Leto IV. Štev. 8. Izhaja 5., 15. in 25. dan vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano — Rokopisi se ne vračajo — Za inserate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond vrste. Valja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za četrt leta 50 kr Naročnina naj se pošilja Upravništvu „Domovine" v Celji. • v« Slovenec, vzdrami se! „Narodna poguba je začetek gospodarske pogube". Stanje Slovencev je slabo in vse kaže, da se nam ne bo obračalo na bolje. Glejmo na Primorsko, Štajersko, Koroško, da c?l<5 na Kranjsko; povsod nam naš nasprotnik se svojim marljivim delovanjem in rovanjem izpodkaplja tla. Koroški sosedi naši sicer prav pridno delajo v narodnogospodarskem smislu in služijo nam Štajercem uzorom, a kaj more pičlo število teh zavednih in za narodno reč toli zaslužnih mož, proti vsestranskemu pritisku brezozirnih in mnogoštevilnih nasprotnikov! — Njih denar in zvijača vladata. — Oglejmo se po dragi nam domovini! — Tu res — kakor sami rek6 — osrečujejo s kako nemško šolo — potujčevalko našega naroda; tam nam vedo vriniti v občinski ali celo v okrajni zastop svoje pristaše, drugod, zopet si pridobe od starodavnih časov v slovenskih rokah ležeča po- žife 4igte|E(E&*iu osvitflcj li&sm roestr r Trgov in našli bomo, da je večine-»a le staro slovensko ime ostalo, a posestniki so navadno le Nemci, ali pa — kar je še huje — odpadniki našega naroda. In ti zadnji so navadno prav slabi gospodarji ter celo odvisni od nemškega žepa. Pa to še ni dovolj, da nam nemški „šul-verein" našo deco potujči, še celo zemljo našo hočejo dobiti v svojo last. Društvo „Sudmark" (po slovenski južna pokrajina) v Gradci, spodbuja i deluje očividno v ta namen. S fanatično brezobzirnostjo, katero le še pri oholih hunskih po- tomcih, Madjarih najdemo, "delajo na pogubo našega naroda. Na]izdatnejšo pomoč imajo — žal — v naših nam večinoma nasprotnih uradnikih, na Koroškem celo v učiteljih ljudskih šol. Pri njih se povsod krepko brezobzirno in doslednjo deluje, pri nas pa se temu le malomarnost, lehkomiselnost, brezbrižnost in pogosto še hujše pogubonosno samoljubje stavi v bran. Tako delovanje naših nasprotnikov se mora pravočasno omejiti in zapreči in obračamo se do vas posestnikov, kmetov, deželanov, kajti na vas je ležeče, da bodo dobili naši trgi in naša mesta drugo lice, da bodo naši gospodovali na naši zemlji in da bo s krvavimi žulji prislužen, pridelan krajcar ostal v rokah narodnih mož in ne padel v široki žep naših najhujših nasprotnikov. — Da to lahko dosežemo, naj nas uči sledeča istinita dogodba. Naš severu brat, Čeh, ; . : .,svoj k svemu« —CT-j TraSr-^vt)] k svojiu. . Mesto Prosnice na Moravskem z 25.000 preb. — torej večje od Maribora — bilo je še pred tremi leti popolnoma v rokah Nemcev in Židov. A z navdušeno zavednostjo in vztrajnostjo so vsi Čehi živeči v mestu samemu in posebno v popolnoma češki okolici začeli ravnati po gore navedenem geslu, to je: Čeh je le in edino le vse pri Čehu kupil in ne zvijača, ne sladka beseda, ne na videz boljša cena, ga je premotila in glejte, danes so Čehi gospodarji mesta Prosnice. V vseh treh razredih so LISTEK. Spomin iz Hercegovine. (Igo Kaš.) II. Okolica bunska. Okolica našega stanišča v Buni je bila kaj prijazna. Izvan obzidja bile so njive in lepi vrtovi, po brežji posamezne hiše, na dveh straneh bistra voda. Bunski most, ki se spenja na četirnajstih obokih čez reko Buno, vodil je iz bližnjega ko-naka k našemu „vodnemu gradu" in k hanu, kjer smo pod košato murbo kaj radi posedali in pe-vali ob večerih mile naše narodne pesni; — brenkali smo k petju po strunah, da so postrve v Buni kar poskakovale. Onkraj reke vodil je pot proti selu „Buna". Kraj pota je bila živa meja, trnjevih grmov, med kterimi se je najbolje odlikoval pravi šip-kov grm (granitni grm) po rdečem svojem cvetju, ki je plamtil izmed zelenega listja. Tu. ob Buni, imeli so Mohamedanci svoje zbi- - ■ - w rališče, kjer so se klanjali Bogu po zapovedi in po izgledu svojega hodže, priljudnega Turčina, ki je prav rad zahajal v naše društvo. Nisem še bil dolgo v tej krajini, kar dobiin zapoved, zabrojiti hiše cele okolice, popisati njih posestnike in prilepiti vsakemu pohištvu svojo številko. Pri tem sem se seznanil s celo okblico. — Ljudje so bili dobri, samo bali so se nas, kadar smo prišli s piskrom črnila, in prav težko je bilo izvedeti ime posestnikovo, mislili so baje, da je zaradi tretjine. Ob Buni in njenem pritoku Bunici našel sem stare mostove, čez ktere so nekdaj vodile rimske ceste. Ne daleko, na levem bregu Bunice pa se prostira „Cincarsko groblje". K temu sem rad zahajal ob večerih, ker blizo smo imeli pod nekim razrušenim rimskim mostom kopališče. Po njivah med visokim žitom in sredi vinogradov ležali so velikanski grobni kameni, okolo kterih se je vil bršljan in mišnjak (Ruseus hy-poglossum in aculeatus). Prašal sem ondašnje prebivalce, kaj pomenjajo. Odgovori mi. E, to je „cincarsko groblje". Iz početka sem mislil, da so to spomeniki palih križarjev, ker sem na nekterih našel usekan nemški meč; ali čini se mi, da so ti grobovi mnogo starejši, — enaki onim, ktere sem leto popreje našel v jugoizhodni Bosni med Go-raždo in Pračo, kjer se je tudi vila rimska cesta čez bregove in klance. In ravno ta slučaj, da so ob stari Cesti, morebiti znači, da je to groblje iz rimskih dob. Pozneje sem našeil enakih nadgrob-nikov blizo katoliškega grobišča onkraj Mostara nad potokom „Radobolje". Na teh so se videle usekane slike klečečih v molitvi osqb; ali bile so tudi one po dežji zelč izprane. Žalibog nisem imel niti časa niti prilike, da pregledairt kterikoli teh grobov, in še zdaj me žali, da nisem vkljub vsem zaprekam poskusil. zmagali in gotovo ne bo nikdar več gospodarila nemška beseda in kar je še huje vladal nemško-liberalen, t. j. židovski duh. Ta slavni čin je Čehe spodbujal k marljivemu delovanju na narodnem polji in trg za trgom, mesto za mestom pride zopet tistim v roke, katerih pradedi so tem krajem položili temelj začetka in obstanka. — Slava jim! To dela sloga, to dela navdušenost, to doseže brezmejna ljubezen do milega svojega naroda. In mislite, Ja se ne bi dalo to doseči tudi pri nas? — Mar-li naše laži - liberalstvo in ži-dovstvo stoji na boljših nogah? neso razmere popolnoma enake? — Glejmo na Šoštanj! — Vrli tamošnji domorodci so se navzeli potrebne češke zavednosti; tam je jel vladati: „svoj k svojim"! Torej, ne držimo rok križem, složimo se, zavedajmo se i le na druge take trdnjavice nemSke kulture i boste videli, kaj dosežemo! - .rr>Ki trg' ;ci in obrtnik;, če bi se tako „po malem" vzdramili naši kmetje, rekoč: „Prav za prav bi vendar moral kupiti svoje potrebščine pri svojem bratu Slovencu, ne bom več podpiral ptujca Nemca, ampak vse bom jemal pri bratu Slovencu". — Kaj bi le bilo, če bi se ta krasna misel širila vedno bolj in bolj in končno vse Slovence brez izjeme navodila k djanski izvršitvi gesla: „Svoj k svojim" ? Ta „svoj k svojim" je v naših rokah najhujše orožje proti sovražniku, le žal, da ga ne vporabljamo. Ne vem so-li oni grobovi že preiskani, ali ne. Morebiti se že ve, kaj so bili oni Cincari. Ime kaže na cigane, katerim na Balkanu to ime dajejo. Ali oni se gotovo niso s tem ukvarjali, da bi svojim mrtvim^stavili tolike nadgrobnike. — Nadejam se, da ono groblje krije marsikaj važnega za poznanje ljudstev, ki so kedaj sojili po ondašnjih krajih od predavnih Skitov in Pelas-gov, — do Gotov in slavjanskih naseljencev. Med bunskim bregom in iztočnimi hribi proti Blagaju razprostira se pusta ravnina, kije poleti skoro čisto izžgana po solnčnih žarkih. Trnje in neka ostrolistna trava, nekoliko vbor-nih rastlin, bodečih kakor osat, živi po trdih tleh, po kterih prepevajo kobiliee v nebrojni množini, velike in male, zelene in rjave, rdeče in modro-krilaste, kratko, in dolgonog«, tetefle in skakljajoče, da se kar zaletujejo y človeka, ki se približa. Vso travo, ktero so pustile ovce, so pokosile, in ako bi med grmovjem ne bilo paše za nje, in ako bi se ne ujedale in klale med sabd — nevem, česa bi to mrčesje le en dan živelo. ; $ Pri b&n je tarno neprijateljev dovolj. Izmed vseh grmov se plazijo zeleni kušarji okolo kamenja, — in kaj lepo, brezskrbno življenje imajo tu, kjer je vse pešae najokttshejše divjačnine. Ako le nekoliko trenotkov postojimo, lahko je opazujemo. Kakor mačka, kadar preži na miš — aH, kadar za plq|pm plazi za vrabci, ravno tako 80 obnaša kuščar, kadar je na lovu. Med kamenjem se potika, samo glava se vidi in plam-teče oči, ki iščejo plena. — Vesel sedi na solnci Pri nas prigodile bi se čudne premembe. — Le slušajte! — Naši trgovci — navadno naši najhujši nasprotniki — bi morali ali svoje prodajalnice zapreti ali jo pa potegniti z nami. In brž ko ne, bi večina teh ljudij storilo zadnje, kajti brez kruha tudi ti lisjaki živeti ne morejo in v par letih bi bila večina naših nemčurskih trdnjavic v naših rokah. Bili bi sami gospodarji v naših krajih, na naši zemlji i to gotovo nam v največji basek Le premišljajte te besede in gotovo boste rekli: „da, to*bi zares bilo lepo in dobro za nas, a težkč bi se dalo doseči". — Ne verujte temu ugovoiu, kateri le kaže, da imate le mehka srca; bodimo složni in navdušeni za n&rodno reč, držimo se vsi znanega orožja: „Svoj k svojim" i zmaga je naša. „In kako pa bi do te sloge, do te navdušenosti prišli", me menda zopet neverjetni Tomaž vpraša. Pa tudi temu vprašanju imam dober odgovor, namreč: »Združimo se, snujmo bralna društva in pristopimo vsidičnemu društvu sv. Mohorja"! — V vsaki fari se gotovo najde toliko zavednih mož, da se bodo pod vodstvom naših, hvala Bogu brez izjeme narodnih prvoboriteljev duhovnikov in sodelovanjem narodnih učiteljev, lahko združili ter osnovali bralno društvo. Če nas bo s kraja le malo število, nič ne de, ne ustrašimo se, ne bojmo se, kajti dobra reč mora vspevati. Čitanje prav v krščanskem in narodnem duhu pisanih časopisov in knjig, popevanje naših milih slovenskih pesnij, kakor pogovarjanje o našem gospodarskem stanju in kak6 njemu opomoči, nas bo združilo ter nam pripomoglo v bratski slogi, zapreči vse nakane nasprotnikov naših. Vadili se bomo v ljubezni do bližnjega, v domoljubju, ljubezni do naroda in delovanja za njega. S ponosom bo vsak rekel: »Slovenec sem" — in vedno bolj in bolj se bomo potezo-vali vsi za pravice ndroda, vsi brez izjeme, brez razlike stanu in v najlepši slogi. In gotovo ne brez lepih vspehov. — V občinskih in okrajnih zastopih sedeli bodo naši domačini ter le to vkrenili, kar nam to v korist. Tudi v uradih se bc» slovenska beseoa ne satno slišala, ampak tudi pisala. Rovanje in prilizovanje naših prusakov bo brezvspešno, s krvavimi žulji pridelan slovenski groš ostal bo v rokah Slovencev in nam ne bo pomagal kopati grcb narodne in gospodarske pogube. Nasprotniki naši nas bodo jeli spoštovati, se začeli nas bati, kajti: Ljubezen, navdušenost in brez-umorna delavnost naša za naš narod, je njih gotova poguba in naše edino sredstvo do narodne samostalnosti! Torej, geslom: »Svoj k svojim"! na dan! posebno velik skakavec, in peva najlepšo svojo solnčno pesem. Počasi se premika naprej in nazaj in vrlo se veseli rnične godbe, ki mu odgovarja tisočero od vseh strani. Zdajci se potegne kuščar izmed kamenja, — in oči mu čarobno zasvetijo. Ugledal je brezskrbnega godca in tako ostro ga gleda, da bi mislil, oko mu plamti divje besnosti po plenu. Kakor mačka se zvija med suho travo, ne gledaje na svoj plen. — Bili rešil vbogega, kteremu velja lov? Bili odgnal mu sov-raga? Radovednost nadvlada. Glej, zdaj se je kuščar priplazil na ped-daljine —in kobilca ga še ni ugledala, — ona vedno udarja na svoje strune — in zdaj eden skok, in preveseli godec trepeče in maha in bije z dolgimi skoki v gobcu neusmiljenega grabeža. Kuščar strese svoj plen, položi ga pred se, dovoli mu, da se nekoliko oddalji, — uteči mu tako ne more — popade ga spet, in tako igra ž njim, kakor mače z miško, dok uboga živalica pogine. Zdaj jo povleče kuščar v svoj grm, kjer jo povžije. . ■ > Drugi morilec je neki veliki gostodlaki pajek, ki v podzemskih luknjah živi, ktere si kaj lepo s pajčevino oprede. Po dnevi, ko solnce nemilo peče na planoto, se skriva v svojem ber-logu, proti večeru pa, ko črni cvrčki in drugi skakavci svoje strune nekaj blaže brenkajo in mileje pevajo svoje večerne pesmi, se prikaže Celjske novice. (Občni zbor) celjske posojilnice bode dne 21. marca t. 1. o 1/22-. uri popoldne, v dvorani celjske čitalnice. (Odsek za ustanovitev) ženske podružnice sv. Cirila in Metoda za Celje, imel je 7. t. m. sejo. Načelnik je poročal, da so pravila odobrena, na kar se je določil dan 27. marca za ustanovni občni zbor. Zborovanje vršilo se bode v dvorani celjske čitalnice v J. Strauss-ovi hiši. (Nemški Celjani) so se dne 28. februvarja zopet jedenkrat krotovičili. Sklicali so »haupt-versamlengo" štajerskih, oziroma celjskih Nemcev. Rakušev Julče pozdravil je vse prav prisrčno, posebno pa poslanca Wokauna. Povedal, da je zasluga »Nemškega -društva celjskega", da je »Parteitag" tako sijajno vspel in imel take posledice, da se še danes celi svet trese pod sklepi celjskega »Parteitafeef4. — Seve, da to čuti le Julče & Comp, drugi se pač malo brigajo. — Zasluga je tega društva tudi, da so izbrali tako izvrstnega poslanca, "kakor je dr. Pepi Wokaun. Julče je povedal, da se je ta poslanec osvetlil v deželni zbornici v Gradci svoj obraz in junaško prestal »Feuertaufe" (ogneni krst) in jo Slovencem tako solil, da bi bil kmalu vse pognal iz zbornice. Tako je povedal Julče, če pa drugi poslanci in to tudi pravi nemški, drugače mislijo, kaj briga to Julčeta in pa njegove poslušalce. — Govoril je tudi dr. Grega Jesenko in naznanil, da je imelo društvo 300 gld. 25 kr. dohodkov, stroškov pa 301 gld. pa 84 kr. — Govoriti sta še smela dr. Wokaun in pa dr. Janez Stepišnek. Zadnji je dodal masla vsemu zborovanju in zahteval, da se ministru Madejskemu precej naznani, da to kar Slovenci pišejo o »nemških" dijakih celjskih in pa gimnaziju ni resnica, da on in vsi danes tukaj zbrani to potrdijo. — Na to malo večerje, par kozarcev piva in vina in za Slovence osodepolno zborovanje bilo je končano. (Ljudska deška šola celjske okolice) biti bi morala glavni predmet sedanjega okr. šolskega sveta. V Celji je gotovo toliko slovenskih, za šolo ugodnih otrok, da zanje lahko zahtevamo slovensko ljudsko^JJc^o. A ponižni Slovenci tega ne store. "Žato p. je vžeboupijoče, da ima okb-liška šola, ki je za Slovence, samo tri razrede. Vsaki trg, da vsaka večja vas ima štiri ali pet-razredno šolo, le Celje ne. Da ni posebno prijetno slovenskim otrokom, dokončavši tri razrede okoliške šole, pohajati potem četrti razred nemške ljudske šole, nam pač ni treba praviti. Dovelj je tudi druzih vzrokov, priporočati razširjenje okoliške šole in jeden glavnih, da ima vsak razred nad 80 otrok. Pri tolikem številu pač ni igrača za učitelja, če hoče doseči le količkaj vspeha. (»Učit. društvo za celjski in laški okraj") ima svoje prihodnje zborovanje dne 27. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne v okoliškej šoli celjski. dolgonogi pajek, — krepke svoje čeljusti reže, iz svojega gradu in se postavi pri vhodu. In gorjč onemu brezskrbnemu skakavcu, ki se pevaje po-miče med suhimi biljkami, ako se približa pre-žečemu sovražniku; s čvrstimi čeljustmi ga pograbi in vkljub vsaki brambi ga povleče v svoje zatišje, kjer ga usmrti in požre. Pa videl nisem, da bi pajek bil kedaj ugrabil črnega c vrčka (grila); najbrže mu ni dosta okusna njegova divjačina, posebno ker je obilo okusnejšega plena. Ta mali svet, kterega tolikokrati preziramo, za kterega se potujoč ali sprehajajoč niti ne zanimiva, ta mali svet ima tudi radosti, svoje veselje in svoje težnje, ima svojo ljubav in svojo skrb za potomstvo Od onega malega hrošča, rumeno-črnega, ki si zagrebe miš, kamor položi svoja jajčica, — do lahkornišljenega metulja, ki prilepi jaja na kropivo, nahajamo pri mrčesji dostikrat čudnovato skrbljivost za prirejanje zibeli za plod. Z veseljem moramo opazovati neko vrsto govnjačev, ki si z velikim trudom nabirajo ovčjek ali kozjek, iz katerega si narejajo male krogljice. Po zemlji ga valjajo tako dolgo, da se skroži, potem pa .krogljico odvedejo na pripravno mesto, kjer jo. pokopljejo v rahli zemlji, — položivši vanjo svoja jaja, tako da nevkretni mladenči, — podobni gnjusnim črvom, takoj najdejo obilo hrane. (Konec prihodnjič.) Na dnevnem redu je mimo navadnih točk še predavanje gosp. L. Šaha: »Oko"; učni poskus iz somatologije. — K prav obilnej udeležbi vabi vljudno odbor. (Priprli so) dne 13. t. m. znanega nemčur-skega rogovileža, bivšega nadučitelja »šulferajn-ske šole" v Sevnici, sedaj lastnika zavoda za učence v Celji Hansa Windbichler-ja. Govore se po mestu take »otročarije" o njem, da želimo, da bi Bog dal, da bi ne bile resnične. Ako pa je res kaj na tem, potem pomilujemo stariše, kateri so dali svoje dečke v ta zavod in obžalujemo dečke, ki so se tu vzgajali. Večinoma teh dečkov pohajalo je celjsko gimnazijo. Res žalostne razmere za našo učečo se mladino. (Zdravniško društvo v Celji) je sklenilo, da se vsi udje, ki so večinoma vsi zdravniki na spodnjem Štajerskem, s častno besedo zavežejo, da ne vsprejmejo službe občinskega ali okrožnega zdravnika na Štajerskem, kjer se baš zdaj deželni odbor trudi, da bi izpeljal zdravstveno postavo od 1. 1892. Zdravniki so se namreč izrazili, da je omenjeni zdravstveni zakon malo ugoden zdravniški veljavi in za zdravnike sploh dosta slabši od zdravstvenih postav drugih dežel, osobito Kranjske. Posebno malo ugaja štajerskim zdravnikom to, da bi bili po omenjenem zakonu občinski zdravniki veliko preveč odvisni od občinskih predstojnikov. (Svet se podira) nad glavami celjskih nem-čurjev, tako bi mislil, kdor je bral zadnje dni nemške-židovske ali pa nemčurske liste. Znašli so namreč, da vlada hoče dati v Celje slovenske vsporednice gimnazije. Zato upijejo na pomoč in zahtevajo, celi nemški svet naj se upre temu za nemški značaj Celja tako pogubonosnemu naklepu. — Mi sicer ne verjamemo mnogo o izpeljavi tega v resnici potrebnega in pravičnega namena, četudi so poslanci zahtevali. Značilno pa je, kako »nemštvo" biva v Celji. Če se Slovencem da le trohica, kar jim po postavi gre, je nemštvo v Celji zgubljeno. Mora pač slabo stati. Vlada naj z vsem aparatom dela, da, z bajoneti naj brani »cartane" nemčurčke, da se bodo lahko bahali, da je Celje nemško mesto."— O to so glupeži, če mislijo, da bodo s krikom vstavili tek sveta. Naj javkajo, kolikor jim drago, misleči svet se jim smeje, ker to je obnašanje razposajene dece, ki toži sosedove otroke, da so močneji in prebrisaneji, kakor pa sami. Tako postopanje ni možato in Slovencem izvablja le pomilovanje. — Hilf, was helfen kann! (Celjski nemški listič) prinesel je v zadnji jedni številki cel roman o tukajšnjem železniškem spregarji Filipu Ropaš u. Pripovedoval na široko nastope v domu med njim in ženo, ki so popolnoma izmišljeni, kakor smo se osvedočili pri merodajnikih. Slednjič je proglasil ta list Ropasa pijancem in norcem. — Resnici na ljubo povemo, da Ropaš ni imel kaplje opojne pijače v ustih in je razburjenost nastala pri njem, le vsled nekega sunka vlaka, ko je istega prepregal. — Ker do danes listič ni popravil one izjave in pusti, da je Ropaš razklican norcem, dasi dobro ve, da je bil koj drugi dan iz bolnišnice odpuščen in da opravlja redno svojo službo, imenovati moramo to obrekovanje. — V nedeljo dne 11. t. m. ponoči zabodel je v Celji z nožem neki mesar krojaškega pomočnika. Vzrok je baje ljubosumnost. Spodnje-štajerske novice. (Slovenske posojilnice 1.1893.) M o z irska posojilnica je imela lani, v svojem 19. upravnem letu 558966 gld. prometa, 2686 gld. čistega dobička in v obeh rezervnih fondih 7762 gld. Veliko dela, pa tudi dosta dobička in prihranjene zaloge. — Hranilno in posojilno društvo nabre-žinsko je imelo lani 9870 gld. prometa, 28 gld. čistega dobička in ima 117 gld. rezerve. — Račun krške posojilnica se je pri občnem zboru 4. t. m. potrdil, kakor ga je načelstvo predložilo in nadzorstvo odobrilo ter se je darovalo 8 šolam krškega sodnijskega okraja 40 gld. za šolske potrebščine, pedagogiškemu društvu 5 gld , družbi sv. Cirila in Metoda 5 gld. — K posebno močnim posojilnicam spada »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice", ki je imela lani 867382 gld. prometa, 2310 čistega dobička in v glavnem Priloga «Domovini» št. 8., dne 15. marca 1894. zakladu svojem 7791 gld., v posebnem pa 3747 gld. — Kako potrebna je bila še le pred 3 leti na Vranskem ustanovljena posojilnica, to kaže njen račun o preteklem letu, v katerem je imela 175344 gld. prometa, 1400 gld. čistega dobička, ki je prišel večinoma v prihranjene zaloge, od katerih znaša posebna rezerva 2913 gld., splošna rezerva pa 3639 gld. Vrlo in vspešno delovanje! (Odlikovanje za kmetijske zasluge.) Štajerska kmetijska družba je v svojem občnem zboru pripoznala srebrne svetinje gg.: T. Drn-jaču, š. ravnatelju v p. v Sevnici, J. Drolcu, posestniku v Laškem trgu in J. Oswaldu, oskrbniku v Lembahu. (Pri občinskih volitvah v Rajhenburgu), pri katerih je bila velika disciplina, bili so voljeni večinoma prejšnji narodni odborniki. (V Laškem) so imeli šolski vrtnarji tega okraja 1. t. m. posvetovanje pod vodstvom nadučitelja Šeliga. (Obrtniška nadaljevalna šola v Hrastniku.) Pretečeno šolsko leto je bilo vpisanih 20 učencev. Od teh so bili učenci: 3 krojaški, 4 čevljarski, 5 steklarskih, 2 mizarska, 2 kovaška, 1 pekovski, 1 kleparski in 1 kmetski sin. Letos se jih je vpisalo 15 učencev, od teh je: 3 krojači, 5 črev-ljarjev, 2 mizarja, 3 kovači, 1 klepar in 1 pek. Podučuje letos, kakor lansko leto, nadučitelj Janko Sorčan. . (Zakaj so si Slatinčani) lastne občine želeli? Delali so si upanje, da bi na ta način ložje prišli do svoje šole, do čveterorazrednice, za katero jim je „šulferajn" že pred leti sezidal poslopje na hribčku. Toda tudi ta nakana jim bode spodletela! Kaj hočejo s čveterorazrednico, ko imajo le 25 otrok? Čemu nemška šola, ko so otroci skoro sami Slovenci! Zakaj toliko hrupa zavoljo par nemškutarjev ?! (Iz Št. Pavla v Savinjski dolini.) Kakor že običajno vsako leto, tako je bila tudi letos odprta tukajšna šolarska kuhinja, koje preblagi namen so pač tudi letos spoznali naši domačini, kajti podpirali so jo zelo krepko in hvalevredno z doneski deloma v naturalijah deloma pa tudi v denarjih. V imenovani kuhinji okrepčalo in ogrelo se je vsak dan v zimskem času in to . čez cela dva mesca od 60—70 revnih šolskih otrok s toplo jedjo, koji so toli oddaljeni od šole, da ostanejo čez poldne tam. Ker je pa vso skrb s kuhanjem tukajšna gospa nadučiteljica Ana Vidic iz golj ljubezni do revne šolske mladine radovoljno in brezplačno prevzela, ne boječ se premnogega truda; — naj jej bo zaradi tega na tem mestu vsa čast, imenom revnih šolskih otrok pa nad njeno posnemevredno požrtvovalnostjo, kakor tudi vsem darilcem, izrečena naj-iskreneja in najtopleja zahvala. (Kmetijski poduk.) Dne 16., 17. in 18. marca bode potovalni učitelj Ivan Bele v okolici mozirski prednašal o reji in cepljenji ameriških trt. Dne 11. marca se je v Okonini v gornjegradskem okraji in dne 18. t. m. v Kokarjih, dne 19. t. m. pa pri Sv. Mihaelu nad Mozirjem, prednašalo o sadjarstvu. Na vinorejski šoli v Mariboru pa bode od 12.—17. marca posebni tečaj za tiste, ki se hočejo prav dobro podučiti, kako je z ameriškimi trtami ravnati. Revni viničarji, ki se udeleže tega tečaja, dobe podpore iz dež. zaklada. Oglasiti se je pa pri ravnateljstvu vinorejske šole v Mariboru. (Drage trte.) Od Save se nam poroča: Ker so vinogradniki na obeh bregovih Save in Krke letos jako veliko goric prekopali, potrebovali so za to veliko trt. Hodili so jih zelo iskat na Bizeljsko, kjer so jih morali zelo drago plačevati; in sicer vkoreninjene po 2, 3, 4 in celo 5 kr. komad. (Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah) se snuje nova kmetijska podružnica. (V Ptuji) se bode priredila okrajna razstava, kakor predlaga kmetijska družba deželnemu odboru. (Pri Sv. Roku ob Sotli) se je utrgala skala in potlačila kočo ter v njej delavca Mejavška. (Čitalnica v Brežicah) naznanja, da ima svoje prostore še vedno v hotelu Klembas, na kar opozorimo vse zunajne ude in rodoljube. (V Brežicah) umrla je 6. t. m. gospa Lakner. Ob isti uri zatisnila je tudi oči nje sestra v Stari vasi pri Vidmu. — Dne 9. t. m. pa je preminul g. baron Gagrn, posestnik mokriške grajščine. (V Brežicah) se je ustanovil tamburaški zbor, ki se pridno vadi in ki utegne v kratkem v čitalnici prirediti koncert. (Umrl je) dne 8. t. m. vrli narodnjak drd. Fran Kapus, odvetniški kandidat in posestnik v Ormožu. Rajni bil je sin odločne in požrtvovalne obitelji Kapusove iz Celja. Naj v miru počiva! (Uravnavo Drave) so pričeli na hrvatski strani pod Ormožem. (V Lembahu pri Mariboru) so našli 2 mlada gosposko oblečena človeka, deklico s ka-cimi 18 leti, moškega s kacimi 26 leti, — ustreljena. Morebiti je bila kakošna nesrečna ljubezen temu dvojnemu samomoru vzrok. Bila sta z vlakom od drugod došla tujca. (Graška tehnika) se bode v drugem tečaji zopet otvorila. (Na c. kr. obrtni šoli v Gradci) je zdaj tečaj (od 16. febr. do konca šol. leta) za izobraževanje risarskih učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah. V tem tečaji so sledeči gg. s Kranjskega: A. Sič iz Št. Vida nad Ljubljano, Št. Tomžič iz Ribnice, I. Pianecki iz Radovljice, I. Leveč iz Radeč, I. Hribar iz Postojne, J. Cvirn iz Tržiča, K. Simon iz Lesc, J. Križ-nar iz Metlike, J. Šmorancar iz Žužemberka in K. Matajec iz Spodnj. Logatca. Te učitelje podpirajo dežela, hranilnica, kupčijska zbornica in občine. Druge slovenske novice. (Vabilo) na XCVIII. odborovo skupščino »Slovenske Matice", katera bode v sredo dne 14. marca 1.1. ob 5. uri popoludne v društvenih pisarniških prostorih na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrdilo zapisnika o XCVII. o odborovi skupščini. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo književnega odseka o društvenih knjigah za leto 1894. 4. Poročilo tajnikovo. 5. Posamezni nasveti in predlogi. • Odbor. (Vabilo slovenskim pisateljem.) Leta 1893. v Ljubljani umrli tfgr-v.er. Ant on Knez je v svoji oporoki postavil '»Slovensko Matico" za i svojega glavnega dediča ter ji naročil, naj iz dohodkov njegove ustanove izdava ceneno zabavno in poučno knjižnico, v kateri naj bi se tiskali v strogo narodnem duhu, na podlagi katoliške vere, toda v svobodomiselnem zmislu pisani spisi. — Ker Matica namerava letos pričeti z izdavanjem Knezove knjižnice, obrača se s tem vabilom do vseh slovenskih pisateljev, prijazno jih proseč, da bi jo v ta namen blagovoljno podpirali ter ji poslali primernih spisov. — Dasi Matica razven prevodov rada vsprejme vsak daljši ari krajši izvirni spis, ki se ujema z ustanovnimi določili, vender poudarja, da bi ji posebno dobro došle zlasti povesti, poljudno pisane v prvi vrsti srednjemu stanu namenjene, razprave zemljepisne, zgodovinske in prirodoznanske vsebine, životopisi, popotne črtice, slike iz domo-znanstva in sploh vsakovrstni spisi, če le ugajajo zgoraj navedenim pogojem. Tiskovno polo bode Matica plačevala po 24—40 gld. — »Slovenska Matica" sicer rada vsprejme vsak primerni spis, kadarkoli se ji pošlje, vender prosi slovenske pisatelje, da bi vsaj do 1. julija 1.1. blagovoljno poslali rokopisov, o katerih žele, da bi bili tiskani v; I. zvezku Knezove knjižnice. (Gospod dr. Darilo Majaron), odvet. kandidat na Dunaju, bivši urednik »Slov. Pravnika", »Slov. Naroda", mestni zastopnik ljubljanski, zvršil je 10. t. m. na Dunaji svoj odvetniški izpit z odliko. Čestitamo! (Na postaji južne železnice v Ljubljani) so se uvedle nemško -si o ven s k e tiskovine, mesto sedanjih čisto nemških. Dobro! Naj to še druge postaje posnemajo. (V Ljubljani) so začeli v pondeljek, 5. t. m. že delati priprave za stavljenje temelja pri »Narodnem domu". Začelo se bode staviti v Slonovih ulicah nasproti Maliču tudi novo poštno poslopje tam, kjer stoji zdaj Lukmanova hiša, ki se bode podrla. — Mestni zbor je sklenil delati priprave za praznovanje 50 letnice cesarjevega vladanja in izrekel svojo nevoljo, da je bil po noči cesarski orel na nekaterih poštnih tružicah zamazan. (Kranjska kupčijska in obrtniška zbornica) je izvolila svojim predsednikom zopet g. I. Perdana, podpredsednikom g. A. Klein a. (Vinorejsko avstrijsko društvo) je volilo v odbor tudi g. dr. J. Vošnjaka, deželnega odbornika v Ljubljani. To društvo, ki se v resnici trudi za prospeh nove vinoreje, je volilo mesto direktorja H. Goethe-ja v Badenu, ki bode uredoval samo društveno glasilo (Mittheilungen des Vereines zum Schutze des o.. Weinbaues), za opravitelja g. ravnatelja Reckendorferja v Retzu na Dol. Avstrijskem. (Društvu „Radogoj") je podaril veletržec g. Fr. Kališ ter v Trstu 3000 kron. Slava domoljubu ! (Prodaja za plačevanje na obroke), ki je tudi marsikaterega Slovenca zelo pekla, bode precej omejena po novi postavi, ki se je sklenila v državnem zboru. (Okrajna posojilnica v Mokronogu) regi-strovana zadruga z neomejeno zavezo, je imela svoj prvi uradni dan pretekli četrtek, t. j. 8. t. m. popoludne ob 2. uri v šolskem poslopji mokro-noškem. V prihodnje bode posojilnica imela uradni dan sleharni četrtek popoludne ob dveh v šoli. — Pri občnem zboiu, dne 1. t. m. se je določilo za vloge 41/2%, za posojila pa 5l/2°/o- — Omeniti nam je z veseljem, da se razumništvo zanimiva vsestranski za to novo in prekoristno napravo. Mnogo mokronoških in okoliških rodoljubov je že pristopilo k posojilnici, tako, da zadruga koj spočetka že šteje 30 zadružnikov; nadjamo pa se, da jih pristopi še več. Zavednim rodoljubom pak toplo pokladamo na srce,, da ljudstvo pouče o koristi in imenitnosti okrajnih posojilnic. (Iz Mokronoga.) Zanimanje za našo novo posojilnico raste vedno bolje. Ljudje pristopajo pridno in se oglašajo za posojila. Začeli bodo tudi hranilne vloge prinašati, kedar jih prepričamo o koristi posojilnice. Vse je v najboljšem teku. Častita duhovščina nam gre posebno na roke. Med zadružniki imamo zdaj tri župnike in dva kaplana. Vse je v zanesljivih rokah. (Darilo.) G. J. Jakšič, vpokojeni župnik v Krškem, je podaril avojo liiSo l bližnjim zemljiščem pod Tržko goro blizo Leskovca, usmiljenim bratom, ki nameravajo to darilo (vredno od 4000—6000 gld.) zopet prodati. To priliko naj bi dežela s krško občino vred porabila, da bi usmiljeni bratje na pridobljenem, jako ugodnem mestu rajše malo bolnico ustanovili. Vsaj zdaj obsavske kraje na Dolenjskem neizmerno veliko stane, pošiljajo vse svoje bolnike v brežko bolnišnico. (127.000 trt), amerikanskih reznikov riparia-vrste, bode kmetijsko ministerstvo izročilo kmetijski podružnici v Krškepi, da jih razdeli med tiste vinogradnike, katerim bode kranjska hranilnica dala denarne podpore. (Podružnica „Rudečega križa" v Krškem) je izvolila novega predsednika v osebi g. barona M. Schonbergerja, voditelja ondotnega c. kr. okrajnega glavarstva. (Opatija) se je oživela, da je kaj. Vse polno bogate in imenitne gospode je tam. Prišla je te dni celd nemška cesarica z otroci tja. Pride tudi nemški cesar, katere obišče potem naš cesar. (Zgodnja Velika noč.) Malokdaj je tako zgodnja Velika noč, kakor letos. Prej kakor 22. marca ne sme vsled cerkvenih postav (nicejski cerkveni zbor 325) nikoli biti. Vendar je bila Velika noč 22. marca v letih: 1598, 1693, 1761, 1818 in bode še le leta 2184. — Velika noč se namreč ravna po spomladanski luni. Pomlad nastopi 21. marca, potlej se počaka ščip in prvo nedeljo po ščipu je velikonočna nedelja. (Slovenski klub na Dunaji) ima v soboto 17. t. m. v dvorani L. Mitzko-ve restavracije »zum alten Schottenthor" I. Schottengasse 7, v tej sezoni šesti svoj večer z berilom slavnega našega g. prof. Jos. Stritarja. Berilu je naslov: „Literaren pogovor". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Druge avstrijske novice. (Državni zbor) zadnje dni ni imel veliko skupnih sej, delovalo se je bolj v odsekih, posebno v proračunskem in gospodarskem odboru ter v odseku, ki razpravlja valuto ali uredbo denarja. Gospodarskemu odseku se je predložil trgovinskega ministra zakonski načrt, s katerim se začasno uredi trgovinsko razmerje mej avstr-oger-sko monarhijo in Rusijo. Zbornica je ta načrt že tudi sprejela. Odobril se je nujni predlog glede podpore stradajočim Galičanom, o katerem predlogu je poročal posl. Kathrein. Čitala se je interpelacija posl. Kluna in tovarišev, s katero vpra šajo pravosodnega ministra, kaj misli ukreniti, da bodo sodni zdravniki na Slovenskem popolnoma zmožni slovenskega jezika. V vojnem odseku se je razpravljal načrt postave, po kateri se bodo tudi črnovojniki vsako leto h kontroli in raportu oglašati in zbirati morali. Nova nadloga se hoče torej ljudstvu nalagati. Na velikonočne počitnice gredo državni poslanci najbrže jutri ali v soboto; prej so dovolili pobiranje davkov za april in maj. (Volilna reforma), kakoršno namerava vlada državnemu zboru predložiti, ne ugaja, posebno Hohenwartovemu klubu ne. S prenaredbo volilnega reda bi se število poslancev sicer za nekaj (43) pomnožilo, ker bi volili še tisti davkoplačevalci, kateri zdaj ne volijo, in drugi izobraženi ter šo-šolani ljudje; a misli se, da novo voljeni poslanci bi bili liberalci ali pa socijalni demokrati. Hohen-wart hoče deželnim zborom dati nekaj pravic. Z volilnim redom, ki le na pol krpa stari krivični red, ne bode se na nobeno stran nič doseglo; treba je ves volilni red prenarediti, ker je skoro skozi in skozi krivičen. S takim ničevim krpanjem si kopljejo vse stranke in vlada sama — ■%rob, kar kaže pikanje levičarjev na Hohenwarta. (Slovenski poslanci in državni zbor). Slovenski poslanci, ki so na vladni strani v državnem zboru, pritisnili so prav odločno na mini-sterstvo in na proračunski odbor — zahtevajo namreč višjo slovensko gimnazijo za Kranj in slovenske paralelke na celjski gimnaziji. O teh zadevah so se hvalno slovenski poslanci, osobito Vošnjak in Robič pogajali z ministrom, Šuklje pa je odločno branil in zagovarjal te opravičene zahteve v javni seji proračunskega odbora, kjer je še druge pomanjkljivosti grajal pri srednje - šolskih razmerah v Ljubljani in na Primorskem. Tudi poslanec dr. Gregorčič se je potegnil za srednje šole na Primorskem. Minister je obljubil in proračunski odbor mu je pritrdil, da dobi Kranj slovensko višjo gimnazijo, ne da bi mu bilo treba toliko plačevati, kolikor je dr. Gauč prej zahteval. Glede celjske gimnazije, radi ktere je toliko krika po židovskem nemškem taboru v Celji, Gradci in Dunaji, je pa minister le na pol obljubil, ter menil, da bi ložje šlo, ko bi bil deželni zbor s tem zadovoljen in ko bi bili vsaj držav-nozborski poslanci v tem edini; vendar je rekel, da se bode na dalje po postavnih faktorjih delovalo na to. -— Torej obljuba je! — Ko je bil pa razgovor o obrtnem šolstvu, se je Šuklje zopet krepko potegnil za obrtno šolstvo na Kranjskem, posebno za ustanovitev lončarske šole, posl. Gregorčič pa je zahteval za Kras in Gorico slovenskih obrtnih šol. Minister je pri tej priliki priznal, da pri obrtnih šolah se mora vse-kako gledati na materinski jezik učencev. (V Budapešti) se je vršila v državnem zboru dolga in močna razprava o civilnem zakonu. Vmes je bil tudi strašen velik ljudski shod, ki se je izjavil za novo postavo. Ta shod uprizorili so večinoma židje in židovski denar. (Za Starčevičev ali „Narodni dom" v Zagrebu) se bodo delali že črteži in temeljni kamen se utegne postaviti še tudi letos. (Spinčičeva zadeva), ki je bila res na dnevnem redu v državnem zboru, ni prišla v razpravo, ker je naučni minister Madeyski ponudil Spinčicu 1000 gld. pokojnine ter mu obljubil, nastaviti ga zopet kot profesorja čim prej mogoče. Spinčic s svoje strani bi moral za to uložili pri cesarju prošnjo, v kateri pa bi ne imel prositi cesarjeve milosti. Naučni minister je Spinčicu ponudil, da mu sestavi besedilo te prošnje, ki bi se imela glasiti: „Ker se mi je zgodila krivica, za katere odpravo ni več legalnega pota, prosim, Vaše Velečanstvo naj naroči naučnemu ministru, da še jedenkrat preišče mojo zadevo". Ta stvar se je za Spinčiča jako častno izvršila — kakšne obraze delata bivši naučni minister Gautsch in namestnik Rinaldini, si lahko mislimo. Ogled po širnem svetu. (Pruskim Poljakom) je vlada neko malenkost glede gojenja poljskega jezika po ljudskih šolah dovolila, toda tako malo, da jih je sramota in jeza obšla. Vsaj so si pa še to malenkost po malo častnem načinu pridobili. (V Rimu) je počila strašanska bomba pred državno zbornico, v kateri pa že ni bilo več poslancev ; okna so vendar popokala in nekaj ljudi pred zbornico je bilo nevarno ranjenih. (Košut), znani puntarski Madjar iz 1. 1848, toda od Madjarov zelo slavljen, leži na smrt bolan v Turinu, kjer že več let v prognanstvu živi. (Italija) je pred denarnim polomom, njeni državni papirji, njene zadolžnice bodo izgubile veliko svoje vrednosti. Teh papirjev so tudi Tržačani veliko pokupili, ker so vse tako visoko cenili, kar je prihajalo iz »obljubljenega kraljestva" v »nerešeni Trst"; imajo baje za kacih 100 milijonov tacih papirjev. Preti jim torej velika zguba. Pomoči bode treba iskati pa pri Avstriji, katero le v sili poznajo. Kdaj se bodo Tržača-nom in naši vladi oči odprle?! (Slavni angleški državnik) ministerski predsednik Gladstone je vsled starosti odstopil; njegov naslednik Roseberyje enakih poli-tiških nazorov in tudi prijazen Ircem. Dopisi. Iz Pečovnika. General -puščavnik je odšel premišljevat djanje in nehanje Celjanov. Dosti bode imel dela, če bo hotel vse prebaviti, kar je videl in skusil pri celjskih »purgarjih". Prav žal mi je za njim. — Oni večer, ko ste se tako dobro imeli pri »grenadirju" privil sem jo tudi jaz s Pečovnika, da se priporočim generalu. Stopil sem gori po stopnicah in le malo pokukal skozi duri v dvorano, pa me je kar vrglo nazaj. Mislil sem najti samo rftŠ*>vno in se pripravil, kako bodem sukal besedd- da me general pohvali. Pa joj, nič raševne in jaz kar nič po nedeljsko oblečen. Mahnil sem jo v pritlično sobo, tje koder celjski mestni očetje delajo politiko in Ba-lantov Lojzek vodi zborovanje. No, tisti večer očetov ni bilo; bil pa je nek paglavček, ki sliši na ime Samrli. Revšče je pravlo, da Slovence pohrusta, kar brez jesha in olja in gledalo, kakor bi že štirinajst dni ne bilo nič jedlo. Jaz ne be-sedujem rad s »popči" zato sem poslušal »modre" besede in si mislil, no, slabo bi ne bilo za te, dobiti v želodec kaj toplega, četudi ne človeško meso, bi se ti saj malo napele zrahlane hlačnice in porudečilo smrtno obličje. Mladič je brž ko ne oganil misli moje in zato vlival v se tekočino, ko gostejega ni imel. Ko sem to gledal, vedel sem takoj, da ne bode dobro. In res, ko se dvigne to motovilo, krivile so se šibke nožice in revšče je omahovalo, kakor kembelj pri zvonu, če vlečeš za vrv. Ker sem dobrodušen človek, korakal sem 7& njim, da ga rešim, če pride v nevarnost. Kmalo sem se uveril, da sem storil prav. Kajti vinski duhovi nosili so ubogo paro, kakor plini zrakoplov. Pri kapucinskem mostu ga je baje dvignila luna, in mesto, da je šel čez most, hotel je kakor sveti Peter po morju, čez Savinjo. Umevno je, da se valovi Savinje niso dosti brigali za navdušenega Prajzovčka in ga pošteno namočili ter mu vzeli s sabo pokrivalo v večni spomin. Sreča je bila, da sem bil blizo in mu pokazal, kje naj hodi, da pride srečno domov. Če je dobil grižo mi pač ni znano, ker se ni prišel zahvalit. Solnce že sije toplo pri nas. Pravi postni čas se začenja. Zato sem prosil našega pota, naj mi prinese nekaj sira iz Celja. In res ga je prinesel od Balantovega Lojzelna. Sir bil je zavit v precej pomazan papir in pri natančnem pogledu, vidim, da je ta papir »nemška cajtenga", katero baje tiskajo v 250 izvodih v Celji. Poiščem očala, da pogledam, kako »modrost" prodaja Porekar-jev dohtar »učenim" Celjanom. Koj napis na prvi strani vzel mi je sapo. Saprament, sapra-ment! ti vražji Slovenci! Berem, berem, lasje mi gredo po konci, kakor mački rep, ali res slo- ] vensko gimnazijo dobite v Celje. Berem, berem, strašna razburjenost po vsem Štajarskem. No, ker pri nas na Pečovniku ni nič čuti, tečem po »rešpetlin" in ga nastavim zdaj ob Savinji, zdaj ob Dravi, pa nič ne morem zapaziti. Obrnem ga proti Celju in glej, res, tam na voglu nasproti Vam, zagledam gručo Rakušev Pepi in Julče, Balantov Lojzek in Oks in poleg dohtar Janez, Kovačičev dohtar, Schmidl in Herzmann Žandl vsi kviško roke in penasti krog ust, strašna razburjenost. Zdaj so se mi odprle oči, saj dosedaj nisem vedel, da ti možakarji zavzemajo celo Šta-jarsko. In vraga, mislil sem si, če so ti-le in »caj-tenge" nasproti, bodete pa dobili „figo" ne pa slovenske vsporednice v Celje. — Pa tudi res malo preveč zahtevate. Če bi imeli slovenske vsporednice gimnazije, pa nemških razredov treba ni, ker nemških dijakov tako nimate. Gimnazija v Celji je pa »deutscher Besitzstand" s slovenskimi dijaki, to morate razumeti. Ako Vam pa gospod urednik to ne gre v glavo, pa prašajte Julčeta, kaj je povedal ministrom. Silna skrb se bere iz obrazov celjskih mestnih očetov, kaj bode, ako vlada ne zavije vratu tem predrznim Slovencem, ki jim ni zadosti, da imajo vso oblast krog in krog Celja, pa hočejo imeti še mesto, tako je tiskano v »cajten-gah". Na večer mahnem jo k »grenadirju", da bi pomiloval te skrbne očete. Počakam ob potu, da gredo gospodje mimo mene. In videl sem, da jim je skrb udarila celo v noge, ne samo v glavo. Posebno Pepi-ju se je videlo, da veliko trpi. O ti ubogi gospodje sem si mislil, pa lepo molčal, ker sem se bal, da bi ne motil te skrbi. Zastonj pa nisem šel k »grenadirju". To kar sem slišal je za-me veliko vredno. Ti gospodje zdaj že vedo, — tako so se pogovarjali, — da so rojeni Slovenci in jim tudi že toliko ne bi bilo, če mesto »hoch" „živio" kriče, a druga je, 1 kar jih sili biti „tajč" in to seveda bolj tiho povedo. Kaj njim »tajč", kaj Slovenec, biti gospodar v mestu, to je kljuka. Lojzek in Julček vesta dobro, da so Slovenci preveč prebrisani, da bi jih potem, ko bi prišli Slovenci na krmilo še poslušali kot mestne očete pri občinskih sejah, tedaj čast — kar je pa poleg, to pa nobenemu nič mar. Se Vam prav lepo priporoča puščavnik. Šmarje pri Jelšah. (Volitve). Vsaka reč ima svojo dobro in slabo, solnčno in senčno stran. Tako so tudi naši dosedajni očetje okol-ske občine. Niso sami angelji, seveda tako črni, kakor jih pa nekateri vidijo, pa tudi niso. Človek opazuj se sam, in pretresaj svoje slabosti, potem boš bližnjega boljše sodil. Okoličani so že enkrat segli po listinah in se dobro potresli za občinske pravice. Volijo trije redi. V vsakem volilnem redu 8 odbornikov, torej v celem 24 odbornikov. V odboru so sedeli do sedaj možje, ki so z malimi izjemami za blagor in prid občine delovali. A pri zadnji vo-litvi prihrul je drugi veter, ki je vse staro hotel podreti, da bi bila le nova poslopja. A nove reči stanejo denar in novo vino bolj kisa kot staro in je menj obrajtano. Zato so se pri zadnji vo-litvi, ki jim je pa zaradi kakšne neprevidnosti bila podrena, vzdignili nekteri nezadovoljneži, ki bi menda sami radi v odboru bili in so z enim očesom že tudi po županski suknji škilili. Zato so od sedaj nih odbornikov le 5 mož volili, tako, da ima novo izvoljen odbor celo drugo lice. Do sedaj se je uradovalo vedno slovensko, zdaj se je pa bati, da bi se na šmarski slovenski zemlji uradovalo v nam tujem, neznanem jeziku, na slovenskih tleh gospodaril bi Nemec, Slovenec pa bi tiho molčal in plačeval, bi držal svoj hrbet, da bi drugi po njem bili. Trška občina uraduje v domačem jeziku, kmeti bi pa hoteli biti nam nezvesti. Mili bratje, zapomnite si dobro besede, nam nepozabljivega vrlega katoliškega moža, našega slavnega škofa Martina Slomšeka, enega največih sinov slovenske matere: »Kdor svojih prednikov ne časti, njih naslednik biti ne zasluži.„ Kdo so bili naši predniki. Naši predniki so bili verni možje, prave slovenske korenine. Bili so mož beseda. Ozrimo se krog sebe. Vsi tisti, ki hočejo biti več od navadnega kmeta, blebetajo tu pa tam malo »tajč", da se jim tudi nikakor ne prileže, so Judeži slovenskega jezika, puhle glave, neznačajni ljudje in navadno slabi gospodarji. In v ta tir spravili bi mi voz naše slovenske okoljske občine?! Bil bi to greh in sramotno za nas, da bi se nam ljudje, ki imajo zdrave možgane smejali. Če že pa hočeš nemško pojecljati, se pa pelji, kedar bo tvoja mošna se-zavala v Nirnberg in si daj nastaviti „trahtar", da ti malo pameti v glavo vlijejo. Da so pri zadnji volitvi volilce za seboj imeli, razodeli so jim svoje čudovite skrivnosti, namreč: Občinske doklade so prevelike, jih moramo znižati. Kako pa? Čujte modrih glav odmev: Ubogi se ne bodo več od "občine podpirali, ampak si bodo sami nabirali. Naj delajo, če pa to ne morejo naj si pa od hiše do hiše prosijo, če pa to' ne morejo, se pa naj za zobe obesijo. Za tri reveže v ptujski hiralnici se plača od občine na leto 230 gld. Ti pa naj pridejo domov, jim bomo že doma dali jesti. Pa kje in kako, to so pa v razburjenosti možje pozabili povedati? Tako bodo občinske doklade zginile in davka ne bo treba plačevati. Ako bo pa prej ali slej treba kaj zidati, bo pa menda denar iz neba padel! Nekteri, ki se za novega župana poklicane čutijo, pravijo: Mi smo študirali!!! Ubožček, kaj pa si študiral ? Znabiti si bil v Celju, ter si tam ene platnene hlače na šolskih klopeh ogulil, ali celo raztrgal, ali morda tako dolgo grozovito učenost dražil, da so mati doma dvakrat kruh spekli. Kakor pa vidiš, še pa sedaj tudi nisi namestnik cesarjev in tvoji velikanski govori se navadno ne zapisujejo v zlato spominsko knjigo. Bodi potolažen ljubi moj, kedar boš zatisnil oči, se ne bo tvoja podoba na steno občinske pisarne obesila ali se ti celo stavil kameniti spomenik. Na grob puntarskega izdajalca domovine grške Efijalta, vrgel je vsak mimogredoči kamen; ako boš preveč hrul in morda občino nesrečno storil, se ti bo enako godilo. Možje, pri volitvi treba je pomisliti. Pametne, značajne stanovitne može je treba voliti, ne pa nemškutarskih kričačev, ki imajo sicer polna usta, pa prazno glavo. Je ta ravno domačin ali ne, da je le za ta posel sposoben in dela naš prid. Možje, Slovenci smo, Slovenci hočemo ostati, zraven pa bodimo trezni in mirni, in volitve"" tJ0ečk.o s. r. predsednik. Železna blagajna masivna, 58 cm dolga in 42 cm široka z 12 tirni predeli, gotovim zaporom posebno pripravna za občinske zastope za prodati je za 25 gld. — Več pove upravništvo »Domovine". (36) 3—2 Zaloga narejene obleke za gospe Rotovške ulice (Rathhausgasse) št. 16. Izdelovanje obleke po meri vsakojake mode za dame in deklice. — Velika zaloga narejene obleke najnovejšega kroja, iz najboljšega blaga po nizki ceni. Za spomlad posebno priporočljivo: Spomladanski jopiči in dežni plašči, kapuci, ogrin-jači raznih baž, mantleti itd. od navadnih do najfinejših. Obleka za deklice in otroke v najbolj rabljivih barvah ter zelo trpežna. Velik izbor predpasnikov za dom in gospodarstvo po najnovejšem kroju in nizkih cenah. (34) 9—2 Za obilno naročbo se priporoča Karol Roessner krojač. Hiša na prodaj. Poldrugo uro od mesta Celja, poleg okrajne ceste je na prodaj dobro zidana hiša, v kateri je krčma in prodaja tobaka. Hiša ima 5 sob, hlev za svinje in hlev za govedo ali konja, vodnjak pod streho ter nekaj zemljišča. Cena 2100 gold. od katerih 600 lahko ostane vknji-ženo na posestvu. Več pove •Sebastjan Mastnak (32) 2—2 v Celji, na Bregu (Rann), št. 13. Marija Jošt Celje, Šolska ulica štev. 3, I. nadstropje izdeluje vsakovrstna dela, spadajoča v stroko šivilje ter se priporoča slavni slovenski gospodi. (27) 3—3 H Izvrstna zaloga vsakovrstne kave, sladkorja, riža, finega olja, južnega sadja, masla, svinjske masti, ruma, čaja, vina v butiljkah, sremske slivovke, kranjskega brinovca, itd. itd. Banatska pšenična moka. Radajnska mineralna voda itd. (21) 20-3 J"osip Lorber in d_r_ c. kr. lastnik privilegij konstrukcijska delavnica, livarna železa in kovin Žalec, (Štajersko). (46) 2-1 Nijeden lastnik večjih travnikov naj se ne straši razmeroma malih stroškov, da si omisli eno naših izvrstnih travniških verižnih bran za mah s katerimi se dajo dohodki travnikov toliko zvišati, da se naročilni stroški brane plačajo v teku 1—2 let. Naše travniške brane so ponajveč od kovanega železa, a zobje od dobrega trdolitega železa napravljene one so najtrajnejše in vsled svoje dobre sostave najboljše od vseh do sedaj v trgovini se nahajajočih bran. One se zamorejo rabiti na obeh straneh in sicer po kakovosti travniških tal, ker merijo zobje na jedni branini strani 40 mm in na drugi strani 50 mm ter se vsled tega travne korenine ne morejo poškodovati. Prožnost naših travniških bran za mah je tako popolna, da vsakoršne vdolbine dobro obdela. Z našimi travniškimi branami obdeluje v naših krajih že stotine gaspodarjev in možno nam je služiti z najboljšimi spričevali o njih rabi. Vsled naših dobrih priprav pa je cena naših travniških bran za mah, katere so v druzih tovarnah veliko dražji, neznatna in sicer enovprežna travniška brana, 65 kg težka, 26 gld. in dvovprežna travniška brana, 86 kg težka, 32 gld., iz postaje Žalec. ^ktiv. Bilanca posojilnice na Vranskem registrovane zadruge z neomejeno zavezo za 1.1894. Inventar po odpisu...... Posojilo 396 strankam..... Zaostale obresti od posojil .... Naloženi denar pri drugih denarnih zavodih, kapital . gld. 8937*25 obresti .... » 666'54 Predplačana najemnina za leto 1894. Vrednost knjig in tiskovin .... Gotovina 31. decembra 1893. . Skupaj gld. 197 79713 352 9603 16 158 2542 92585 Vransko, dne l.januvaija 1894. ■ kr. 87 86 33 79 40 82 07 Hranilne vloge od 431 vlagateljev kapital.....gld. 80899*87 Kapitalizovane obresti za leto 1893. . . . » 2862'30 Deležev od 311 udov...... Predplačane obresti od posojil . Neizplač. dividenda od deležev 1. 1891. Splošna rezerva 1. 1892. gld. 463*26 Vstopnina leta 1893. » 262'— Posebna rezerva 1. 1892. gld. 516" 10 in ker se je čisti dobiček 1. 1892. v znesku po sklepu občn. zbora lanskega leta tudi k posebni rezervi pripisal. Posebna rezerva 1. 1893. Čisti dobiček..... 848-40 441-84 Skupaj 83762 3980 878 24 725 1805 1409 92585 gld. kr. 17 22 07 26. 84 51 07 (45) 1—1 _ JOSIP HOČEVAR krojaški mojster Gelje, Graška ulica (Grazergasse) štev. 19 priporoča se visokemu plemstvu, velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za napravo obleke po meri iz najboljšega francoskega, angleškega in brnskega blaga, lastne zaloge. Delo solidno in po nizki ceni. Vedno velika zaloga narejene obleke za gospode in dečke po najnovejši modi ter trajnega blaga. Cena obleke za dečke od 3—6 let od 2 50 do 10 gld., od 6 do 12 let 4'50 do 12 gld. Obleka za gospode stane od 8 do 36 gld. Na željo pošlje se storjena obleka tudi na ogled in se nerabljiva zamenja. Za obilo naročbo priporoča se z velespoštovanjem (39) io-i Josip Hočevar.