Ameriška m mmf^ff^-:--^ . fl AA/UE R ICj« IH— HO IV« »No. 48 AM€RICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGE'ONLY Serving Chicago, Milwaukee; Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York,Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg e? m v ?.‘-S ■■■ :v. SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY; MORNING. MARCH 8, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV tazgoTori o MaHi 50 zopei prekinjeni ^retekli t e d e n obnovljeni razgovori med vlado Mal-te in vlado Velike Britani-o vojaških oporiščih na 0^°ku so bili spet prekinjeni. ^ Rim, It. _ D. Mintoff, pred-^edruk maltske vlade, je pre-ekli leden stavil britanski vla-1 nove predloge za sporazum ° britanskih in NATO pomorih oporiščih na Malti. Razgo-"0ri se vlečejo dejansko že od inskega poletja, ko je delav-sIranka pri volitvah zmaga-2 enim glasom večine in pre-Z®la oblast na Malti. onovno je izgledalo, da je toPoraZum dosežen, pa je Min-vedno znova sporazum rmasto odklonil in zahteval ^eejo "naijemnino Rožiče: Lani pred m je nenadno dal Angle- ^rn oRirnat, da naj plačajo zah-^evano vsoto ali pa se poberejo otoka. Angleži so ultimat od-^ onili, umaknili z otoka vse dc7 c^* * * * v^^sIe in izjavili, da bo-bo 31. marca umaknili z o- ■j. i --- tiiiictxviiiix z, U- k7 tuc^1 svoie vojaštvo, v koli-b°do mogli dotlej naložiti kor in odPeljati tudi vse svoje na- Prave. Se invt°ff je ultimat umaknil in sr znova pogajati ob po- Rgle°Van^U I^0 ie Z0Pei spor, da je spor rešen in Mine«1*1 pred PodPis°m, je r 0ii nenadno odšel od tu in cf SOVOre prekinil. NATO je novJUbila Malti letno 35 mili j o- najemnine za oporišča, 18.7 i°v v brezobrestnem po-ter seveda zaposlitev do- mili3onov s°jilu te mačinov je 7 u na 0P°riščih. Mintoff ^johov^ §e dodatnih 12‘5 mi' glavd“risk:i vojni minister in d0yv,ni iainik: NATO sta odšla urnov iv, Pj»ecj la r^zgovori so obtičali. Poved n'i-marcem 80 Angleži odbora ' 1 s^Uzb>o vsem domači-se ^ ln s iom pokazali jasno, da M^ -^o Podati. Tako je ki SQ sam obnovil pogajanja, Za rn iSe’ ko^ Rdijo, pomaknila 3 k°rak naprej. Otekli t, ff dose °d lam odšel, ne da bi vladoe\TSP°razum z britansko je dei i 6n Predsednik E. Heath Ščal a ’ da he bo dalje popu- ^intoff*"11 Ponedeljek je bil na razgovorih, v Londo- 0*1 6 n°^e dolgolascev ^ objTlAGO> Čile. - Vlada hlea &aVda’ da fantje z do ra-spieij eSajocimi lasmi ne bodo se je 2 novini šolskim letom, ki le. Xdo73!^^11 zabeI°, v javne šo-Šol0j s r boče v srednjo ali višjo '^skim”1*101'3 odpovedati “hipi- ^Pijev-u-13861”’ pa tudi drugim Starš lm navadam, jeli s S,° odredbo oblasti spre-večipa p01hval°, Prav tako tudi hiladj^80 n^kov> med tem ko jo T'jetn ln de^ staršev odklanja. ^bire ^ ne bodo imeli druge ’ Kot se jo držati. V remenski prerok pravi: Mrzlo 7etav’Vetrovn° z verjetnostjo ^PeraT^3 Snega. Najvišja atura okoli 30. Novi grobovi Frank Ilc Sr. V Euclid Manor negovališču je umrl 85 let stari Frank lic Sr. z 22781 Dawn Drive, Euclid, rojen v Ribnici, od koder je prišel v ZDA 1. 1901, zaposlen kot vlačilec žice pri American Steel & Wire Co. do svoje upokojitve. Prva žena Anne, roj. Bolko mu je umrla 1. 1916, druga, Frances, preje Simončič, 1. 1927, tretja, Frances, preje LeVar, pa 1. 1971. Bil je oče Franka, pok. Josepha, pok. Ann Somrack, očim Alberta in Hermana Le-\7ar, Alvine Paholke in Franka Simončič. Bil je član SNPJ št. 28. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, popoldne ob 1.30 na Lake View pokopališče. Družina priporoča namest vencev darove za Slovenski sta-.ostni dom na Neff Rd. Rij ja zakrililo prodor premogovnega nasipa? CHARLESTON, W, Va. — Za-topnik Chicago Daily News in skupina ABC TV snemalcev sta odkrila v nasipu, ki ga je 26. februarja prodrla voda in pokončala najmanj 108 človeških življenj, vžigalno vrv in luknje navrtane v nasip za njegovo razstrelitev. Ta najdba je sprožila preiskavo, če ni bil nasip namerno prebit, ko trdijo prebivalci prizadetega področja, da so tik pred u-č.arom vode v dolino slišali močno eksplozijo. Tiskovni pomočnik guvernerja Zahodne Virginije Arch Moore je dejal, da mu ni nič znanega o kakem razstreljevanju nasipa ali čem sličnem v njegovi bližini, pa obljubil, da bodo stvar preiskali. Z računom na daljšo roko WASHINGTON, D.C. — Stari proučevalci Kitajske sodijo, da je Ču En-laj povabil na obisk na Kitajsko sen. M. Mansfielda in sen. H. Scotta, ker bosta ta dva ostala v Senatu najmanj še 4 leta, med tem ko bo predsednik Nixon morda prihodnje leto Belo hišo zapustil. Peking bi rad ohranil dobre odnose z ZDA na dolgo roko in Palestinski peric! zašli v hude zap’s Vlade držav sosed Izraela so spravile palestinske gverilce pod svoj nadzor, da bi se izognile napadom Izraela. JERUZALEM, Izr. — Obrambni minister Moshe Dayan je dejal, da so palestinski gverilci zašli v precep, iz katerega se ne bodo lahko izvlekli. Zdi se, da so vse arabske države prišle do prepričanja, da predstavljajo gverilci za nje nevarnost. Prvo je to skusila Jordanija, kjer so gverilci bili tako močni, da so že spravljali resno v nevarnost obstoj države. Že nekaj let je imel z njimi težave Libanon. Gverilci so se vgnezdili na vzhodnem pobočju Hermona in ga spremenili v “Fatah-deželo”, imenovano po El Fatah gverilski organizaciji Arafata. Libanonska vlada se ni čutila dovolj močno, da bi nastopila proti njim. To je privedlo do nastopa Izraela ih Libanonu ni ostalo nič drugega, da je po umiku izraelskih čet v začetku tega tedna zasedel Fatah ozemlje in onemogočil gverilcem, da bi ga znova spremenili v svoje oporišče. Sirija je imela palestinske gverilce ves čas strožje pod nadzorom kot njena soseda, pa so izgleda tudi tam začeli ubirati svojo pot. Izrael je udaril na njihova oporišča in Sirija je odgovorila z napadom na izraelska oporišča in naselja na Golanskem višavju, nato pa je nastal mir. Izraelski obrambni minister trdi, da so palestinski gverilci hoteli s svojimi napadi končati 19 mesecev trajajoče premirje na Srednjem vzhodu, da pa so s tem načrtom grdo propadli in spravili v nevarnost svoj lastni obstoj v arabskih državah kot neodvisna vojaška sila. -— Bolivija je po velikosti četrta država y Južni Ameriki. v ta namen sta mu oba senatorja, katerih eden je vodnik demokratske večine, drugi pa republikanske manjšine, prav u-porabna. Stekle 48%, Nixon 70% Pri primarnih volitvah v New Hampshire je pri demokratih zmagal Muskie precej pičlo, Nixon pri republikancih se je odrezal boljše. MANCHESTER, N.H. —Včeraj so bile tu prve primarne volitve, ki naj bi pokazale raz-položnje volivcev do glavnih predsedniških kandidatov. Prihodnje bodo v Floridi prihodnji torek. Včerajšnje volitve niso prinesle posebnih presenečenj in njihovi izidi ne bodo bistveno spremenili položaja glavnih kandidtavo z izjemo McGoverna, ki se je odrezal precej boljše, kot so napovedovali. Pri demokratskih primarnih volitvah je dobil sen. ii|. Muskie, ki ga smatrajo za vodilnega kandidata, 48 G vseh glasov, McGovern 37% , Sam Yorty 6% , sen. Hartke 4% in kong. Mills 2%. Pri republikancih je dobil predsednik Nixon 70%, kong. McClpskey 20% in kong. Ash-brook 10%. Sen. E. Muskie je upal, da bo dobil nad 50% vseh glasov, pa se je njegov položaj v zadnjem tednu precej poslabšal. Njegov nastop v obrambo pred osebnimi napadi ni bil posebno posrečen in mu je bolj škodoval kot koristil. Senator je dejal, da je z izidom zadovoljen in da pričakuje “novih Sen. McGovern se je odrezal nepričakovano dobro in je seveda več kot zadovoljen. Upa, da pomeni včerajšnji uspeh začetek pravega zagona njegove kampanje. Cao Ky ima težave pri iskanju zaposlitve SAIGON, J. Viet. — Nguyen Cao Ky, bivši podpredsednik republike, se brani prevzema kakega manjšega poslaniškega mesta v tujini, ki mu ga ponujajo, kakega res uglednega mu pa Van Thieu ne mara dati. Prav tako ga ne marajo pustiti nazaj v oborožene sile, v katerih je bil poveljnik letalstva, dokler ni postal podpredsednik republike. -----o------ Sporočajte domače vesti! UT UTEGNE POSTATI NOVA KOSIJA VOLITVE čenatnj pravesdni odbor preiskuje, če je $400,000, ki jih je podružnica ITT dala za republikansko konvencijo v San Diegu, v kaki zvezi z ustavitvijo zvezne tožbe proti ITT. V preiskavo ni zapleteno le pravosodno tajništvo, ampak tudi Bela hiša. Sfari rek: Besede m/če/o, zgledi vlečejo CLEVELAND, O. — V ponedeljek zvečer je mestni svet na svoji redni seji odobril predlog mestnega župana R. J. Perka, naj bo izplačilo 10%. rednih plač mestnega u-službenstva odloženo do 1. septembra, ko upajo, da bo mesto v boljšem finančnem stanju in jih bo lažje izplačalo. Sedaj bi jih ne moglo in če zastopniki uslužbenstva ne bi na to pristali in ne bi mestni svet tega odobril, bi bilo mesto prisiljeno odpustiti od 1000 do 1400 uposlencev. Prvotni predlog, ki so ga o-dobrile unije mestnega uslužbenstva s policijo in gasilci vred, je predvideval, da velja to za vse mestno osobje, nastavljeno in izvoljeno. Nepričakovano se je del mestnega odbora z vodnikom demokratske večine Georgem L. For-besom, ožjim sodelavcem bivšega župana C. Stokesa, temu uprl in zahteval, da se voljeni mestni uradniki iz predloga izvzamejo. Mestni odbornik G. L. For- bes je pojasnil svoje stališče takole: “Jaz ne dam 10%. Jaz ne dam nič. Jaz sem kandidiral za urad z razumevanjem, da bom dobil $12,500 letno skozi dvoletno poslovno dobo.'’ Z njim so potegnili vsi njegovi črnski tovariši v mestnem svetu, pridružil pa se jim je še Theodore E. Sli-wa, demokrat iz 6. varde. Ko ni bilo mogoče pridobiti opozicije za prvotni predlog, so tega spremenili tako, da je izvzel voljene mestne u-radnike, poleg mestnega sveta še mestne sodnike in župana, skupno 50 oseb. Tak predlog je bil izglasovan. To je dvignilo pravo burjo v vrstah policije, in gasilcev, pa tudi med ostalim mestnim uslužbenstvom. Pred sednik Bratskega reda policije Richard Faragher je dejal včeraj, da sklepa, kot ga je v ponedeljek sprejel mestni svet. ne more priporočiti članstvu v odobritev. Vsi člani mestnega sveta s predsednikom F. J. Turkom na čelu, toda z izjemo G. L. Forbesa, in njegovih podpornikov, so izjavili, da se prostovoljno odpovedo izplačilu 10% svojih plač. Stališče G. L. Forbesa je lahko pravno v redu, toda ni ga mogoče braniti s stališča morale, kot je v navadi v zahodnem svetu skozi več tisočletij. Stari rimski rek pravi: Besede mičejo, zgledi vlečejo! Mestni svetniki so izvoljeni zastopniki ljudstva, so nekaki njegovi zgledniki in vodniki. Po načelih, ki so bila doslej v rabi, je vsak ljudski zastopnik dolžan v prvi vrsti gledati na splošno, na ljudsko korist, svojo osebo mora podrejati. Kdor tega ne zmore ali noče, ni vreden ljudskega zaupanja! Na žalost moramo priznati, da tudi naši kongresniki in senatorji niso na posebno visoki stopriji nesebičnosti in etike ljudskih zastopnikov. V času primanjkljajev zvezne vlade, v času vojne so si mirno povišali plače za kar 20% pred par leti, ko so javnost svarili pred WASHINTON, D.C. — Pravosodni odbor Senata že od preteklega tedna skuša dognati, koliko je resnice na spornem za-; pisku Mrs. Dite D. Beard, lobistke ITT (International Telegraph & Telephone Co.) v Kongresu. V njem je sporočila družbi, da bo pravosodno tajništvo opustilo tožbo proti njej, ko je ena od podružnic ITT obljubila $400,000 za kritje stroškov republikanske konvencije v San Diegu v Kalifornjii letošnje poletje. Ta memorandum je prišel na nek način v roke časnikarju Jacku Andersonu, ki je vso reč iznesel na dan. Namestnik pravosodnega tajnika Richard G. Kleindienst, ki je bil po odstopu J. Mitchella imenovan za pravosodnega tajnika, in v senatnem odboru že potrjen, je še preteki; teden zaprosil senatni odbor, naj ga ponovno zasliši o tem vprašanju. Izjavil je, da o vsem ne ve nič in da mu ni bilo znano, da je ITT obljubila $400,-000 za republikansko konvencijo, ko je pravosodno tajništvo umaknilo tožbo proti ITT na temelju zakona proti1 trustern. Zdravnik Mrs. Dite B. Beard dr. V. L. Liszka je dejal, da leži Mrs. Dita B. Beard v bolnišnici v Denverju, Colo., in da ni sposobna za nobeno zaslišanje. Pripomnil je, da je bila ta v času, ko je kočljivi memorandum pisala, “periodično zmešana in neprisebna”, ker da ima slabo srce in slab krvni obtok, kar povzroča pomanjkanje krvi v možganih. Delno naj bi bilo tega krivo tudi uživanje alkohola, včasih veliko in včasih skupno s pomirjevalnimi sredstvi. Dr. L. Radatsky, specialist za srčne bolezni, ki zdravi Mrs. D. Beard, je dejal, da ne dvomi v njeno duševno zdravje in dodal, da dvomi v utemeljenost priča-na dr. V. Liszka. Sodelavec J. Andersona, ki je vso reč zanj / valom inflacije ter pred visokimi zahtevami delavstva v pogledu poviškov plač! Sebičnost se je zajedla globoko v vrste voljenih ljudskih predstavnikov na vseh ravneh, na zvezni, državni m krajevni. To je skrajno slabo znamenje za bodočnost naše dežele. Narodni vodniki naj bi bili sol ljudstva! In če se sol spridi, se jo vrže proč na cesto! Pa primerjajmo Aleksandra Velikega, macedonskega kralja! Ko je s svojo vojsko na poti v Indijo zašel v puščavo, je vsa vojska strašno trpela od žeje. Kralju so najožji, požrtvovaini prijatelji nabrali nekaj požirkov vode iz jutranje rose ter mu jo dali. Aleksander je pogledal te prijatelje, pogledal vojsko in vodo. Nato je vodo zlil v pesek, ne da bi se jo dotaknil, z besedami: Za mene samega jo je preveč, za vse premalo! To s a m o p remagpvanje, ta zgled je vojsko navdušil, da je korakala do vedno novih zmag za svojim vodnikom! raziskoval, je dejal, da jim je bilo rečeno, da “bodo njo (Mrs. Beard) vrgli med volkove in to se sedaj začenja dogajati’!. V zasliševanje in preiskava-nje ni zapleteno le pravosodno tajništvo, ampak v večji meri Bela hiša. Preiskava bo zato le težko vso reč razčistila v celoti in bo zato verjetno ostala kot kost za glodanje v volivni borbi za predsednika ZDA v novembru. Peking napada Mio Japonsko dolži, da stega roke po Tajvanu, in da se zato ne bo razgovarjal s sedanjo vlado. PEKING, Kit. — “Ljudski dnevnik”, uradno glasilo Kitajske Komunistične -partije, je pretekli petek prijel Japonsko, da stega roke po Tajvanu (For-mozi) in jo svaril, da pri tem ne bo uspela. Članek pravi, da vlada Sate in rjemu enakih reakcioharnil japonskih vodnikov že dolge misli na Tajvan in je zato govorila o “dveh Kitajskih”. Priznava, da skuša Sato prikrit, svoje protikitajske načrte ir razpoloženje, da pa se kljub temu ni odrekel Tajvanu in zvezam z njim. “Naravno zagotovilo je, da sta kitajska celine in Tajvan nerazdeljiva in to n vprašanje, o katerem bi razpravljala tretja država,” prav. Ljudski dnevnik. Sato je preje bil na stališču, da sta dve vladi, ki trdita, de imata pravico govoriti v imeni. Kitajske in da morata to vprašanje končno odločiti med seboj. Ob Nixonovem obisku je Sato izjavil, da je pripravljen sprejeti načela skupnega poročila o tem obisku o normalizaciji odnosov s Kitajsko. Komunistično glasilo “Peking Review” primerja sedanji položaj z letom 1932 iln dolži Sata in ‘ njegovo kliko” temnih načrtov, ki so hočejo poslužiti vlade na Tajvanu, kot so se tedaj vlade v Mandžuriji. Mednarodni razpis za reševanje visečega stolpa v Pizi PIZA, It. — Italijanska vlada bo v bližnji bodočnosti razpisala mednarodno tekmovanje načrtov za rešitev visečega stolpa v Pizi. Stolp visi že stoletja in trdijo nekateri, da je bil sploh tako zgrajen že od začetka. Strokovnjaki, ki so v zadnjih letih ponovno preiskali njegove temelje, priznavajo, da je treba te na kak način utrditi, ker da bo sicer stolp v določenem času omagal in se podrl. Pričakujejo predloge za rešitev iz Italije, ZDA, Nemčije in cd drugod. Prevažanje šolarjev odločilno pri volitvah? WASHINGTON, D.C — Proučevalci razpoloženja javnosti napovedujejo, da bo vprašanje prevažanja šolarjev v času volitev v novembru daleko bolj kočljivo kot karkoli drugega vštev-ši vitenamsko vojno in gospodarsko stanje doma. Iz Clevelanda okolice N a j denrhklj uči— Pretekli ponedeljek je bil najden na Norwood Road sveženj ključev. Kdor jih je izgubil, naj pokliče EX 1-2569. V korist slov. misijonarjev— Nocoj ob sedmih zvečer bo v šolski dvorani pri Mariji Vne-bovzeti Kartna zabava v korist slovenskega misijonarja č.g-. Francisa Rebola, ki misijonar! na daljni Formozi in brata Cirila Velliga v Afriki. Zabavo prireja Misijonski krožek sv. Frančiška Ksaverija št. 150. Vsi vabljeni! Iz bolnišnice— Iz St. Vincent Charity bolnišnice se je pretekli petek vrnil na svoj dom poznani Frank Virant (Ribenčan), 2194 Glen-ridge Rd. Lepo se vsem zahvaljuje za obiske, kartice, cvetlice in darila. Vesel je bil ljubeznive pozornosti. Štrajk v Lordstownu— Štrajk v tovarni avtomobilov GMC v Lordstownu, Ohio, se nadaljuje. Danes bodo obnovili razgovore o njegovem končanju. Koncem tedna so upali, da bo štrajka konec, še predno se bo prav začel, sedaj izgleda, da utegne preteči precej časa, predno bo štrajka konec. Lords-town je ena najmodernejših avtomobilskih tovarn, če ne sploh najmodernejša na vsem svetu! V njej' izdelujejo Vega avtomobile. V spomin— Ing. Josip Brodnik in njegova soproga sta poslala $10 za dve maši za umrlega Ivana Avsenaka misijonarju Stanku Podržaju. Kong. William Gainer m be veš kandidiral WASHINGTON, D.C. - Kong. W. Colmer, demokrat iz države Mississippi, ni običajen kongresnik, je kot načelnik odbora za pravila eden njegovih pomembnih vodnikov. Skozi njegov odbor morajo namreč vsi predlogi, ko jih ta cbravna, pridejo šele na dnevni red in razpravo v zbornici. W. Colmar je star 82 let in je prišel do spoznano a, da je čas, da se umakne. Z njegovim odhodom bodo imeli demokrati, če bodo še imeli večino v Predstavniškem omu, priložnost izbrati na njegovo mesto kakega bolj sprejemljivega in bolj discipliniranega svojega člana. Na splošno je W. Colmer še kar sprejemljiv, svojim tovarišem ni delal toliko težav kot njegov prednik H. W. Smith iz Virginie. Po vsem sodeč, bo nasledil sedanjega načelnika Ray J. Madden, liberalni demokrat iz Indiane, ker je po senioriteti prvi za Colmerjem. Svetovni svet cerkva podprl Bangladeš ŽENEVA, šv. — Svetovni svet cerkva, v katerem so povezane protestantovske verske skupine in pravoslavna cerkev, je odobril 13 milijonov dolarjev za pomoč države Bangladeš v teku prihodnjih 16 mesecev. V okviru te podpore bo dobila Bangladeš hrano, zdravila, pa tudi razno tehnično, zdravstveno in strokovno pomoč. Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prve obvestilo! 0117 St. Clair Avenue — 431-0828 — Cleveland, Ohio 44103 Kationa! and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: <2a Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece 4a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Hnited States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO *^.83 No. 48 Weds., March 8, 1972 Nixonova vietnamska politika kaže končno možnosti uspeha Za preteklo Lunino novo leto v februarju so napovedovali veliko rdečo ofenzivo v Vietnamu, ki naj bi otežila predsedniku Nixonu obisk in razgovore na Kitajskem. Iz napovedi ni bilo nič in v Saigonu so zatrjevali, da je to brez dvoma posledica obsežnih letalskih napadov, ki rdečim niso dovolili, da bi zbrali za tako ofenzivo potrebna sredstva. Ofenziva naj ne bi bila odpovedana, ampak je le preložena. Opazovalci in proučevalci razvoja v Indokini in rdeče politike posebej so mnenja, da naj bi rdeči začeli veliko ofenzivo iz političnih razlogov. Na eni strani, da pokažejo, koliko moči še imajo, na drugi, da vplivajo na ameriško javno mnenje in otežijo predsedniku Nixonu položaj doma in s tem zmanjšajo možnosti njegove ponovne izvolitve. Prepričani naj bi namreč bili, da bi se s katerimkoli demokratskih predsedniških kandidatov, ki bi Nixona nasledil, lažje domenili kot z Nixonom. Sklepanja se zdijo pravilna in utemeljena in zato je treba le počakati, če se bodo uresničila ali ne. Položaj se je v zadnjih letih bistveno spremenil tako na bojiščih Indokine kot v mednarodnih odnosih sil, ki stoje za temi boji in vojskovanje dejansko omogočajo. Združene države so šle v Indokino in nato v vojno v južnem Vietnamu s ciljem, da preprečijo osvojitev južnega Vietnama in vzpostavitev komunistične oblasti v njem. To je bilo v skladu s politiko obroča okoli komunističnega sveta, katerega del je bil v Evropi NATO, na Srednjem vzhodu Bagdadski pakt in za njim CENTO, v jugovzhodni Aziji SEATO. Rdeči so hoteli prebiti obroč v Indokini, kjer se jim je zdel naišihkejši. Razbijati so ga začeli po u-stavitvi napada na Koreji, kjer so bili potisnjeni nazaj na stare položaje. Francozi so omagali in v Ženevi julija 1954 pristali na neodvisnost indokine. Rdečim so priznali le Severni Vietnam, pa jim nakazali pot za prisvojitev tudi Južnega. A-merika ženevskega dogovora ni podpisala, pa je izjavila, da se ga bo držala. Tedanji vodnik zunanje politike ZDA John F. Dulles je odločil, da naj ZDA rešijo Južni Vietnam pred rdečo osvojitvijo. V začetku je vse kazalo na uspreh. Diemu se je postopno posrečilo uvesti v Južnem Vietnamu red in ustvariti do neke mere učinkovito upravo. Rdeči so začeli pritiskati najprej v Laosu in ustvarjali preko njega Hočiminhovo pot na jug, istočasno pa so pripravljali se potrebno za rdeči “osvobodilni boj” tudi v samem Južnem Vietnamu. V obeh naporih so uspevali in Južni Vietnam bi bil padel v rdeče roke, da ga niso ZDA leta 1965 rešile s svojimi lastnimi oboroženimi silami. Preganjale so rdeče, se bojevale z njimi po vsem Južnem Vietnamu in jih končno toliko oslabile, da so bojevanje omejili. Predsednik Nixon je pod pritiskom ameriškega javnega mnenja in razpoloženja ameriški delež v vojni omejeval in postopno usposabljal za boj domače sile. Po več letih napora so domače sile tako trdne, da naj bi bile sposobne zaustaviti in zavrniti vse rdeče vojaške napore z izjemo splošnega vojnega napada. Skupnim zavezniškim naporom se je posrečilo oslabiti in delno celo razbiti rdečo terensko mrežo, rdečo podtalno vlado, ki je imela več let v Južnem Vietnamu pod seboj dober del podeželja in manjših naselij. Južni Vietnam je torej sposoben sam skrbeti za svojo varnost, dokler ga bodo ZDA podpirale z vojnimi potrebščinami in mu stale ob strani z letalsko podporo. Predsednik Nixon je to dvoje odločen Južnemu Vietnamu nuditi, dokler bo potrebno, slično kot to delajo ZDA v Južni Koreji. Tudi v Južnem Vietnamu bodo ZDA vsaj še za določen čas, ohranile nekaj svojega vojaštva, ki naj bo nekaka bolj moralna kot dejanska opora domačim oboroženim silam. Ko so rdeči začeli prebijati obroč v Indokini, sta bui Sovjetska zveza in L. R. Kitajska še zaveznici, sodelavki v organiziranju in podpiranju svetovne revolucije in “narod-no-osvobodi!nih vojn”. Hanoi je v tistih letih dobival polno podporo iz Kitajske, tudi iz Sovjetske zveze in iz satelitskih držav. Tekom same te vojne je prišlo do spora in razkola med Moskvo in Pekingom. Ta se je širil in širil, colder se ni raztegnil v nepremostljiv prepad. V Vashmgtonu novega položaja niso naglo spoznali, v sev c cko-kitajski spor niso prav verjeli, če bi tedaj videli ' iv o globino, bi ZDA morda uspelo omejiti vojskovanj s ndokini z domačimi silami brez neposrednega po- sege s - obrni lastnimi oboroženimi silami vanj. Morda, morda ec tudi ne, kajti kitajski revolucionarni fanatizem je bil tedaj še zelo močan. Temeljni cilj L. R. Kitajske v času pred sporom z ZS- SR je bil potisniti ZDA in njihov vpliv z azijske celine čim dalje proti vzhodu v Pacifik- Sedaj se zdi, da v Pekingu ne zasledujejo več tega cilja. Amerika ni več prvi sovražnik Kitajske, to mesto je pripadlo ZSSR. Kitajski in sovjetski cilji v Indokini niso več isti, četudi še vedno želita obe zmago rdečih domačinov in jih še vedno obe podpirata. Peking bi rad iz Indokine, ki je ob njegovi meji, potisnil sovjetski vpliv. Tega ne more doseči, dokler je Hanoi navezan na Sovjetsko zvezo v boju. Kitajska nima dovolj sredstev in ne modernega orožja, da bi sama podpirala Hanoi v zadostni meri, zato ostane le druga najboljša pot — končanje vojne. Tak položaj v samem Južnem Vietnamu in v novih mednarodnih odnosih v Aziji kaže, da utegne Nixonova vietnamska politika končno le uspeti. To priznava v svojem nedavnem poročilu iz Saigona tudi znani sodelavec The New York Timesa C. L. Sulzberger, ki za ameriški napor v Južnem Vietnamu ni imel nikdar veliko naklonjenih besedi. I BESEDA IZ NARODA M larlje fneboviete i© S¥a ¥ida CLEVELAND, O. — V postnem času smo. Ni primerno, da bi tukaj mlatil kakšno prazno slamo. Kar le morem, bom poročal kratko in resno. Zadnjo prepostno nedeljo smo pri Mariji Vnebovzeti le srečno potisnili skozi naš vsakoletni predpustni bazar. Že prej nisem čutil kakega velikega zanimanja, potem je prišlo še tako pa-casto vreme in ni čudno, da je nih letih mi je enega piščanca obrati toliko kakor nič. Obložil ga ibom, ob eni strani s solato in fižolčkom, ob drugi strani s krompirjem ali rižom. Ce bi to vse skupaj oblil še s kozarcem vinčka, ne bi piščancu in ne meni škodovalo. Naj bi se eden od možakarjev z galonom v roki postavil v viden kot, če ne mara stati sredi dvorane. * Brez “štanta” s pecivom menda ne bo. Domači krofi, tako gotovo, kakor je amen po oče-našu — bodo, potem pa še dru-precej ljudi prav radi vremena gi, sladki okraski, or .alo lepo doma. No ja, par ti- Na koncu te mize s pecivom j sccakov se je le nakopalo sku- bo slovenski pušelc: nagelj ček, paj, da ne moremo ravno reči: roženkravt, rožmarin in še ne-Zastonj smo kolesa vrteli in kaj drugih lončnic. Za male podplate brusili. Nekaj financ- krajcarje se bodo te žive sadike nih razpok bomo že spet zama- ^ dobile. Dokler smo bili še bolj šili. ] prosti, smo te lončnice kot spo- Ne vem, kako je bilo drugod min na našo mater-domovino, — pri nas je bila tri dni po pred- vedno skrbno v hiši in pozneje pustni nedelji pepelnična sreda.; na vrtu negovali. Moderna doba Razumljivo — ljudi je bilo pri je naša stanovanja okrasila s obeh večernih sv. mašah toliko, plastičnim cvetjem. Za mene kakor ob nedeljah. Post, tak,: ima še vedno polno veljavo živo kot je bil nekbčg je sedaj omi-| cvetje lo rada jo berem in se tem po-[na soba in odprta za obiskoval-; uspešnosti take selitve. Ne veiflf torn najlepše zahvaljujem moji ce. ; kdo in kje je načel vprašanj6" dragi nečakinji Helen Majer, j Vse lepo pozdravljamo in kli- kako bi bogati zdomci reševal 6410 St. Clair Avenue, Cleve- čemo: na svidenje na Baragovih zarpejsko manjšino. land, katera mi je poklonila za božič naročnino za eno leto. Njeno darilo mi res prinaša veselje v obliki tiskane slovenske besede, slovenskega časopisa. Vse pri Ameriški Domovini in mojo drago nečakinjo prav prisrčno pozdravljam! Ursula Muren Proslava STi-fgšuiee Baragovega rojstva Ijen, ostalo ga je le malo več kakor nič. Cerkev pa priporoča, da no ja, starokopiten sem še. Korajžno — brez stokanja in si sami nekaj posta naložimo.: izgovora pohitimo k Sv. Vidu Piostovoljna odpoved ima pred na misijonsko kosilo. Tam se vi- Bogom še veliko več veljave. V pridigi je bilo priporočeno, naj o postnem času vsaj kaj več da-j rujemo v dobrodelne namene. V naši župniji smo farani prejeli posebne kuverte, ki jih naj v postnem času napolnimo z drobižem ali debeližem. Te kuverte — pravzaprav denar iz teh postnih kuvert bo odposlan našim sestram v Lemont za njihov starostni dom. Tukaj je prilika, da se tisti, ki še niso v ta namen nič darovali, sedaj izkažejo. Naš č. g. župnik je še poudaril: Prosimo za sestre v Lemontu — kdor pa ima misel, da bi dal raje kam drugam, v kak drug dober namen — naj da drugam. Potreb je na vseh štirih straneh veliko — a na žalost mnogi, ki so v posesti premoženja, teh potreb ne vidijo — jih nočejo videti, ker so le preveč zaljubljeni v svoj lastni jaz in — dolar.- Morda se še kje v kakem kotu tišči kak zaostali kranjski ptič, ki bi sestram v Lemontu za alelujo ’ daroval kak dolarček. Naj da v kuverto in naslovi na: Mount Assisi Convent 1600 Main St. Lemont, Illinois 60439 dimo — Bog daj, v velikem številu! J. P. /Z NAŠIH VRST proslavah, zlasti v Dobrniču! Mihael Zevnik, ^^upnik in dekan SS©feisii sVi ulsljon Detroit, Mich. — Slovenci v Detroitu, Windsorju in okolici bodo imeli priliko se udeleževati tridnevnega misijona kot pripravo za Veliko noč. To bo v petek, soboto in nedeljo — 17., 18. in 19. marca v cerkvi St. Francis na Turner cesti v Wind-sorju, Kanada. Misijon bo vodil venci doma, Ob sestanku in po sestanku je bilo ponovno rečeno, da je po^0' žaj slovenskih zdomcev v A' gentini drugačen kot v Severu1 Ameriki. Jaz sam se položaj3 argentinske slovenske skupnosti nisem dotikaj Delno jo je pb' kazal I. Brecelj na samem se' stanku in kasneje v razpravi oktobra meseca. Prav tako niše«1 meril in ocenjeval, kolikšen, je kulturni doprinos, zdomske aktivnosti. Omejil sem se predvsem na problem vezi med Sl°' V zamejstvu in v pater, ki pride koncem tega me-1 zdomstvu ter zatrjeval, da breZ seča iz Jugoslavije. Hvih vezi, po katerih se energ1 Rev. Leonard Bogolin, O.F.M., [la pretaka v obe smeri, slove11 župnik fare St. John Vianney, i stvo v zdomstvu ne bo dolg0 Highland Park, Detroit, tudi | živelo. Hot je videti, so se moje misijonarje Pa na slovenske nikar ne pozabimo. Znamkarska akcija se nič kako trudi, da bi pred prazniki spravila nekaj drobiža skupaj in darovala misijonarjem za nir-he! Toronto, Ont. — Cenjeni! Tukaj Vam pošiljam nadaljno naročnino za priljubljeni slovenski dnevnik Ameriška Domovina. Lepo se Vam zahvaljujem za redno pošiljanje in Vas prijateljsko pozdravljam! Franc Petrič * Richmond Heights, O. — Spoštovani! Lepa hvala za prijazno obvestilo, da mi bo v kratkem potekla naročnina. Priložen je ček za obnovo naročnine, previšek pa je dar listu, s katerim sem zelo zadovoljna. Lep pozdrav osobju in naročnikom Ameriške Domovine! Anna Kozel * Milwaukee, Wis. ____ Spoštova- no uredništvo! Pošiljam Vam denarno nakaznico za Ameriško Domovino in kar je več, obdržite za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljen, ker nam prinaša lepo slovensko branje. Želim Vam mnogo uspeha pri izdajanju in Vas najlepše pozdravljam! Stanley Trauner DOBRNIČ, Slov. — Letos 29. junija bomo praznovali 175-let-nico Baragovega rojstva in krsta leta 1797 v dobrniški cerkvi. Vsaj ob važnejših jubilejih naj nam ibi Baragova veličina bolj stopila pred /iči. ko sicer nanj tako radLpdzabljamo. Vse kaže, da tako delamo iz tiste tako značilne slovenske skromnosti in i^ bojazni, da bi nam kdo morda le ne očital samohvale ali celo babarije. Sicer bi morali Baragu vsaj po sto letih priznati bolj zavestno in prizadeto njegove nadčloveške vrline na znanstvenem, kultu rnem in predvsem tudi na verskem, misij onskem, nodročj u. Če nam drugi narodi Baraga občudujejo in hvalijo, si mislimo: naj ga, to je vendar njihova zadeva in ni niti malo to naša krivda, kvečjemu sad njihove zavisti. Zavidajo nam, a poj nedolžnem; saj vendar natančno upoštevamo Sv. pismo, ki trdi, da ne more biti nihče prerok v domačem kraju. Zakaj neki bi bil Baraga izjema med Slovenci! Če nas od teh načel in iz naše običajne ravnodušnosti vrže s tira kakšna važnejša obletnica, kak jubilej, je to mogoče samo zaradi velike človeške slabosti in nestanovitnosti. In prav na to človeško slabost, nestanovitnost je računal Baragov odbor, ko se je na svoji letošnji prvi seji 19. januarja, na Baragov smrtni dan, odločal, da razpiše praznovanje 175-letnice Baragovega rojstva. Rad bi Vam razkril, kako nas misli vreči iz tečajev Baragov odbor s temi proslavami, če bi le za gotovo vedel, da ne boste tega nikomur povedali. Saj zaupam Vašemu molku; bom kar povedali 1. Glavna proslava bo v Dobr-ču v nedeljo, 30. julija, ob opozarja, da je v tisti cerkvi vsako četrto nedeljo v mesecu slovenska sv. maša ob 1. uri popoldne. Pred sv. mašo je tudi spovedovanje v slovenskem jeziku. Po sv. maši pa je majhen prigrizek v slovenski dvorani na Druillard cesti v Windsorju. Vsi Slovenci so vabljeni, da se udeležijo sv. misijona in slovenskih sv. maš vsako četrto nedeljo v mesecu. Marie Dyc 9.\uri. ------------ 2) Tudi prva letošnja slavnost bo v Dobrniču in sicer Še © sesianlu ¥ Hragi leta lili N ______ SEATTLE, Wash. — Ameriška Domovina je že ponovno pisala o sestanku v Dragi v septembru 1971 ter se je med drugim tudi dotaknila mojega predavanja. O tem so mi bile pripisane trditve, ki jih nisem izrekel, ter namere, ki jih nisem imel. Le del komentarjev o Dragi mi je dostopen. Ne vem, kaj konkretnega sta navajala I. Brecelj in F. Jeza na sestanku, ki so ga imeli v Trstu dober mefiee po Dragi. Nisem dobil v roke Samsovega komentarja, p' katerem piše V. Levstik. Na sestanku v Dragošem rekel dobesedno tole: “Za obstanek slovenstva p administrativnih mejah Slovenije ni neposredne nevarnosti; [obstanek slovenstva za mejami Je /lobil novih sil po zadnji vojni/a o tem bodo razpravljali drugi; slovenstvo v svetu pa bo moglo kot zavestno občestvo ostati in se utrjevati le, če in dokler bodo med živimi člani in členi obstajale žive vezi, ki boo obdržale živo, četudi skrčeno, prvo generacijo, ohranile zavest slovenskega izvora in nekaj slovenskih prvin v drugi generaciji in morda spomin na nekaj slovenskega še v tretjo. Izseljenski pikniki za živo slovenstvo v zdomstvu niso dovolj.” Komentarji so/še ustavili le ob poenostovljenfem prvem stavku ter mi pripisali trditev, da “za obstoj slovenstva v Sloveniji ni nobenč nevarnosti”. Moja trditev se omejuje le na neposredno n e v a r nost. Zanikanje vsake nevarnosti bi bilo naivno ter bi take trditve ne mogel izreči, ker sem v zadnjih letih vi-Ttel od blizu precej Slovenije. V predavanju je bil poudarek predvsem na primerjavi med o- poglavitne trditve nekako izg11' bile v množici drobtin, ki seF jih vpletel v svoje predavanje-Toliko v pojasnilo. Jože Velikonj3 ti renja med Jugoslovan1 v Avstraliji Bombne ekspkmje in/ lTl3’ njša nasilja odražajo sbvrašt' vo med člani velike jugoslova11' ske kolonije v/ Avstraliji. Poskus razstrelitve kipa £e' nerala Draže Mihajloviča :Pred Srbskim klubom v Canberri ,ie zadnji v vrsti dogodkov v zati njih 4 mesecih. Avstralija ima okrog 200, j u g o s 1 o v a nskih imigrant0^ Mnogi so že naturalizirani-zadnjih 5 letih se je naseli^0 Avstraliji 80,760 JugosRv3' nov, večinoma s podporo stralske ' vlade. NadalJ111 12.000 jih pričakujejo letoS- Oddelek za vselitev ne vod| statistike, iz katere od šest slovanskih republik priba]31 vseljenci, le na podlagi Pr° šenj se da ugotoviti, da 3° J6 činoma iz Macedonije. P° ' vibi članstva v 21 hrvatsi0 j tč klubih se da sklepati, da ^ Hrvatov v Avstraliji °^r 40.000 — 50,000. Slovenj je okrog -30,000. Da je tudi bov precej, se da sklepati številnih srbskih f pravoslavld'? cerkvah. Sodijo, da živi sa#10^ zapadnih predmestjih Sid116 kakih 5,000 Srbov. jugoslovans^6^ Neki član poslaništva v Canberri Je kel, da dela za hrvatske llS bivših nacističnih -uu v .uoDmicu m sicer na : x J praznik sv. apostolov Petra in panjem slovenstva doma, j Pavla v četrtek, 29. junija, ob mejami in v zdomstvu. Levsti- 4. uri pop, ki joTxrvonirT^kOVe navedbe 0 Zgubljanju Slo- ^ r '.-r AT ^ X 4 4 4 j • _ • Euclid, O. — redništvo! Ker Spoštovano u-bo moja naroč- Dne 12. marca bo pri Sv. Vidu v ta namen pripravljeno prav nina hmahi potekla, Vam poši-1 dobro kosilo. Pečena piščeta bo-;1]3™ Č£k za cel° leto> kar je več, do v glavnem — bo pa tudi go- i nai bo v Pomoč hstu, kateri mi veja pečenka za tiste, ki ne ma- [zeio u,gai'a in Sa rada berem, j rajo obirati kuretnine. Odzvati LeP° pozdravljam uredništvo se povabilu pomeni le majhno in uPravo lista in Vam želim žrtvico, ki pa lahko doprinese veliko nadaljnega uspeha! svoj delež v ta dober namen.1 Rozalija Vicic Kosilo bo v lepi šolski dvorani' od. 11.30 do 2. popoldne. Pittsburgh, Pa. — Spoštova-’ Bog mi daj zdravje, vstopnico ni! že več kot dva meseca pre-pa že imam. Pri vseh mojih poz- iemam Ameriško Domovino. Ze- veneev v Nemčiji samo potrjejo moje izkušnje. Vse dosedanje polemike me ne prepričujejo, da bi svojo trditev izpreminjal. ble razumem ^evstikove trditve m “znanstveni ugotovitvi, ki je ‘neizpodbtino razbiti mit’, po ljubljanski stolni- kaU!rei‘.! JA bogati Amerikanci imel Rar.,CTa nmm! ^VabAzamejsko manjšino, za katero se matična domovina ne zanima'’. Ne ljubljanski škof dr. Stanislav .Lenič. ----—----— 3) PolegMmenjenega so na sporedu še druge prireditve v SiRartnem pri^Krenju in Metliki, kjer je jbil-Baraga kaplan. Prav tako predvidevamo proslavo v ci, kjer je imel Baraga novo mašo. Datume teh slovesnosti bomo še sporočili. N' ,t^ voi' $0' mnogo nih zločincev. Vsi da s° ^ ;e<. delovali z Nemci v zadnji & tovni vojni. vem, Vse naše rojake iz Amerike, ki bodo latos obiskali staro domovino, opozarjamo na te slovesnosti inWljudno prosimo, da se te ali one slovesnosti udeležijo, ko bodo doma na obisku. Do Baragove glavne proslave bo urejena tudi Baragova rojst- komu pripisuje to trditev, jaz je nisem izrekel ter se tudi ne spominjam, da bi jo v Dragi kdo drugi. V vodu. razpravi je bilo nekaj govora o tem, naj ibi se zdomski Slovenci v večjem številu vrnili v zamejsko Slovenijo, to je na Tržaško, Goriško in Koroško, ter sem navedel svoje pomisleke o Smrt kapitalizin^. v Vzhodni NemcU* Erich Honecker, vodja koll;,j. nistične partije Vzhodne ie, je napovedal konec zaC^\'i ostankom kapitalizma v n^ea.e]j-državi. Vsa še obstoječa na podjetja bodo morala ° svoje imetje državi. To b°cjja pečatilo popolno sociali23 Vzhodne Nemčije. DržavJ10 dustrija izdela že sedaj 83/"'njj produkcije, poljedelstvo 3e pa kolektivizirano že Pre -j-j. leti. Edino nekateri ^jiii kot kleparji, mizarji in P° ^ v še smejo delovati zasebno družbi z državo na podDs 50 udeležbe kapitala. p Več direktorjev tovarn J g, izjavilo, da so pripravijo11 r ^ dati svoja podjetja (uPaj°/e) bodo dobili nekaj odško a ^0, in da bodo srečni, če bodo ^ doče smeli biti uslužbenc cialističnih tovarn. Po vzhodnonemških kah so zasebna prispevala 5.7% tovarne s državnim lastništvom Pa 0\t' k skupnemu narodnem11 1 lastIli!