeli opazke, ki so jih izrekli v Rimu .ter ustrezno prilagodili prejšnji sklep. Poleg tega so se na seji odločili za nekaj drugih korakov. Tako bo 2. letošnji kontigent bonov na razpolago že od 15. maja dalje. Gre torej za anticipacijo roka, prav v vidu, da bo v zadnji tretjini meseca prišlo do razdeljevanja kontingenta za drugi avto. Nadalje bodo od 2. aprila do vključno 30. junija sprejemali prošnje za dodelitev nakaznic za drugi avtomobil. Prošnje, ki jih bodo upravičenci vložili v omenjenem roku bodo imele enako veljavo, ne glede na datum predložitve. Postopek za odobritev novega, oziroma popravljenega sklepa, bo verjetno trajal še kakšen mesec. Do dokončne odobritve s strani Ministerstev, oziroma do zapadlosti po zakonu predvidenega roka bo tako potekel še lep čas. Ministrstva imajo namreč 180 dni časa, da se izrečejo. Če v roku šestih mesecev se Ministrstva ne izrečejo, ukrep stopi avtomatično v veljavo. Sicer je upati, da bo soglasje tokrat prišlo kaj kmalu, z 'ozirom, da je zbornica osvojila pomisleke in pravilnik prilagodila. Zaenkrat torej lahko lastniki avtomobila, ki doslej niso prejemali nakaznic vložijo prošnjo in to v uradih ACI v Gorici in na sedežu raznih ustanov v drugih krajih dežele. Predložiti morajo, poleg prošnje tudi vozniško dovoljenje, avtomobilsko knjižico in družinski list na nekolko-vanem papirju. V uradih Trgovinske zbornice bodo tačas urejali dokumentacijo, tako da bi bilo v septembru že vse nared za normalno razdeljevanje nakaznic. Pogovori med predstavniki Socialistične zveze in PSI V Gorici sta se včeraj dopoldne srečali predstavništvi Socialistične zveze Nove Gorice in pokrajinskega tajništva socialistične stranke. Tema pogovorov je bila osredotočena na bližnje volitve v Sloveniji (8. aprila). Pokrajinski tajnik PSI Luciano Pini je predstavnikoma novogoriške SZ Branku Dolencu in Karlu Pavletiču dejal, da so socialisti pripravljeni nuditi podporo tistim političnim skupinam, ki se zavzemajo za dejanski demokratični politični razvoj v smislu pluralizma. Pini je nadalje naglasil potrebo po hitrih spremembah gospodarskega sistema v Sloveniji. Govor je bil nadalje o volilnih mehanizmih, o zamudah glede koriščenja kreditov iz sporazuma MikuliČ—Goria in o nekaterih drugih vprašanjih. Delegacijo pokrajinskega tajništva PSI so poleg Pinija sestavljali še Zucalli, Del Ben, Ressi, Čej in Bergnach. Na pobudo primorskih slavističnih društev Slovenistični dnevi o Francetu Bevku V Novi Gorici so se včeraj začeli prvi Primorski slovenistični dnevi, ki jih prirejajo slavistična društva iz Kopra, Nove Gorice ter Trsta-Gorice na pobudo prof. Silva Faturja. Zasedanje je posvečeno pariškemu in primorskemu pisatelju Francetu Bevku ob letošnji stoletnici njegovega rojstva. Številni slušatelji so včeraj dopoldne v dvorani Zavarovalne skupnosti Triglav sledili referatom o Bevkovem literarnem in kulturno-političnem delu. Popoldne je bila okrogla miza na temo Bevk in šola. Prvi Primorski slovenistični dnevi se nadaljujejo še danes z ekskurzijo v Zakojco pod strokovnim vodstvom Janeza Dolenca. Na sliki (foto Marinčič) slušatelji na včerajšnjem zasedanju v Novi Gorici. Po 150 milijonski kraji v zlatarni v UL Crispi Policija takoj ujela tatova Kandidati KD za občinski svet v Gorici Občinski odbor krščanske demokracije je objavil seznam štiridesetih kandidatov za občinski svet v Gorici, kjer je ta stranka doslej imela osemnajst mest. Zamenjali, oziroma nadomestili bodo šest dosedanjih svetovalcev (Ci-cuttin, Polmnonari, Leardi, Ciuffarin, Nanut, Tripani), potrdili dvanajst. Na prvem mestu kandidatne liste je dosedanji župan Scarano, njemu sledijo, po abecednem zaporedju Agati Ubaldo, Apa Nicola, Baggio Adolfo, Baresi Da-rio, Beltramini Libero, Boegan Giam-paolo, Borghes Laura, Brumat Fausto, Cabrini Carla, Cappella Raimondo, Cecere Mauro, Cocianni Gino, Colella Salavtore, Culot Flavio, Damian Giuli-ano, de Fabris Alberto, De Vittor Ar-nolfo, Donda Abele, Figar Claudio, Foggia Marina, Fornasir Nicolo, Jug Daniele, Lutman Sergio, Maniacco Ita-lo, Marchi Giancarlo, Marega Gian-carlo, Moise Marco, Obit Armando, Roitz Enricp, Ronca Giuseppina, Sdra-ulig Mario, Soffiati Danilo, Sfiligoi Sergio, Stacchi Gianfranco, Tuzzi Er-minio, Zamolo Marcello, Zandbmeni Armando, Zanetti Marino in Zappala Leonardo. Zadnjič Zgaga Jutri ob 14.30 bosta na valovni dolžini 101 MHz Gledališka skupina Gorica in Radio Val Gorica izvedla ponovitev desetega in poslednjega nadaljevanje humorističnega besedila Miloša Mikelna "Zgaga vojvodine Kranjske". Na zaključku te zanimive nadaljevanke je govor še o nekaj temeljnih lastnostih Slovencev, kot sta na primer vrtičkarstvo namesto svetovljanstva, trdoglavost namesto prožnosti, vse opremljeno z zanesljivimi zgodovinskimi podatki. Radijska priredba Janez Povše, glasbena oprema Tanja Vižintin, tehnično vodstvo Peter Gruso-vin, bereta Dušan Košuta in Robert Peric. Spretna tatova sta včeraj ponoči izpraznila zlatarno Fabris v Ul. Crispi v Gorici. V avto sta naložila za okrog 150 milijonov lir plena in se odpeljala. Toda, ko sta že mislila, da je podvig opravljen, so ju v Tržaški ulici prestregli agenti letečega oddelka in ju po kratkem zasledovanju prijeli. Kot so lahko kasneje ugotovili, sta se 42-letni Adalberto lanni in 53-letni Luca Rizzo iz Rima, pripeljala v Gorico s točno določenim ciljem - izprazniti zlatarno v Ul. Crispi, v kateri ni alarmnih naprav. Tatova, ki sta najbrž dobro poznala kraj, sta se zlatarni približala z dvorišča trgovine oblačil Mi-seri na Korzu. Nato sta razbila dvoriščno okno garaže Collenzini tik ob zlatarni. Mimogrede sta poskušala odpreti predal, njun glavni cilj pa je bila zlatarna. Potrpežljivo sta v zidu izdolbla dovolj veliko luknjo, skozi katero sta se lahko prikradla v notranjost trgovine z dragocenostmi. Tam nista nič izbirala, pač pa enostavno pograbila vse, kar jima je prišlo pod roko: v vrečo, kakršne uporabljamo za odpadke, sta zmetala na stotine zapestnih ur, prstane, uhane, zapestnice, verižice ter vsakovrstne dragocenosti, vključno z okrog 20 kilogrami srebrnih predmetov. Plen sta spravila v fiat eromo in se odpeljala. Dotlej je šlo vse gladko kot po olju. Toda v Tržaški ulici ju je čakalo presenečenje. Izvidnica letečega oddelka je zapazila avto z rimsko registracijo. Glede na uro, bilo je okrog petih zjutraj, so agenti sklenili, da ustavijo avto za pregled. Toda Rimljana se nista dala. Voznik je pritisnil na plin in odpeljal proti bližnji Ul. Marzia, kjer sta nato skočila iz avta in nadaljevala peš. Agenti so se pognali za njima, še prej pa obvestili centralo, ki je poskrbela, da so policijski avtomobili zasedli vse ključne točke in onemogočili beg iz mesta. Agenti so tatova prijeli, ko sta se skušala skriti v vežo nekega več- nadstropnega poslopja. Ob pregledu njunega avtomobila so odkrili pravcati zaklad pa še sveder, izvijača, klešče in drugo tatinsko orodje. Tatova so aretirali in ju predali državnemu pravdniku pri preturi dr. Fi-nazzerju, ki ju je včeraj zaslišal. Oba sta že imela opravka s pravico, tudi zaradi kraje. Nadaljuje se tudi preis- kava, da bi ugotovili, ali imata na vesti še kako tatvino v naši deželi, kot tudi, če jima je kdo pomagal pri podvigu. Policija je zaplenila avto in orodje, plen (le del blaga je bil zavarovan) pa vrnila lastnikom zlatarne. Na slikah: del ukradenega blaga in pogled na zlatarno Fabris (foto Marinčič). Nocoj Pajk’s show V Kulturnem domu bo nocoj Pajk's show, goriški družabni kabaretni večer. Sodelujejo ansambli "The Beatles", "Panterji", "One band", vrsta gostov (dr. Kacafura, "Žiži" Laurenti, prof. Stojko Trdič in drugi), predvidena je volilna tribuna z... volilnim golažem, predstavitev knjige in še marsikaj. Začetek ob 20.57 (točno!). Vstop samo z vabili. _______________kino __________________ Gorica CORSO 17.00-22.00 »Nato il 4 luglio«. Prep. ml. pod 14. letom. VERDI 17.30 -22.00 »La guerra dei Ro-ses«. VITTORIA 17.30-22.00 »Desideri morbosi di mogli viziose«. Prep. ml. pod 18. letom. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »Legami«. Prep. ml. pod 18. letom. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Tango e cash«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Smrtonosno orožje - 2. del«, 22.00 »Mi nismo device«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani - Trg De Amicis (Koren) - tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore - Ul. Rosselli 23 - tel. 410340. __________pogrebi_____________ Danes ob 8.30 Giuseppe Tonini iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 9.40 Elena Maturo iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič, ob 10.30 Leone Portelli in Krmina na glavno pokopališče, ob 12. uri Andrea Zuliani iz splošne bolnišnice v protestantsko cerkev in na glavno pokopališče. Berite »Novi Matajur« ?> s j« ■ Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let m V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI (0481) 387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo J Banca Agricola KmeCka banka Gorica Zemljišče in stavbi je pred kratkim kupila goriška Pokrajinska uprava Mali in Novi dom menjala lastnika Pred nekaj tedni so delavci očistili robide in drugih rastlin dvorišče nekdanjih slovenskih šol na vogalu ulic Randaccio in Duca d'Aosta. Robida je tam pričela rasti po letu 1976, po potresu, potem ko je goriška občinska uprava odločila, da se slovenske šole, ki so imele svoj sedež v teh dveh poslopjih, preselijo v druge stavbe v mestu. Nižja srednja šola Ivan Trinko se je takrat preselila v stavbo nekdanjega semenišča v Ulici Alviano, osnovna šola, ki so jo kasneje poimenovali po pisatelju Francetu Bevku, pa se je preselila v stavbo zavoda Oddo-ne Lenassi. S to selitvijo so slovenske šole za vedno zapustile stavbi, ki ju je prav za potrebe slovenskih šol v letih 1904 in 1910 zgradilo društvo Šolski dom. V povojnih letih, od 1945 do 1976, so v teh stavbah bile slovenske šole, vključno tudi vrtec. Od leta 1976 sta stavbi prazni. Sedaj ju je odkupila goriška Pokrajinska uprava. Ni znano ali bodo stavbi prenovili, ali pa podrli in namesto teh dveh zgradili novo stavbo za dodatne potrebe italijanske realne gimnazije, ki sedaj domuje v stavbi na Trgu Divisione Julia, ki mu marsikdo v Gorici še vedno pravi Seneni trg. V goriškem regulacijskem načrtu, ki ga je v šestdesetih letih izdelal znani arhitekt Piccinato, je prostor na vogalu prej omenjenih ulic namenjen javnim strukturam, v okvir katerih sodijo tudi šolska poslopja. Zaradi tega tu ni bilo mogoče graditi stanovanjskih ali drugih poslopij. V trenutku ko prihaja do sedanjih namenskih sprememb je najbrž prav, da se spomnimo na preteklost, da povemo razloge zakaj je društvo Šolski dom na začetku stoletja zgradilo ti dve stavbi za potrebe slovenskih šoloobveznih otrok. V dunajskem parlamentu so leta 1869 izglasovali nov šolski zakon, ki je določal osemletno šolsko obveznost, župane pa obvezal, da poskrbijo za šolska poslopja. Zaradi tega so tudi pri nas na Primorskem bila zgrajena številna šolska poslopja. Župani, ozirom občinski šolski sveti, ki jim je na čelu bil župan, pa so imeli pravico odločati v katerem jeziku bodi pouk. V glavnem so se skoro povsod odločili, da bo pouk v jeziku domačega prebivalstva. To tudi zaradi tega, ker so se razne narodnosti v Avstriji prebujale in zahtevale nacionalne ter jezikovne pravice. V vseh slovenskih občinah na Go-riško-Gradiščanskem so se župani takrat odločili, da bo pouk v slovenščini. Furlani so se seveda odločili za pouk v italijanskem jeziku. Enako je bilo v goriški občini (takrat so Štan-drež, Podgora s Pevmo, Oslavjem in Štmavrom, Solkan, Šempeter in Vrtojba bile samostojne občine), kjer je večina prebivalstva bila italijanske narodnosti in kjer slovenski predstavniki sploh niso imeli vstopa v občinski svet, to pa zaradi takratnega volilnega zakona, ki je prilegiral nekatere bogatejše kategorije občanov. V goriške občinske ljudske šole z italijanskim učnim jezikom je na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja hodilo le 40 odstotkov šoloobveznih otrok. Precej jih je obiskovalo nemške ali italijanske zasebne šole, več jih je hodilo v nemške pripravnice. Slovensko politično društvo Sloga je leta 1883 odprlo prvi slovenski otroški vrtec, dve leti kasneje pa prvo slovensko osnovno šolo. Pouk je bil v stavbi v Ulici sv. Klare 4. Kasneje, na začetku devetdesetih let, je bila zgrajena stavba v tedanji Ulici Barzellini (danes Ulica Cascino). Stavbe danes ni več, pred dvema letoma so na njenem mestu zgradili sodobno stavbo. V tej stavbi je nekaj sto slovenskih učencev imelo pouk. Učilnice so bile tudi v drugih stavbah, med temi v Cipresni ulici 2 (danes Ul. Duca d'Aosta 2). Leta 1898 je Društvo Šolski dom, ki je od Sloge prevzelo skrb za slovenske zasebne šole, zgradilo Šolski dom v Križni ulici (tam so danes nekatere slovenske kulturne ustanove). Ker je že kmalu bilo v tem domu premalo prostora so voditelji društva Šolski dom pričeli misliti na izgradnjo drugega poslopja v južnem delu mesta. Tu je živelo veliko Slovencev. Leta 1903 so se odločili na nakup zemljišča v takratni Ulici Bertolini (danes Ulica Randaccio). 18. januarja 1904 je Druš- tvo Šolski dom kupilo v tej ulici dve parceli, last Štefana Kofola in soproge Katarine roj. Kuk. Kupnina je bila določena na 936 kron in 26 vinarjev. Pogodbo so podpisali pred notarjem dr. Marijem Pascolettom. Istega dne je bila podpisana še druga kupna pogodba za drugi dve parceli na vogalu Ul. Bertolini in Tržaške ceste (danes ul. Duca d'Aosta). Na tej parceli je danes dvorišče. To zemljišče je bilo ocenjeno na 8.868 kron in 40 vinarjev. Lastnik je bil trgovec Ignacij Kovač iz Ajdovščine. Za društvo Šolski dom so pogodbo podpisali dr. Anton Gregorčič, Franc Vodopivec in prof. Ivan Berbuč. Že nekaj dni potem, 28. januarja 1904, je gradbenik Franc Mozetič, bivajoč v sosedni Ulici Mattioli, poslal županstvu prošnjo za gradnjo nove stavbe na omenjeni parceli in priložil tudi načrt. Na prošnji je Mozetič napisal, da gre za stanovanjsko stavbo. Na občnem zboru društva Šolski dom, ki je bil 15. februarja 1904, so člani odobrili nakup teh parcel. Nova šolska stavba naj bi stala 56.000 kron. Posojilo so najeli pri Goriškem Montu (hranilnici). Pričeli so zbirati prispevke za plačilo stroškov. Gradbeni podjetnik Franc Mozetič je zaposloval 400 delavcev, imel lastno opekarno v Biljah. V Gorici je zgradil-veliko poslovnih in stanovanjskih zgradb. Kljub temu da takrat ni imel današnjih gradbenih strojev, je šolsko stavbo v Ulici Bertolini, t. j. bil Mali dom, stavba na notranji strani dvorišča, zgradil v rekordnem roku. 13. avgusta 1904 je pisal na goriško župan- stvo, da je stavba gotova in da želi dobiti bivalno dovoljenje. Občinski tehniki so pregled naredili 20. avgusta. 31. avgusta so z občinskega tehničnega urada pisali županu, ugotavljali, da je stavba v redu, da pa ni namenjena stanovanjem marveč šoli. Potrebno je bilo tudi dovoljenje občinske zdravstvene službe. Vsa dovoljenja so bila pravočasno izdana, tako se je pouk v novi stavbi pričel skoro pravočasno, 8. oktobra, medtem ko so v drugih šolah pričeli s poukom tri tedne prej. Šolsko mašo so učenci vseh šol Društva Šolski dom imeli 8. oktobra v kapucinski cerkvi. Takrat so to cerkev kot samostan na Kostanjevici upravljali slovenski kapucini. Kapucin O. Vilibald je bil tudi katehet v šolah društva Šolski dom. V sprevodu so učenci zatem šli iz cerkve v šolo v Ulici Bertolini, na čelu sprevoda so nosili društveno zastavo. Prisotna sta bila tudi mestni šolski nadzornik Franc Finšger in pesnik Simon Gregorčič. V novem poslopju je spregovoril predsednik društva dr. Anton Gregorčič, otroški pevski zbor je vodil učitelj Širca. V prvem razredu je bilo 13 dečkov in 20 deklic, v drugem 10 dečkov in 24 deklic, v tretjem A 25 dečkov in 20 deklic, v tretjem B pa 15 dečkov in 10 deklic. Vseh učencev je bilo torej 137, skupno z učenci v Šolskem domu pa 616. V Malem domu je bilo še 34 učencev v deški pripravnici za srednje šole ter 102 dekleti v dveh razredih ženske pripravnice za učiteljišče. Vseh učencev v šolah društva Šolski dom je bilo 969, kar 191 več kot leto prej. Potrebe pa so naraščale. Leta 1908 je bil zgrajen Simon Gregorčičev dom v Kočijaški ulici (Ulica Vetturini, danes Ulica Favetti). Leta 1910 pa je društvo Šolski dom zgradilo še eno stavbo v Ulici Bertolini, in sicer Novi dom, s pročeljem na ulico. Tudi tokrat je Franc Mozetič napisal, da gre za stanovanjsko stavbo. Prošnja na županstvo je bila poslana 26. marca 1910. V novi stavbi je bilo predvidenih devet učilnic, po tri v vsakem nadstropu. V kletnem prostoru je bila predvidena telovadnica. Na županstvu so tokrat bili počasnejši kot pred šestimi leti. Pregled zemljišča so opravili šele 18. aprila. 27. maja so z županstva obvestili Mozetiča, da načrta ne bodo odobrili, ker da razpolagajo s premajhnim dvoriščem. Prostor na vogalu dveh ulic so namreč po letu 1904 vrnili Kovaču, ker niso imeli denarja za odplačilo parcele. Spet so jo kupili 1. junija 1910. Plačali so precej več kot pred šestimi leti. V stavbah bi bilo prostora za 414 učencev. Šele 2. junija so na županstvu izdali gradbeno dovoljenje. Franc Mozetič je tudi tokrat pokazal česa je zmožno njegovo podjetje. Že 13. ok- tobra (manj kot štiri mesece in pol po začetku del) je županstvo obvestil, da je stavbo zgradil in zahteval tehnični pregled. Ta je bil 20. oktobra, 25. oktobra je župan Bombig podpisal bivalno dovoljenje. Na strehi stavbe je bil prostor za napis Novi dom, pod okni prvega nadstropja pa se je blestel napis »Ob 80. godu cesarja Franca Jožefa L« Slovesno odprtje stavbe je bilo bilo v soboto 19. novembra istega leta. Slovesna maša je bila v cerkvi na Travniku, potem so gostje in učenci šli v sprevodu v Ulico Bertolini. Stavbo je blagoslovil stolni dekan msgr. Pavletič. O pomenu vseh teh stavb je govoril šolski ravnatelj v Malem domu Josip Hrovatin, pel je ženski zbor pod vodstvom Vladimira Koršiča. V šolskem letu 1910-1911 so v Malem domu imeli enako število razredov kot šest let prej. V Novem domu pa je bila dekliška obrtna in nadaljevalna šola s šestimi razredi, ki jo je vodil svetnik Franc Vodopivec. Tu so odprli tudi otroški vrtec. V teh dveh stavbah so slovenski učitelji in šolarji bili do prve svetovne vojne. Po zaključku te vojne so se v šolski poslopji vselili drugi učenci. Slovenski so spet vanje prišli po letu 1945 in tam ostali enaintrideset let. V tem času se je lastništvo stavb večkrat menjalo. Obe stavbi v Ulici Bertolini sta bili last društva Šolski dom. 22. januarja 1923 je predsednik društva dr. Anton Gregorčič tri druš tvene stavbe (gori omenjenima je treba dodati še Šolski dom) prodal duhovnikom dr. Andreju Pavlici, dr. Francu Žigonu in Andreju Tabaju. Vrednost je bila 340.000 lir. Leta 1928 je Andrej Tabaj umrl, njegov delež sta prevzela druga dva duhovna. 18. julija 1935 sta Žigon in Pavlica vse tri stavbe prodala eni od še vedno obstoječih slovenskih bank v Gorici, t.j. Goriški ljudski posojilnici. Takratna vrednost treh stavb je bila 350.000 lir, od teh kar 223.426,40 lir vknjiženega posojila. Leta 1941 so člani Goriške ljudske posojilnice sklenili, pod fašističnim pritiskom, da banko likvidirajo. Prodali so razne stavbe, med temi tudi tri šolske stavbe. 31. marca 1941 so odborniki, ki jim je bil na čelu odvetnik dr. Karel Podgornik, sklenili stavbe prodati bratoma Lutman, lastnikoma lesne industrije v Ajdovščini. Vse tri stavbe je GLP prodala za vsoto 580.000 lir. Tu je bilo vštetih 100.000 lir vknjižbe, tako da so Lutmanovi plačali v gotovini 480.000 lir. Kar se tiče dveh stavb v Ulici Randaccio je Peter Lutman za 190.000 kupil stavbo označeno s številko 24, Maks Lutman pa za 160.000 lir stavbo označeno s številko 22. Dediči so pred kratkim obe stavbi prodali Goriški pokrajinski upravi. MARKO WALTRITSCH Srečanje z dr. M. Demšarjem kandidatom Liberalne stranke V ponedeljek v Kulturnem domu Srečanja z raznimi kandidati za Predsednika slovenske republike se v tem času vrstijo tudi pri nas v zamejstvu. Prvo srečanje je bilo v Trstu z ^tilanom Kučanom, predstavnikom ZKS - Stranke demokratične prenove, v ponedeljek je nato bil na vrsti Jože Pučnik, predstavnik Demosa. Tretji na vrsti pa bo predstavnik ZSMS - Liberalne stranke in sicer dr. Marko Demšar, ki bo nastopil v ponedeljek, 2. aprila, zvečer v goriškem Kulturnem uornu. Tovrstna srečanja prireja raziskovalni inštitut SLORI v okviru javnih razprav s kandidati za predsednika Republike Slovenije, na temo "Slo-Venija in Slovenci v Italiji v 90. letih". Srečanje v Gorici z dr. Markom tremšarjem bo prav gotovo zanimiv dogodek, saj kandidat predstavlja or-SJanizacijo, ki je s svojimi radikalnimi Pastopi čestokrat avantgardno vpliva-a na določene demokratične spre-drernbe v okviru celotne slovenske oziroma jugoslovanske družbe. Naj še k temu dodamo, da je dr. NIarko Demšar po izžrebu vrstnega r®da kandidatov na volilni listi za Predsednika Republike Slovenije na Prvem mestu. Kandidat je rojen 1936. ieta, p0 poklicu je zdravnik, zaposlen P® je na kliničnem centru v Ljubljani. Javna razprava s kandidatom ZSMS 'Liberalne stranke, Demšarjem, bo na Ponedeljek v Kulturnem domu v gorici (Ul. Brass 20) s pričetkom ob 19. Naj k zgornjemu še dodamo, da bo o tej priložnosti ZSMS priredila v gorici, v ponedeljkovih popoldanskih . ruh, tiskovno konferenco s kandida-,0lri in predsednikom stranke, Jože-°rn Školčem, ter da je napovedano uui srečanje s predstavniki strank, o. vedno v okviru volilne kampanje v j3°veniji namerava upravni odbor '-'burnega doma v Gorici prirediti v redo, 4. aprila, s pričetkom ob 19. uri javno volilno tribuno s predstavniki vseh strank, ki nastopajo v volilnem boju v novogoriški regiji. Davčna izterjevalnica v novih prostorih V ponedeljek bodo v Tržiču odprli nov sedež izterjevalnice davkov. To službo opravlja Goriška hranilnica. Uradi izterjevalnice bodo v prvem nadstropju sedeža hranilnice v Ul. Te-renziana 51/c. Pred poslopjem bodo predvidoma tudi uredili novo avtobusno postajališče. Poleg tržiških občanov, ki bodo v njej plačevali razne davke in dajatve, se bodo nove izterjevalnice posluževali tudi občani Doberdoba, Ronk, Škocjana ob Soči, Štaran-cana, Turjaka, Špetra ob Soči in Folja-na-Redipuglie za vplačevanje raznih občinskih davkov in drugih dajatev. ENPAS Zavod za socialno skrbstvo državnih uslužbencev ENPAS prireja tudi letos poletne kolonije ob morju in v hribih za otroke in sirote državnih uslužbencev. Na razpolago je 4 tisoč 400 mest v italijanskih obmorskih in gorskih središčih ter 600 mest v podobnih središčih v Franciji, Avstriji in na Malti. Vodstvo ENPAS-a želi z razširitvijo poletnih kolonij v tujini nuditi otrokom priložnost, da se med letovanjem tudi seznanijo z zgodovinskimi in kulturnimi zanimivostmi nekaterih krajev vtujini. Prošnjo za kolonijo lahko oddajo vsi upravičenci, ki so dopolnili 7. leto in nimajo več kot 12 let. Interesenti morajo prošnjo oddati v pokrajinskih uradih ENPAS-a najkasneje do 30. aprila. Jutri petnajstič množično po ulicah Gorice in Nove Gorice Vse je nared za jutrišnjo množično prireditev na območju Gorice in Nove Gorice - 15. Pohod prijateljstva, ki ga prirejata Skupina za Posoški mladinski socialni turizem in Zveza telesno-kulturnih organizacij iz Nove Gorice. Pohodniki, ki se bodo podali na 12 kilometrov dolgo pot, se bodo zbrali na Travniku. Zbor se bo pričel ob 9.30, start pa bo ob 10. uri. Cilj bo na sedežu TGS , v Don Boscovi ulici 48, kjer bo tudi nagrajevanje s priložnostnimi nagovori prav z ozirom na jubilejno izvedbo manifestacije. Udeleženci množičnega pohoda bodo prešli mejo na prehodu v Škabri-jelovi ulici, brez nobene formalnosti, samo opremljeni s posebnim kontrolnim kartončkom. V Gorico se bodo vrnili skozi mejni prehod v Solkanu. Udeleženci bodo morali skozi štiri kontrolna mesta, dve na jugoslovanskem in dve na italijanskem ozemlju. Večina si je prav gotovo že priskrbela kartončke, oziroma poskrbela za vpis. Za zamudnike naj povemo, da lahko poskrbijo za vpis pri Zvezi te-lesnokulturnih organizacij v Novi Gorici, na sedežu TGS v Gorici, Don Bos-coVa ulica 48, v knjigarni GISS v Gorici in v Katoliški knjigarni. Na petnajstem pohodu prijateljstva, ki se odvija pod geslom "Kdor si pri- dobi prijatelja, najde zaklad" bodo predvidoma sodelovali vidni predstavniki političnega in upravnega življenja. Poleg županov in predstavnikov obeh mest se bo pohoda udeležil kandidat za predsednika republike Slovenije Milan Kučan, napovedujejo pa tudi udeležbo Cirila Ribičiča, Sonje Lokar in Boruta Pahorja. Genovski trio in Filharmonični orkester Sudetov Prvi april v znamenju koncertnih prireditev. Jutri ob 11. uri prireja namreč goriško kulturno društvo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma koncert Tria iz Genove. Na glasbenem srečanju, ki spada v ciklus nedeljskih matinej, se bodo goriškim poslušalcem predstavili pianist Vittorio Costa, klarinetist Francesco Gardella in violončelist Andrea Bellettini. Njihov pester program sestavljajo Glinkov Trio Pathetigue, Beethovnov Trio op. 11 in osem Bruchovih skladb. Koncert s sicer nekoliko spremenjeno vsebino bodo ponovili v ponedeljek, 2. aprila, ob 10.30 za dijake goriških višjih srednjih šol. Prav tako jutri, vendar ob 20.30 bo v deželnem avditoriju nastopila poljska državna filharmonija Sudetov. Glasbeniki bodo pod vodstvom dirigenta Wilkomirskega podali 6. simfonijo v si minore Op. 74 Čajkovskega ter Koncert štev. 1 v si bemolle Op. 23. Za to priložnost se bo uglednim poljskim glasbenikom pridružila priznana ameriška pianistka Nina Tichman. Vstopnice za izvenabonmajski koncert veljajo 15 tisoč lir (člani in abonenti), oziroma 20 tisočakov. Prijateljska tekma dober test za Schillacija in Vierchowoda Danes v Bazlu Švica - Italija Včeraj dosegli sporazum Košarkarji bodo igrali BAZEL — Danes bo ob 16. uri (tudi po RAI) zadnja uradna prijateljska tekma Vicinijevih »azzurrov« pred nogometno predstavo leta: svetovnim prvenstvom. Zvezni trener bo poskušal dva igralca v »testu brez povratka«: Schillacija in Vierchowoda. Prvi naj bi bil glavni kandidat za mesto drugega napadalca ob Vialliju, to mesto pa naj bi »sunil« Carnevaleju, ki je že nekaj mesecev izven forme, oz. Sereni, ki spet po daljšem obdobju dosega zadetke. »Stari bojevnik« Vierchowod pa naj bi si s sijajno igro v zadnjem obdobju prislužil standardno mesto srednjega branilca na račun Interjevega igralca Ferrija, ki je bil dalj časa poškodovan in ki je na zadnji prvenstveni tekmi celo zakrivil avtogol. Na včerajšnji tiskovni konferenci je Vicini obrazložil svoje izbire: »Schillacija vsekakor moram poskusiti, najprej s Carnevalejem, nato še s Sergno, ker je Vialli poškodovan. Sicer pa se moti tisti, ki misli, da si je že prislužil standardno mesto v reprezentanci. O Vierchowodu pa bi dodal le, da ga moram nujno poskušati, saj moram imeti alternativo Ferriju, če bo slučajno izven forme...« Tekma bo v Bazlu ob 16. uri, sodniku Assen-macherju pa se bosta predstavili sledeči postavi: ŠVICA: Brunner, Hottiger, Baumann, Herr, Fischer, Koller, Piffaretti, Hermann (Hertig), Knup, Sutter, Chapuisat. REZERVE: Walker, Skhepull, Hertig (Hermann), Chassot, Gigon, Silvestre. ITALIJA: Zenga, Bergomi, Maldini, Baresi, Vierchovvod, Marocchi, Donadoni, De Napoli, Carnevale, Giannini, Schillaci. REZERVE: Pagli-uca, Ferrara, Ferri, De Agostirii, Fusi, Berti, Bag-gio, Serena. Donadoniju tri kola! BERN — Milanov napadalec Donadoni, ki je bil na nadavni pokalni tekmi proti Malinesu izključen zaradi udarca nasprotniku, je bil včeraj diskvalificiran za tri kola in tako ne bo mogel igrati na obeh polfinalnih srečanjih proti Bayer-nu iz Miinchna in tudi na morebitnem finalnem srečanju. To je vsekakor hud udarec za Sacchi- jeve varovance, ki bodo že itak brez Gullita, sedaj pa jim bo zmanjkal igralec, ki je trenutno najbolj v formi. Sicer pa je bila disciplinska komisija, ki je včeraj zasedala v Bazlu, zelo stroga. Prepoved za tri kola igranja je namreč dobil še igralec Au-xerra Boli, a tudi Fiorentina je bila zdesetkana. Dve tekmi ne bo mogel igrati lachini, ene pa Dunga, prav tako ne bo mogel odigrati prvega polfinalnega srečanja igralec Sampdorie Carbo-ni. Za eno kolo sta bila kaznovana Jensen in Steiner (Kbln), Clysters (Malines), VVohlfahrt in Grahammer (Bayern) ter Mihalijesku in Lupescu (Dinamo Bukarešta). Italija - Jugoslavija under 21 MADRID — Polfinalni nogometni srečanji evropskega pokala za državne reprezentance under 21 med Jugoslavijo in Italijo bosta 11. aprila v Jugoslaviji in 9. maja v Italiji. Tako sta se včeraj v Logronu v Španiji domenila italijanski trener Maldini in njegov jugoslovanski kolega Ivan Čabrinovič, katerega je spremljal jugoslovanski zvezni selektor Miljan Miljanič. . BOLOGNA — Italijanski košarkarji bodo danes in jutri redno igrali. Včeraj je namreč GIBA (združenje igralcev) potrdilo, da zaenkrat ne bo stavke zaradi vprašanja tujcev z italijanskim državljanstvom. Do preklica stavke je prišlo, ker je zvezni predsednik Enrico Vinci zagotovil, da FIP ne namerava spremeniti števila igralcev, ki prihajajo iz tujih federacij. Danes za svetovni in evropski naslov TAMBA BAY (ZDA) — Svetovni boksarski prvak v super-velter kategoriji, John Mugabi iz Ugande, se bo danes pomeril z Američanom Terryjem Norrisom. Srečanje bo .veljalo za svetovni naslov. Mugabi ima za sabo 37 zmag in dva poraza, proti Duanu Thomasu in Marvinu Haglerju (slednji dvoboj je bil eden najlepših v zadnjih 20 letih), Norris pa je doslej dosegel 24 zmag in doživel 3 poraze. V Italiji, in sicer v Čapu d Orlandu (Messina) pa bo srečanje za evropski naslov v supersrednji kategoriji. Pomerila se bosta Mauro Galvano iz Rima in Anglež Mark Kaylor. Azijske igre v znaku varnostnih ukrepov PEKING — Za azijske igre, ki bodo septembra v Pekingu, bodo podvzeli izredne varnostne ukrepe. Kaže namreč, da nekateri nameravajo izkoristiti igre za prirejanje protivladnih demonstracij. Po prvem dnevu četrtfinala Davisovega pokala na Dunaju Kritično za Italijo proti Avstriji Jutri v Cimi Sappadi Zamejsko prvenstvo ZSSDI v smučanju Jutri bodo požrtvovalni organizatorji letošnjega zamejskega prvenstva v smučanju končno poplačani: v Cimi Sappadj je namreč vse pripravljeno za 10. smučarski pokal ZSŠDI, ki ga pod pokroviteljstvom naše krovne športne organizacije prireja Breg. Med tednom je namreč zapadlo dosti snega, tako da so ponovno odprli vse naprave, vremenske nopovedi so dobre, tako da tokrat ne bi smelo biti ovir. Sinoči so na sedežu ZSŠDI ponovno žrebali štartne številke, skupno je kakih 170 vpisanih iz šestih društev. SPDT, Bregu, Mladini, Devinu in Brdini so se namreč pridružili še smučarji 01ympie, tako da bodo tokrat prisotni tudi Goričani. Proga bo po vsej verjetnosti tista, ki je bila programirana že za prejšnjo nedeljo, ki je tekmovanje odpadlo, skušali pa bodo celo izvesti, poleg seveda prvega, tudi drugi krajši veleslalom ali pa celo vzporedni slalom za najboljše. Organizatorji so so podali v Sappado že danes in bodo storili vse, da bo tekmovanje čim bolje uspelo. DUNAJ — V prvem četrtfinalnem srečanju Davisovega pokala med Avstrijo in Italijo, ki se odvija na Dunaju, gladko vodijo domačini nad Italijo z 2:0 in imajo veliko priložnost, da že danes, v srečanju dvojic, odpravijo sicer solidnega nasprotnika. Na prvem včerajšnjem srečanju je Horst Skoff naravnost »zmlel« mladega Nargisa v uri in pol z rezultatom 6:0, 6:0 in 6:2. Neapeljčan se je ob koncu- celo oprostil prisotni italijanski publiki za »nedostojno« predstavo. Zelo zanimivo in borbeno pa je bilo drugo srečanje med močnim Musterjem in Canejem, ki je igral z lažjo poškodbo, in ki se je zaključilo v štirih urah in pol, s tesnim 3:2 (7:5, 7:5, 1:6, 4:6, 6:3) pa je zmagal Avstrijec. Cane je po mnenju zveznega selektorja in trenerja Panatte igral še bolje kot v Cagliariju, vendar je moral priznati premoč res vrhunskega tenisača. Poleg tega je Caneja motila do skrajnosti nešportna publika, ki se je pred srečanjem napila piva in vina in katere sod- nik ni mogel utišati. Italijan se je celo sporekel z enim od gledalcev in izgubil pomembno točko. Vseeno pa je tokrat Cane le brzdal svoje živce, saj bi lahko pri izidu 2:0 za nasprotnika odvrgel puško v koruzo, pa se ni vdal. Izenačil je in kazalo je celo, da bo sposoben velikega podviga, pa mu je v zadnjem trenutku zmanjkalo moči. Danes bo na sporedu srečanje dvojic, Panatta pa se še ni odločil, kdo bi se moral boriti proti Antonitschu in Musterju, čeprav bosta to verjetno Cane in Pistolesi. Nič še ni izgubljeno, vsekakor pa je za »azzurre« vse zelo težko. Še vedno pa je vse v rokah Caneja. OSTALI ČETRTFINALNI IZIDI: Argentina -ZRN 1:0 (Mancini - VVohrmann 7:5, 4:6, 7:6, 7:6); Avstralija - Nova Zelandija 1:1 (Števen - Fitzgerald 1:6, 0:6, 6:3, 6:4, 6:2; Masur - Evernden 6:3, 7:6, 6:1); ZDA - ČSR 0:1 (Krickstein - Srejber 4:6, 7:6, 7:6, 6:7, 6:3). kratke vesti Uspeh Jugoslavije BUDIMPEŠTA — Jugoslovanska reprezentanca v hokeju na ledu je na svetovnem prvenstvu C kategorije premostila še eno oviro. Potem ko je premagala Republiko Korejo (4:2), je včeraj odpravila še Romunijo, in sicer s 6:3 (0:0, 2:1, 4:2). Kiraly in Timmons k Messaggeru MILAN — Karch Kiraly in Steve Timmons, dva izmed najboljših odbojkarjev na svetu, bosta v prihodnji sezoni branila barve Messaggera iz Ravenne. Kot je povedal predsednik društva, prihod teh igralcev sodi v širši načrt, da bi športne manifestacije v Ravenni predstvljale priložnost za zdravo zbiranje mladine. Dirka tris MILAN — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 3-9-22. Dobitnikov je bilo 106, prejeli pa bodo po 12.261.200 lir. Jutri morda odločilno za Juventino Radenska v L nogometni AL V Bazovici derbi Žaga - Primoge Danes in jutri v organizaciji N TO Kras Deželno pneo^o v naniizn t. AMATERSKA LIGA JUVENTINA RADENSKA - CORDENONESE Verjetno bo jutrišnje srečanje med Juventino in Cordenonesejem že dokončno odločalo o bodočnosti štan-dreškega moštva. Juventina je namreč z zmago proti Visinaleju opravila pomemben korak na poti do obstanka v ligi, z morebitnim jutrišnjim uspehom proti ekipi iz Pordenona pa bi v bistvu skoraj matematično zapečatila svoj obstoj v ligi. Zaradi navedenega je potrebno, da Štandrežci zaigrajo zbrano in motivirano, tako kot so to storili v zadnjih kolih, ko so zabeležili 5 pozitivnih izidov. Naloga ne bo lahka, saj se Corde-nonese krčevito bori proti izpadu in računati je, da bo tudi na tem gostovanju poskusil vse, da doseže svoj cilj. 2. AMATERSKA LIGA ZARJA - PRIMORJE Jutri bo v Bazovici derbi med Zarjo in Primorjem, ki ima najdaljšo tradicijo med derbiji naših ekip. To bo namreč 30. jubilejni spopad med Prose-čani in Bazovci, ki so se prvič srečali pred več kot 22 leti (24.12.67) v Boljun-cu, kjer je takrat gostila Zarja. V Bazovici so namreč prav v sezoni 67/68 po večletnem premoru (zaradi ukinitve UCEF) prvič vpisali domačo nogometno ekipo Zarjo v prvenstvo 3. AL, katerega je organizirala pokrajinska nogometna zveza (FIGC) v Trstu. Zarja je torej bila novinec v ligi in kljub temu, da je Primorje začelo že štiri sezone prej (63/64), so prvi derbi osvojili Bazovci z 2:0 (z goloma Scocca in 11-metrovko Vojka Križmančiča). Tudi v drugem derbiju v Nabrežini (21.4.68) Primorje ni zadovoljilo, igralo je brez jasnih idej, posebno v drugem polčasu, ko so Bazovci, v vrstah katerih so se posebno izkazali V. in S. Križmančič, Baldasin in Pasgualis, bili v premoči in tudi zasluženo odnesli točko. Derbi se je namreč končal brez gola. Od tedaj sta se Zarja in Primorje srečala še 4-krat v okviru prvenstva 3. AL, vseh ostalih 23 derbijev pa so igrali v 2. AL. Doslej je Primorje osvojilo 12 derbijev, Zarja pa 9, a osemkrat sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu (kar šestkrat brez gola). Prav kar se tiče golov povejmo, da jih je v teh 29 derbijih padlo razmeroma malo (skupno 43), 22 jih je dalo Primorje, 21 pa Zarja. Največ golov so dosegli v četrtem derbiju (2.2.69), ko je Primorje zmagalo s 3:1. Kot zanimivost bi lahko omenili, da smo zadnjo zmago Zarje nad Primorjem zabeležili v 24. derbiju (13.2.83) na Proseku (0:2) in od takrat dalje (pet derbijev) Bazovci niso več zatresli mreže Primorja, ki pa je v gos- teh izbojevalo kar polovico zmag, to je šest (štiri v Bazovici). Kako bo jutri v Bazovici, je težko napovedati. Zarjani, ki po nedeljski zmagi s Terzom praktično nimajo več problemov z lestvico, bi se zadovoljili z delitvijo točk, Primorje pa, ki še vedno upa, da dohiti vodilno dvojico Pieris - Aguileia (jutri ju čaka direktni dvoboj) pa računa na celotni izkupiček, saj mu lahko samo zmaga daje še nekaj upanja. Kar se tiče postav povejmo, da v vrstah Zarje ne bo Kalca, ki je izključen, pri Primorju pa je ista usoda zaradi četrtega opomina doletela Verilla in Mosettija. Poleg teh bo odsoten še mladi libero Štoka, katerega bo verjetno po daljši odsotnosti nadomestil Pipan. MUGGESANA - VESNA Križani, ki so po nedeljskem porazu s Porpettom spet na »prepihu«, gredo v goste ekipi, ki se bori za prestop v višjo ligo. To jasno kaže, da naloga »plavih« jutri ne bo lahka, vendar tudi ne brezupna. Miljska enajsterica, ki je v prvem delu prvenstva na domačih tleh (7 tekem) prepustila le eno samo točko (Primorju), je v nadaljevanju (6 tekem) doma s tesnim izidom premagala samo Terzo in Castionese, zgubila pa je proti Zarji, a z Aguileio, S. Vitom in Rudo se je morala zadovoljiti s točko. Prav to daje nekaj upanja Križanom, ki pa bodo žal v okrnjeni postavi. Naldiju in Pisaniju, ki sta bila »kaznovana« že prejšnji teden, se je zaradi četrtega opomina pridružil še Švab, vendar tudi v vrstah Muggesane ne bo najboljšega strelca Cecchija, ki je doslej dosegel 9 golov, in Gandolfa. Oba sta namreč izključena. (B. Rupel) 3. AMATERSKA LIGA BEGLIANO - MLADOST Kraševci bodo jutri igrali v gosteh pri ekipi Begliana, ki ima na skupni lestvici le točko manj od naših predstavnikov. Igralci Begliana so v prejšnjem kolu na tujem klonili proti solidnemu S. Lorenzu z gladkim 2:0, Do-berdobci pa so na domačih tleh doživeli neroden poraz proti Vermeglianu, potem ko so prešli v vodstvo že v prvi minuti srečanja. Vsekakor imajo naši lepo priložnost, da pokažejo, česa so res sposobni. SOVODNJE - MEDEA Šuligojev! varovanci bodo v 24. kolu letošnjega prvenstva I skupine gostili močno enajsterico iz Medeje, ki se bori za najvišja mesta skupne razpredelnice. Sovodenjci so v prejšnjem kolu kljub porazu prepričljivo igrali proti drugouvrščenemu Turriacu, saj so prikazali nekaj res lepih, čeprav žal v končnici neuspešnih akcij. Igralci Medeje so prejšnjo nedeljo s težavo odpravili skromni Fossalon, zato v jutrišnjem srečanju ni pravega favorita. Na sliki: akcija z derbija 3. amaterske nogometne lige Mladost - So-vodnje. TO ZSŠDI GO prireja EKIPNO TENIŠKO PRVENSTVO za goriška društva. Vpisovanje na uradu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 33029) še danes, 31. t. m. SK BRDINA vabi vse člane, da se udeležijo zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo jutri, 1. aprila, v Sappadi. Odhod avtobusa z Opčin ob 6. uri. Vse informacije dobite na tel. št. 212859 ali 212936. V okviru praznovanja svoje 20-letnice delovanja je NTO Kras vključil v svoj delovni program tudi obsežno organizacijo deželnega namiznoteniškega prvenstva. V športno-kulturnem centru v Zgoniku se bodo danes in jutri vrstila tekmovanja vseh mladinskih kategorij (mlajši in starejši pionirji in pionirke, mladinci, mladinke), nadalje bodo tekmovanja tretjekategornikov in v absolutni kategoriji. Poleg posameznikov lahko društva prijavijo tudi moške, ženske in mešane dvojice. Tekmovanja v mladinskih kategorijah veljajo tudi za deželni grand prix. Deželno prvenstvo predstavlja najpomembnejšo športno manifestacijo namiznoteniških igralcev. Svojo udeležbo so prijavila vsa društva iz Furlanije-Julijske krajine s preko sto nastopajočimi. (J. J.) V moški rokometni C ligi Kras Trimac - Padana Jutri ob 11. uri bodo Krasovi rokometaši v Zgoniku gostili ekipo Padane iz Monseliceja, ki je po slabem začetku zelo popravila svoj položaj na lestvici in ima sedaj le točki manj od Krasove postave. Krašovci so Padano že premagali v prvem delu prvenstva (v Monseliceju s 24:21), kar pa jih ne bi smelo zavesti, da bi jutrišnje goste podcenjevali.Za moštvo iz Monseliceja je namreč značilna hitra in agresivna igra, ki je spravila v težave tudi solidnejše ekipe, kot sta Pastajolly in San Dona. Povejmo še, da je napad Padane po številu danih golov (353) takoj za Pastajollyjem in Cividinom (387 in 356), ki veljata za najboljši moštvi letošnjega prvenstva. Krasovi igralci torej jutri ne smejo dopustiti, da bi nasprotniki vodili ritem igre, če pa bo našim tudi tokrat uspelo zmagati, bo to prav gotovo spet po zaslugi dobre obrambe. (Pjotr) Memorial »Mirko Škabar« Tudi letos pohod od Praprota do Repna SK Devin bo v spomin na dolgoletnega sodelavca, odbornika in predsednika Mirka Škabarja priredil 8. aprila IV. pohod od Praprota do Repna, Odhod bo od 8.30 do 10. ure. Ob odhodu bodo udeležnci, ki se še niso udeležili prejšnjih pohodov, prejeli izkaznico. Kdor je pohod že opravil, bo moral izkaznico predstaviti ob odhodu. Udeleženci bodo morali obvezno predstaviti izkaznico na dveh kontrolnih točkah, žigosali pa jo bodo na cilju. Žig bo dokaz za opravljeni pohod. Pot je posebno markirana. Po dveh opravljenih pohodih prejme udeleženec bronasto značko, po štirih srebrno in po šestih zlato značko. Po de- vetih opravljenih pohodih prejme udeleženec posebno priznanje. Na poti in na cilju bodo udeleženci prejeli topel čaj. Na cilju bo poskrbljeno za okrepčilo. Na razpolago bo »jota s klobaso« ali »testenine z mesom« s solato in kruhom. Cena je 5.000 lir, ki jih je treba iz organizacijskih razlogov plačati ob odhodu. Vino in druge pijače bodo na cilju proti plačilu. Najmlajši in najstarejši udeleženec in udeleženka prejmeta pokale. KOŠARKA - DRŽAVNI KADETI KONTOVEL TECHNA - LATTE CARSO 90:73 (45:39) KONTOVEL TECHNA: Ban 6, Emili 5 (1:3), Budin 13 (1:1), Gulič 17 (5:8), Daneu 1 (0:1), Rebula 16 (6:6), Vodopivec 2, Kre-vatin 4, Gregori 25 (2:3). V tretjem kolu finalnega dela državnega kadetskega prvenstva so Kontovelci po pričakovanju premagali še Latte Car-so. V uvodnih minutah naši niso igrali najboljše, saj so v 9. min. že zaostajali za 8 točk (13:21), nakar so se le zbrali, v 15. min. pri izidu 30:30 dohiteli nasprotnika in bili stalno v vodstvu do konca sreča-nja. Čeprav Kontovelci niso igrali kot znajo, so vseeno osvojili prepotrebni točki, tako da so še v teku za osvojitev 3. mesta, ki pomeni uvrstitev v nadaljnji del tega prvenstva, kar bi bilo za naše košarkarje zares izvrsten uspeh, (jan) MINIBASKET Turnir G. Obersnel POLET - AZZURRA 17:19 POLET: Piccini, Kocjančič 1, Lakovič 14, Šturman, Hrovatin, Corbatti 2, Rebec-chi, Malalan, Taučer. Po precej slabi igri so poletovci zasluženo izgubili proti Azzurri, ki je bila v vseh četrtinah boljši nasprotnik. Poletovci so predvsem odpovedali v obrambi. Od naših sta se izkazala prav najmlajša igralca, Erik Piccini in Vasilij Kocjančič- (jan) POLET - INTERMUGGIA 16:29 POLET: Šturman, Kocjančič, Piccini, Corbatti 12, Lakovič 4, Rebecchi, Malalan, Hrovatin, Taučer, Tudi proti Intermuggii so poletovci zasluženo izgubili, čeprav bi bila lahko razlika v koših manjša. Naši pa so bili tudi na tej tekmi premalo pazljivi v oh-brambi. (jan) Turnir Zini & Rosenvvasser POLET- INTERMUGGIA 38:8 POLET: Genardi 4, Lakovič 19, Sosič 2, Budal, Petaros 5, Krt, E. Lakovič 4, Corbatti 2, Šturman, Rebecchi. Poletovi minikošarkarji so z dokaj dopadljivo igro v napadu in dobro obrambo visoko premagali goste, ki so zaostajali prav v vseh čertinah. Poletovci so tudi spoznali, da je recept za uspeh predvsem skupinska igra. Za visoko in zasluženo zmago je treba pohvaliti prav vse poletovce. (jan) V jutrišnjem 27. kolu košarkarske B-2 lige v Imoli proti Virtusu (18.30) Jadran TKB mora nadaljevati z dvignjeno glavo V 27. kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige bodo jadranovci jutri igrali v Imoli proti tamkajšnjemu moštvu Vir-tusa, ki so ga v prvem delu prvenstva tudi premagali. Bila je tista ena najboljših Jadranovih predstav v tem prvenstvu proti nasprotniku, ki je bil do kola prej kar na vrhu lestvice. Odtlej pa sta ekipi ubrali različno pot. Imola je še vedno v boju za končnico prvenstva (s 30 točkami je namreč na 6. mestu lestvice), jadranovci pa so s 14 točkami na zadnjem mestu razpredelnice in že, čeprav ne matematično, obsojeni na izpad v C ligo. So torej jutri naši košarkarji povsem brez možnosti? Če bodo ponovili sobotno domačo predstavo proti Petrarci iz Padove, jih v Imoli gotovo čaka nov in pekoč poraz. Vsi v Jadranovem taboru (od igralcev, strokovnega vodstva in odbora) so glede sobotnega poraza ugotovili, da je bila predstava proti Petrarci skrajno negativna. S tako igro bodo tudi še maloštevilni navijači pustili našo ekipo na cedilu. Zato je treba spet zavihati rokave, se častno in požrtvovalno boriti na vsaki tekmi, dati proti vsakemu nasprotniku vse od sebe. Jadran namreč zastopa vso slovensko zamejsko košar- ko in ni vseeno, da prav združena ekipa izgleda kot zbegana in neorganizirana četa, s katero se vsi na voljo poigravajo. Resnici na ljubo, zelo težko je »igralno motivirati« jadranovce sedaj, ko so izgubili še poselednje upanje za obstanek v ligi. Prav v teh težkih trenutkih pa je treba sebi in tudi ostalim (predvsem zvestim navijačem) dokazati, da so se lahko enakovredno borili proti vsaki ekipi v tem prvenstvu in zapuščajo ligo z dvignjeno glavo, (jan) Promocijska liga na Goriškem Tudi danes domovci ne igrajo Današnjega košarkarskega srečanja promocijskega prvenstva med Domom Gometal in Petrolifero ne bo zaradi ponovne odsotnosti sodniškega para. Kronično pomanjkanje sodnikov je zelo prizadelo letošnje prvenstvo, v katerem so dobršni del srečanj morali odigrati med tednom. Odpadlo srečanje bodo nadoknadili morda že v prvih dneh prihodnjega tedna, (af) Danes v Repnu Kontovel ES-CGI Med našimi ljubitleji košarke vlada veliko pričakovanje za drevišnje srečanje promocijskega prvenstva med Kontovelom Electronic Shop (na sliki) in CGI iz Milj. Če bodo naši zmagali, bodo namreč dohiteli Miljčane na vrhu lestvice in bi tako imeli lepe možnosti za prestop v D ligo. Tekma bo drevi v Repnu ob 20.30. V ženski odbojkarski C-l ligi Borovke v težavah Mestni derbi med OMA Mobili S. Giusto in Borom El-Pro bo srečanje šesterk, ki imata povsem drugačne cilje. Slovenske odbojkarice se krčevito borijo za obstanek, dre-'dšnje gostiteljice pa za visoko končno uvrstitev, ki omogoča najmanj prestop v novoustanovljeno žensko B-2 ligo. V dosedanjih 18 prvenstvenih nastopih je OMA 12-krat zmagal in 6-krat izgubil, borovke pa imajo nasprotno 6 zmag in 12 porazov. Varovanke trenerja Manzina so poteg-pile krajši konec v 1. kolu z Albatrosom v Trevisu s 3:1 ter z istim nasprotnikom tudi doma, prav tako s 3:1. Dvakrat je Tržačanke spravil na kolena še Pav Zenit iz Vidma v 3. kolu sredi Trsta s 3:0 in potem v Vidmu s 3:1. Mestni tretje-dgaš je izgubil še doma v 9. kolu z Vivilom iz Ville Vicenti-ne po 5 nizih kot tudi v 17. kolu, ko je doživel senzacionalni spodrsljaj pred domačimi gledalci z vse boljšim Ghemar-jem iz Piove di Sacco. Po tem spodrsljaju so se Tržačanke Pred tednom dni oddolžičle z zmago v Mestrah. Prvo srečanje med Borom Elpro in Oma, ki je bilo v Domu Ervatti na Proseku, se je končalo s 3:1 v korist gostiteljic. V prvih dveh nizih sta si bila nasprotnika precej enakovredna, tretjega so izbojevale naše igralke, v četrtem Pa so se zlahka predale. Bržkone so tudi nocoj favoritinje njralke trnerja Manzina, ki normalno trenirajo od 8 do 10-krat tedensko, pred srečanjem z Albatrosom so trenirale celo 14-krat. Volumen treninga je pri OMA na nivoju profe-sionalnjh igralk v prvi ligi. Pri Boru Elpro se letošnje prvenstvo ni pričelo pod naj-č°lj srečno zvezdo. Poškodbe in bolezni se vrstijo kot na tekočem traku. V ponedeljek se je na treningu poškodovala se Vera Stopper, ki bo že pojutrišnjem šla na operacijo tPeniskusa. Upati je le, da niso poškodovani ligamenti. Z °dsotnostjo Stopperjeve je trener Kalc ostal še brez zadnje bienjave glede tolkačic in bo v primeru potrebe moral po-stati na igrišče 14-letno Paolo Gregori. Pred letošnjim dru-Smi srečanjem nasprotnika nimata kaj skrivati, saj se odlično Poznata in se torej obeta zanimivo srečanje. Gostiteljice, čeprav so nesporne favoritinje, pa nimajo že v naprej zago-t°vljenega trinajstega para točk. Borovke namreč krvavo Potrebujejo zmago, saj njihova usoda ni odvisna samo od razpleta v telovadnici šole na Al turi, temveč tudi v Tržiču, ^Jer Peroni gosti Ottico Tomasini (slednja ima 12 točk in je s®veda neposredni tekmec za obstanek, ob že izpadli še-sterki iz Tržiča). Odbojkarice iz Červinjana gostujejo v Tre-isu in so slej ko prej obsojene na poraz, Dolo, ki bo gostil lvil iz Ville Vicentine, lahko spet preseneti. Zmaga Bora Mpro bi torej bila izredno dobrodošla. (G. F.) Drevi v ženski odbojkarski C-2 ligi Derbi Agorest - Tudi deželne odbojkarske lige se nagibajo h koncu. Danes je na vrsti 21. kolo, ki bo prav za vse naše šesterke - 8 jih namreč nastopa v moški in ženski C-2 ter ženski D ligi - izredno zanimivo. Osrednji prvenstveni spopad bo tokrat derbi v ženski C-2 ligi v Sovodnjah med Agorestom in Slogo Koimpexom. Za gostiteljice prihaja derbi ob sila neugodnem času. Trener goriške ekipe Strgar ima dobesedno zdesetkano šesterko, saj je ostal zaradi poškodb in bolezni brez šestih odbojkaric. Od najboljše postave fcodo nastopile samo tri, Vižintinova, Marassijeva in Zavadlavova, vse ostale so prisiljene na odmor. Z najboljšo postavo ne bo odšla na igrišče niti Sloga Koim-pex, ker je zbolela Martina Ukmar. Glede na široko izbiro igralk trener Peterlin ne bo v taki zadregi kot goriški kolega. V prvem srečanju na Opčinah je Sloga Koimpex razmeroma lahko pospravila točki, saj se je derbi končal s 3:0 (1, 11, 7). Goričanke pa znajo presenetiti v trenutku, ko imajo najmanj možnosti za uspeh in seveda niso favoritinje. V letošnjem prvenstvu, tudi iz objektivnih razlogov, saj praktično niso še nikoli nastopile z najboljšo postavo, so v igri zelo nihale. Na nekaterih srečanjih so pokazale odlično odbojko kot tudi obilico začetniških napak. Nesporne favoritinje so seveda slogašice, ki bi izbojevale sedmi zaporedni par točk in sedemnajstega v letošnjem prvenstvu. V srečanju s Torriano iz Gradišča ima Sokol Indules odprt račun. V prven obračunu sredi Gradišča, ko je Torriano treniral Orel, so gostiteljice zmagale s 3:2. Če pogledamo lestvico, so Nabrežinke z 20 točkami na varni sredini lestvice, Torriana pa jih ima 6 manj in se bori, da ne bi zdrknila stopničko niže, ki pelje v D ligo. Glede na dosedanjo prvenstveno pot, gostje sredi Nabrežine ne morejo računati na uspeh, če seveda varovanke trenerja De VValdersteina ne naletijo na slab dan in nasprotnic ne podcenjujejo. Med tednom so redno trenirale ter ni bilo po-škod in običajnih sezonskih bolezni. Prednost domačega igrišča bi morala biti še dodatna prednost, ki bi moral jeziček na tehnici nagniti na stran slovenskih odbojkaric. Za odbojkarje goriške 01ympie (C-2 liga) se zahtevni nastopi vrstijo kot na tekočem traku. Po Sloga Koim[)ex gostovanju v Sacileju prihaja sedaj k goriškim odbojkarjem v goste Volley Bali iz Vidma, ki je z dvema točkama več mesto više na lestvici. Z nocojšnjim nasprotnikom so Špacapan in tovariši zmagali sredi Vidma s 3:1 in pred domačimi gledalci bi moralo biti še lažje. Videmčani pa se v Gorici ne bodo predali zlahka, saj je zmaga za obe šesterki izredno važna. Mislimo, da so gostitelji favoriti za osvojitev trinajstega para točk, ker edino tako še ostajajo v konkurenci za visoko uvrstitev na končni lestvici. Zastopniki Mebla Imse se bodo podali na pot v Trst k Rozzolu, ki je zaenkrat na 10. mestu z dvema točkama prednosti pred Torriano Belco iz Gradišča. Omeniti moramo, da so Petejan in tovariši v domačem nastopu zlahka opravili s Tržačani, saj so izbojevali najlažjo prvenstveno zmago (nasprotniku so v treh nizih prepustili vsega skupaj samo 16 točk). V povratnem obračunu prav gotovo ne bo tako lahko, ker Rozzol igra doma povsem drugače kot v gosteh. Vsaj na papirju je tokrat pred najlažjo nalogo Bor Cunja Avtoprevoz, ki bo v Gradišču na drugi strani mreže imel Torriano Belco. Za uspešen nastop borovci domačina ne smejo podcenjevati, da se jim to ne bi maščevalo, še posebej sedaj, ko so na odličnem drugem mestu na lestvici. Upati je, da se bodo ponovili razpleti iz prvega dela prvenstva in da bodo naše tri ekipe spet pospravile vseh 6 točk. Tudi v ženski D ligi imata naši dve šesterki enkratno priložnost za uspeh. Varovanke trenerja Drasiča bodo gostile skromno Aguilo Spilimber-ghese, ki je z 8 točkami na predzadnjem- mestu razpredelnice. Kontovelke so odbojkarice iz Spi-limbergha premagale v gosteh s 3:1. Točki morata za vsako ceno ostati na Proseku, ker edino tako gostiteljice lahko ohranijo varno 10. mesto na lestvici. Posredno lahko napravi veliko uslugo Kontovelkam tudi Breg Agrar, ki se bo v dolinski občinski telovadnici spoprijel s San Giorgi-om. Odbojkarice iz Porcie imajo dve točki več od Kontovelk in so tudi mesto više na lestvici. Vprašanje pa je, če so Dolinčanke še motivirane, da se nasprotnicam oddolžijo za poraz v gosteh in se borijo do konca prvenstva, čeprav je praktično že vse odločeno. (G. F.) w Vsak ponedeljek na koprski televiziji Živahno o našem športu sred®telpa, ki pripravlja športno oddajo 6. KROG, je te dni obiskala športno Sor v zgon'ku, kjer so vadile najmlajše namiznoteniške igralke Krasa in igr.® Tarčo. Jutri pa se bodo naši televizijski kronisti mudili na nogometnem Port v Bazovici' kjer bo derbi med Zarjo in Primorjem. Reportaže o teh ih dogodkih, kot tudi še marsikaj o našem domačem športu, si boste Pa L° ogledali v oddaji 6. KROG, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 18.15 oprski televiziji. (Foto Davorin Križmančič) Deželni odbojkarski finale under 18 Sloga Koimpex v Torviscosi Jutri se bo v Torviscosi v videmski pokrajini s polfinalnimi tekmami začel letošnji deželni finale v ženski odbojki za kategorijo under 18, v katerem bo barve tržaške pokrajine branila Sloga Koimpex. Slogašice letos v Trstu niso imele enakovrednega nasprotnika. V pokrajinskem delu tekmovanja je bilo vpisanih 9 ekip, Sloga Koimpex pa je v 16 tekmah svojim nasprotnicam prepustila le dva seta. Slogašice se tako po dveh letih zopet ponašajo z naslovom pokrajinskega mladinskega prvaka, saj so v sezoni 87/88 iste igralke osvojile najprej pokrajinski, nato pa še deželni naslov v kategoriji under 16. Težko pa je napovedovati, kako bo letos. Kot nam je povedal Slogin trener, prof. Ivan Peterlin, se Sloga Koimpex na ta deželni finale ni izrecno pripravljala. Ogrodje šesterke sestavljajo namreč članice prve ekipe, katere glavni cilj je, da si čimprej tudi matematično zagotovi napredovanje v C-l ligo, zato posebnih treningov za mladinsko vrsto ni bilo. Ostali trije deželni finalisti so Fin-cantieri Tržič za goriško, Randi Sangi-orgina na videmsko in Promovolley za pordenonsko pokrajino. Žreb je sloga-šicam za polfinalnega nasprotnika določil Promovolley (slednji je bil pred 2 letoma na deželnem finalu under 16 Slogin nasprotnik v boju za prvo mesto). Pordenonska ekipa nastopa letos v D ligi, v kateri sploh nima enakovrednega tekmeca, saj spada po kakovosti vsaj za ligo više. Vse mladinke so seveda tudi članice prve šesterke, torej je jasno, da se nam obeta zanimivo srečanje. Urnik: ob 16.00 Fincantieri -Randi Sangiorgina, sledi Sloga Koim-pex - Promovolley. Tekmi za 3. oz. 1. mesto bosta naslednjo nedeljo. (Inka) 2. ŽENSKA DIVIZIJA SAGRADO - OLVMPIA 0:3 (10:15, 13:15, 11:15) OLVMPIA: Bevilacgua, Brisco, De Biasi, Corsi, Bertolini, Bulfoni, Carrara, Zotti, Pintar. Močno razredčena vrsta 01ympie je v Zagraju s težavo, a zaslhženo zmagala. Prav to, da je v dvanajsterici tokrat manjkalo kar pet igralk, je razlog za slabšo in na trenutke neorganizirano igro 01ympie. Sicer so po kvaliteti in borbenosti vsi trije seti bili zanimivi prav v končnici, ko pa je odločala večja zbranost gostujočih igralk. Vsekakor moramo omeniti, da je v odsotnosti treh podajačič njihovo vlogo prevzela in jo tudi uspešno opravila 14-letna Evelin Bulfoni. (EZA) | domači šport DANES SOBOTA, 31. MARCA 1990 ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 20.30 v Trstu, telovadnica na Alturi: OMA Mobili San Giusto - Bor Elpro. MOŠKA C-2 LIGA 20.30 v Gorici, slovenski športni center: 01ympia Gorica - Volley Bali Videm; 20.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Rozzol Trst -Meblo Imsa; 20.30 v Gradišču: Torriana Belca - Bor Cunja Avtoprevoz. ŽENSKA C-2 LIGA 20.00 v Sovodnjah: Agorest Gorica -Sloga Koimpex; 20.30 v Nabrežini, občinska telovadnica: Sokol Indules - Torriana Gradišče. ŽENSKA D LIGA 17.30 v Dolini, občinska telovadnica: Breg Agrar - San Giorgio Porcia; 18.30 na Proseku, telovadnica šole Fran Levstik: Kontovel Electronic Shop - Aguila Spi-limberghese. 1. MOŠKA DIVIZIJA 15.30 v Trstu, telovadnica Čampi Elisi: Le Volpi - Sloga; 16.30 v Trstu, šola Gali-lei: Prevenire - Bor. 1. ŽENSKA DIVIZIJA 15.30 na Opčinah, šola De Tommasini: Sloga Sagor - Virtus Trst; 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Agorest - Azzurra. 2. ŽENSKA DIVIZIJA 17.30 v Nabrežini, občinska telovadnica: Sokol - Le Volpi B. KOŠARKA MOŠKA D LIGA 18.30 v telovadnici Ervatti pri Briščkih: Bor Radenska - Nervesa. PROMOCIJSKA LIGA 19.00 na stadionu »1. maj«: Cicibona -Lav. Porto; 20.30 v Repnu: Kontovel Electronic Shop - CGI. PRVA MOŠKA DIVIZIJA 15.00 na Kontovelu: Kontovel - Barco-lana; 18.00 v Repnu: Polet - Edil '90; 20.00 v telovadnici Ervatti pri Briščkih: Ama-tori B - Sokol. PROPAGANDA 15.00 na stadionu »1. maj«: Bor - Liber-tas. NOGOMET UNDER 18 15.30 pri Domiu: Domio - Breg; 16.30 v Vilešah: Villesse - Primorje. NAJMLAJŠI 15.30 pri Sv. Alojziju: S. Luigi V.B. -Primorje. CICIBANI 15.45 v Miljah: Fortitudo B - Breg; 15.45 v Čarboli: San Vito - Bor; 15.00 v Miljah: Fortitudo A - Primorje. MLAJŠI CICIBANI 15.00 na igrišču Rossoni: Roianese -Zarja Adriaimpex A; 15.30 na igrišču v Ul. Alpini: Gretta - Žarja Adriaimpex B. JUTRI NEDELJA, 1. APRILA 1990 ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Dolini, občinska telovadnica: Breg - Bor Friulexport. UNDER 16 MOŠKI 10.00 v Prati: Prata - Val Tekno Prog-res; 11.00 v Rodeanu Bassu: Volley Corno - Sloga. UNDER 18 MOŠKI - DEŽELNI FINALE 10.00 v Trstu, telovadnica šole na Alturi: Volley Bali Videm - Inter 1904 Trst, sledi: Volley Pordenone - 01ympia Gorica. UNDER18 ŽENSKE - DEŽELNI FINALE 16.00 v Torviscosi: Fincantieri Tržič -Randi Sangiorgina, sledi: Sloga - Promo-volley. UNDER 14 MOŠKI 11.00 v Trstu, licej Petrarca: Pallavolo Trst - Sloga. UNDER 14 ŽENSKE - PLAV-OFF 11.00 v Trstu, stadion 1. maj: Bor Friu-lexport - CUS Trst. KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 18.30 v Imoli: Virtus Imola - Jadran TKB. PRVA MOŠKA DIVIZIJA 15.00 na stadionu »1. maj«: Bor - Fincantieri. DEŽELNI KADETI 16.00 v Gorici: Dom Gometal - POM. DEŽELNI MLADINCI 11.00 v šoli »Levstik« na Proseku: Kontovel - St. Azzurra; 11.00 na stadionu »1. maj«: Cicibona - Inter 1904. DEČKI 9.00 v Dolini: Breg - Libertas. PROPAGANDA 10.00 v Nabrežini: Sokol - Kontovel. NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.30 v Stražicah: Juventina Radenska - Cordenonese. 2. AMATERSKA LIGA 15.30 V Bazovici: Zarja - Primorje; 15.30 v Miljah: Muggesana - Vesna. 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Medea; 15.30 v Beglianu: Begliano - Mladost. NARAŠČAJNIKI 10.30 v Gorici, na Baiamontiju: Juventina - Azzurra; 10.30 v Dolini: Breg - Cos-talunga; 8.30 na Proseku: Primorje - Zau-le Rabuiese. NAJMLAJŠI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Ponziana. , ZAČETNIKI 11.15 pri Domju: Domio - Zarja Adria-impex; 11.45 v Zavljah: Zaule Rabuiese -Primorje. GIMNASTIKA 15.00 na stadionu »1. maj«: deželno prvenstvo v športno-ritmični gimnastiki za deklice, nastopa tudi Bor. ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Padana Monselice. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000,- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000,- din), polletno 390,- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000.- din). Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik sobota, 31. marca 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT in tiska ^ Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Fant je preživel 169 dni v temi in v verigah, a je kljub temu čil in zdrav Pri Materi izpustili Catalda Albaneseja Podjetnika so ugrabili 9. oktobra lani Cataldo Albanese v maminem objemu (Telefoto AP) MASSAFRA (TARANTO) — V noči na petek se je na območju Metaponta pri Materi srečno zaključila ugrabitev 24-letnega podjetnika Catalda Albaneseja. Fanta so ugrabili 9. oktobra lani, za njegovo svobodo pa naj ne bi družina izplačala ugrabiteljem niti lire. Že pred nekaj meseci je družina prosila medije, naj se ne ukvarajajo s Cataldom, ker bi sicer ugrabitelji pretrgali sleherno vezo z družino. Pogajanja so očitno ubrala pravo smer, saj so predsinočnjim odpeljali fanta iz »ječe« in ga pustili na precej osamljenem kraju. Ugrabitelji naj bi mu potisnili v roko nekaj kovancev za telefon, Cataldo pa je moral prehoditi nekaj kilometrov, predno je prispel do bencinske črpalke, od koder je telefoniral domov. Družina je prva prispela v okraj Piz-zica pri Metapontu di Bernaldi, nekoliko kasneje pa so se jim pridružili tudi karabijerji, ki niso takoj ugotovili, kje je Cataldo. Po prvih izjavah izpuščenega fanta, naj bi ugrabitelji sorazmerno dobro ravnali z njim, vsekakor pa nikoli nasilno. Dolge mesece ugrabitve je preživel v manjši sobici privezan z verigo k postelji. Največkrat so mu prekrili oči, sicer pa ni smel brati časopisov in je ves čas preživel v popolni samoti. Cataldov brat Tonino je dejal, da se brat počuti še kar dobro, čeprav je nekoliko podhranjen. Kakor hitro so ga karabinjerji po prvem zasliševanju pospremili domov, je Cataldo pozdravil mamo, ki ga je pričakal kar na domu, nato pa se odpravil spat. Včeraj so ga preiskovalci ponovno zaslišali in ga pospremili na kraj, kjer so ga ugrabitelji izpustili po poldrugi ure vožnje z avtomobilom. Preiskovalci trdno upajo, da bodo lahko tako ugotovili vsaj približno, kje so imeli ugrabitelji Cataldovo skrivališče. Fant je namreč dejal, da ni bil nikoli pod šotorom, zato gre za kraj, ki ga ne bo tako lahko skrivati. ZRN namerava uvesti visok cestni davek BRUSELJ — Vojna med avtoprevozniki in vladami nekaterih držav članic ES se še .nadaljuje in vse kaže, da se bo v prihodnjih mesecih še zaostrila. Zvezna republika Nemčija je predvčerajšnjim odobrila uvedbo letnega davka za tranzit tovornjakov po avtocestah. Davek, ki bo stopil v veljavo 1. julija, znaša od tisoč do 7 tisoč mark, odvisno od vozila. Včeraj je s podobnim ukrepom zagrozila tudi Holandska in ni izključeno, da bosta na isti način ukrepali še Belgija in Luksemburg. Belgija je nameravala uvesti davek na tranzit že pred dvema letoma, vendar jo je pristojna komisija v ES pregovorila, prav zaradi ostrega protesta Zvezne republike Nemčije. Komisija za prevoze pri Evropski skupnosti, ki ji predseduje Karel Van Miert, je že napovedala protiukrepe, ker meni, da je nemška odločitev, nezakonita in močno penalizira celoten tovorni promet po evropskih cestah. Romunski nacionalisti zahtevajo naj se Madžari izselijo v Azijo Madžarom je v teh dneh že nekajkrat zastal dih, ko so po televiziji gledali najprej amaterske video posnetke iz Tirgu Muresa (Marosvasarhelya), kjer so Romuni skoraj do smrti ubili starejšega človeka; šele kasneje se je namreč zvedelo, da gre za priljubljenega madžarskega pisatelja, Andrasa Siitoa. Po obračunu z razdivjano romunsko večino so ga pripeljali v bolnišnico na Madžarskem, od koder je, negiben in slep, povedal nekaj več o dogodkih v Tirgu Muresu. Kaj je, pravzaprav, povzročilo nerede med večinskim romunskim in z milijonskim manjšinskim prebivalstvom, ne ve nihče natanko. Romunski viri zatrjujejo, da se je spor začel zaradi napisa na neki madžarski apoteki, češ, »tukaj 'ne strežemo Romunom«. Največja organizacija etničnih Madžarov, v Romuniji, Demokratska zveza, je to zanikala. Očividci, ki so pravkar prišli iz Tirgu Muresa, zatrjujejo, da je ozadje dogodkov povezano z umetniškim in literarnim gibanjem »Vatra Romanasca«. Po decembrskih dogodkih se je razvila v nacionalistično gibanje, katerega člani so intelektualci, med njimi tudi ortoped Ženo Opris in Kadu Cionteh. Tudi razlogi, zakaj so kmetje iz vasi Hodac in Ibanesti prišli v mesto, se razlikuje od prvotnih. »Doslej vemo le toliko, da je bilo ubitih osem ljudi in ranjenih okoli 300, vendar to ni ta hip v ospredju,« je pove- dala dr. Judith Toth, pravna svetovalka v ministrstvu za notranje zadeve Madžarske. »Mnogo večji problem je napetost, ki vlada med ljudmi. Kajti Madžarom v Transilvaniji je večinsko prebivalstvo zagrozilo, naj gredo na Madžarsko ali pa nazaj v Azijo, od koder so prišli.« Po diplomatskih stikih, ki so se odvijali poprej bolj ali manj po pošti, sta se v Bukarešti srečala romunski premier Petre Roman in madžarski veleposlanik Pal Sziics, žal brez velikih uspehov. Pritiski se nadaljujejo. Pred dnevi je v roke Alajosa Chrudinaka, avtorja televizijske tedenske oddaje Panorama, prišlo pismo, da ga bodo zaradi oddaj o Romuniji ubili v najmanj dvainsedemdesetih urah. Pismo je poslalo sodišče organizacije »Vatra Romanaesca«. Trenutno je na Madžarskem več kot 32.000 romunskih beguncev. Redko kateri se namerava vrniti domov, kljub temu da so nekateri prestopili zeleno mejo še pred revolucijo v Romuniji. Madžarska je podpisnica Ženevske konvencije, njena liberalna politika do beguncev je presenetljiva, kljub velikim izdatkom, ki jih ima z njimi. Lani, na primer, je vlada dala na stran 5 milijonov dolarjev (300 milijonov forintov), kar zadošča za začasno nastanitev, prvo pomoč... Vse takšne rešitve so, kajpak, le začasne. Vsakomur je najtoplejši lastni dom, v katerem ni pritiskov. ALENKA AUERSPERGER Nove sitnosti za Occhetta CAGLIARI — Tajnik KPI Occhetto bo moral pred pretorja. Aldo Moretti, ki bil svojčas svetovalcev v občinski upravi Assemini na Sardiniji, je namreč vložil tožbo, ker ga KPI, v času, ko je bil odgovoren za organizacijo festivalov Unita, ni primerno plačevala in ga sploh ni zavarovala. Moretti je bil v festivalskem organizacijskem odboru od novembra 1983 do junija 1987, potem pa je odstopil zaradi notranjih razprtij z ostalimi odborniki. V tem obdobju pa je bil tudi uslužbenec sardinske federacije KPI. V prijavi med drugim piše, da mu je stranka sedaj dolžna dobrih 50 milijonov lir. Protestno zborovanje v Bratislavi za avtonomijo slovaškega naroda BRATISLAVA — Več tisoč Slovakov se je včeraj zjutraj zbralo pred državnim svetom v Bratislavi in izrazilo protest zoper sklep zveznega parlamenta, ki je preimenoval dosedanjo Češkoslovaško socialistično republiko v Federativno češko-slovaško republiko (v slovaški verziji) oziroma v Federativno češkoslovaško republiko (v češki verziji). Demostranti pa so z včerajšnjim zborovanjem opozorili, da se ne strinjajo le z besedno ločitev Češke in Slovaške, marveč hočejo pravno avtonomijo slovaške države. Že pri glasovanju novega imena v zveznem parlamentu je prišlo do ostrih nasprotovanj med predstavniki obeh narodnosti in ker niso zbrali dvotretjinske večine, je bilo potrebno, da so iz bolnišnice pripeljali v parlament samega predsednika Vaclava Havla, ki je pred dnevi prestal operacijo. Slovaški narod, ki živi v manj razvitem območju države, predstavlja le 30 odstotkov celotnega prebivalstva, ki šteje nekaj manj kot 16 milijonov ljudi. Med samo manifestacijo so zbrani prepevali zadnji del češkoslovaške himne, ki zadeva Slovaško, in druge izrazito slovaške pesmi. Yorška vojvodinja Sarah in princeska sta doma Otočani so dvakrat dočakali: priljubljena Fergie, vojvodinja yorška, je zapustila kliniko, kjer je zagledala beli svet njena drugorojenka, izvedeli pa so tudi za ime deklice. Princesko, ki je menda na las podobna mami, bodo krstili za Eugenio Victorio Heleno (Telefoto AP) Karel Smolle ne bo kandidiral na Zeleni alternativni listi CELOVEC — Prejšnji teden je napovedal Karel Smolle, da na državnozborskih volitvah ne bo več kandidiral za Zeleno alternativno listo (ZAL), da pa bo Koroška enotna lista (KEL) na koroškem nivoju še naprej sodelovala z ZAL. Gotovo vzroka dovolj, da se posvetimo vprašanju nekoliko globlje, saj se odpira prav v tej zvezi kar kup dejstev, ki so med sabo povezana. Tako je nazadnje Smollejeva napoved tudi logična posledica kvalitativno nove razprave zelenih z manjšin- ' skim vprašanjem - in to po celi Avstriji. Prelahko pa bi bilo ugotoviti, da je Smolle prišel z zelenimi v Avstriji navzkriž le zaradi manjšinskega vprašanja, čeprav seveda prav to stopa v ospredje. Toda Smolle je bil v nasprotju z zelenimi npr. tudi v vprašanju odprave avstrijske vojske, na mednarodnem nivoju je npr. zakrivil prekinitev stikov med avstrijskimi zelenimi in osvobodilnim gibanjem Polisario v Maroku, ko se je kot član uradne avstrijske delegacije mudil pri maroški vladi in ni našel »napak«. ■ Najbolj očitna pa so postala nasprotja med Smodejem in načelnimi sklepi ZAL prav v manjšinskem vprašanju: medtem ko so zeleni načelno odklanjali vsakršno ločevanje otrok po jezikovnih kriterijih, je Smolle pristal na ločitveni zakon, tako pa povzročil hude zaplete ne samo med koroškimi Slovenci, temveč tudi med zelenimi. Prav zadnje pa je sprožilo prve premike: zeleni sami so začeli Smollejevo vlogo ocenjevati diferencirano, govor je bil o tem, da se »take nezgode v obratu ne smejo več dogoditi«, pravtako pa so zeleni morali vzeti na znanje, da je prav s Smollejevim soglašanjem z ločitvenim zakonom prišlo med Slovenci na Koroškem do hudih nesoglasij, ki dodatno niso bila omejena na podedovano konfrontacijo med obema osrednjima organizacijama, temveč je postal Smolle tudi tarča kritike znotraj lastnih struktur. Prav to spoznanje pa je imelo za ZAL seveda tudi posledice: tako so že na decembrskem zveznem programskem kongresu ustanovili poseben delovni krožek, ki naj bi izdelal zeleno-alterna-tivni manjšinski program. Vodstvo tega krožka pa niso poverili Smolleju, temveč gradiščanski Hrvatici Tereziji Stoisits, ki je ponudila možnost sodelovanja vsem zainteresiranim manjšinskim skupinam, torej ne samo Smollejevi KEL. Novi manjšinski program zelenih, o katerem bodo sklepali na manjšinskem kongresu 8. aprila, pa predstavlja hkrati tudi za ZAL bistvene novosti. »Program za novo kulturo sožitja manjšin in večin« izhaja iz dejstva, da izvirajo manjšinski konflikti iz socialnih in ekonomskih konfliktov. Program se izreka proti nacionalističnim vzorcem politike in proti etnocentrizmu, proti gospodarskemu. in socialnemu izločanju, kot cilj pa propagira interetnični princip, katerega je mogo7 če doseči s takimi modeli sožitja, ki so usmerjeni tudi v ojačevo dvo- ali večjezičnost večinskega naroda. Toda prav ta načela doslej niso bila vodilo Karla Smolleja, ki se je očitno raje »tajno« pogajal na dunajskem političnem parketu, namesto da bi ostale (npr. tudi v vprašanju ločitvenega zakona) na ravni sklepov in predstav slovenske narodne skupnosti. Zato je moral seveda zdaj poiskati argument, s katerim bi utemeljil svoj umik kandidature za ZAL. Našel ga je v izjavi, da so »zeleni odvzeli avtonomijo manjšinskim organizacijam; zdaj nemškogovoreči hočejo diktirati manjšinam, kaj je zanje najboljše.« Cisto nasprotno pa vidi zadevo zvezni poslovodja zelenih Pius Strobl: »Politična avtonomija ni, če kdo reče, da lahko dela, kar hoče. Obratno: politična avtonomija je, če dobim politični nalog in ustrezno zaupanje, da ga lahko izvedem!« S tem pa je Strobl tudi izpostavil, da si ZAL seveda jemlje pravico, da nominira za manjšinskega kandidata pač kateregakoli človeka, kateremu zaupa, da bo uresničil njen program. V izbiri sta doslej dve gradiščanski Hrvatici, namreč že prej omenjena Terezija Stoisits ter dolgoletna sodelavka gradiščanskih zelenih Marijana Grandits. Obe se priznavata k novemu manjšinskemu programu avstrijskih zelenih, obema pa je bilo tudi pripisati, da bi kot članici hrvaške narodne skupnosti lahko vršile mandat manjšinskega poslanca v avstrijskem parlamentu. Za Smolleja je ostala torej kot edina možnost le »beg v ofenzivo«. Kot tako lahko ocenjujemo njegov prelom z zvezno ZAL. Ta pa bo morala zdaj na zveznem kongresu dokazati, za katero avtonomijo ji dejansko gre: za tisto posameznika, ali pa za tisto, ki vključuje principialno držo gibanja do manjšinskega vprašanja. ANDREJ MOHAR