D o p i s i. Ljntomer. (Šolsko podporno druS t v o.) V minuiem tridesetletju se je za ubožne otroke na Franc Jožefovi šoli v Ljutomeru s pomočjo blagih šolskih prijateljev in dobrotnikov že mnogo dobrega storilo; omenimo le dve hvalevredni napravi v korist ubožne šolske mladine, namreč prireditev Solskih božičnic za priskrbovanje obleke in obuvala in pa prireditev šolskih tombol za priskrbovanje učnih pripomočkov ubožnim šolskim otrokom. Božičnice niso popolnoma dosegle svojega dobrodejnega namena, kar tudi ni bilo mogoče pri tolikem številu Solskih otrok (8 razredov) in vsled tega je moralo šolsko vodstvo za svoj trud prenašati Se marsikatero bridko aehvaležaost od strani nekaterih aezadovoljaih starišev; zato smo že aekaj let sem opustili prireditev božičaic, obdržali pa smo vsakoletno šolsko tombolo, ker vsako leto ob začetku šole se vedao poaavljajo proSaje stariSev: »Prosimo za kajige i. t. d.» StroSki za aakupovaaje učaih pripomočkov pa se leto za letom vekšajo, tako da zravea vsakoletaega prispevka krajaošolskega foada v zaesku 100 K za ubožae otroke tudi dohodki tombole več ne zadostujejo. Ker se tedaj stroSki za ubožae šolske otroke zmerom vekšajo, začeli smo premiSljevati, kako bi bilo mogoče podporaa sredstva pomaožiti. Šolski in učai red sicer veleva v §§ 5, 72 ia 80, naj krajai Solski svet za to skrbi, da ubožaim otrokom pripravijo vse šolske potrebSčiae tisti, katere veže postava, a s temi paragrafi ae pridemo aaprej; pomagati si moramo aa drugi način. UvažujoC te okolaosti poprijel se je krajni Solski ogleda gosp. Kukovec podporae orgaaizdcije. Povabil je aekatere ljutomerske, naši šoli Dakloajeae gospe in gospode aa dan 9. nov. 1902 k posvetovaaju o aovem aačrtu podporaega delovaaja. Slisalo se je več nasvetov, a koaCao je obveljal nasvet gosp. ravaatelja Robiča, aaj se osauje podporao društvo, kateremu se izroči vse podporno delovanje. Takoj se je izvolil osaovalni odbor z aalcgo, da sestavijo društveaa pravila. Odbor je to delo izročil gospodu ravaatelju, kateri je v odborovi seji dne 15. dec. 1902 poročal o načrtu pravil, ia ta je bil sprejet z aekaterimi izpremembami. Pravila so bila predložeaa dae 22 dec. 1902 c. kr. aamestaištvu, katero je z odlokom dae 3. jaa. t. 1. št. 54325 ustaaovitev društva aa podlagi predloženih pravil brez zadržka dovolilo. Ustaaovai zbor se je vršil v aedeljo 1.1. m. v restavraciji g. Kukovea; vdeležilo se ga je lepo število člaaov, ki so že poprej svoj pristop oglasili. Začasni predsednik ravaatelj Robič pozdravi aavzoCe, razloživši jim pomea ia aamea aovega društva, želeč mu maogo lepih uspehov. Po prečitanju potrjenih pravil ia vsprejemu aovih člaaov, vršila se je rolitev društveaega odbora, v katerega so bili eaoglasao izvoljeai nasledaji gg.: predsedaik ravaatelj Robie, podpredsedaik Kukovee, blagajaik dr. Chloupek, tajaik Karba Jaako, ekoaomiBja gospa Ivaačič, odboraiki: č. g. Srabočaa ia Čagraa, Damestaiki: dr. Grossmaaa, gospodična Razlag in g. Zacherl. Predsedaik izjavi, da bode glavaa aaloga odbora, aabirati društveaike ia podporaa sredstva ia z vsemi močmi delovati aa prospeh druStva. Zahvaljujoč se zborovalcem za ajih vdeležitev zaključil je predsedaik ustaaovni abor. — Glavae točke društveaih pravil s pozivom k pristopu priobčimo prihodajič. Upati je, da si pridobi to aovo za ljutomersko Fraac Jožefovo Solo velevažao druStvo mnogo člaaov ia blagih podpirateljev. V to pomozi Bog! Iz konjiškega okraja. (Narodno spanje) se razvea zimskega kaže pri nas ne le zdaj v zimskem času, temveč tudi v poletju, ia aapredka skoraj Bikjer ae vidimo. Saj je aaš okrajai šolski svet popolaoma v rokah aaših aarodaih aasprotaikov. V koajiSkem trgu si je »Citalnica« sicer pripravila svoj lastai dom ia tam iraamo aaiimovitejSe sloveaske posestaike, a ajih delovaaie v aarodaem oziru je tako razcepljeno, da se pri občinskih volitvab aiti aa volišču prikazali niso, dasiravao bi v prvem razredu bdi lahko že sijajao zmagali. Dradovaaje je pri politični ekspozituri ia tudi pri c. kr. sodBiji večjidel vse BemSko ia tako še pri maogih župaastvih ter tu ia tam Se pri župaijskih uradih. Nova železBica, ki že deset let vozi iz PoljčaB do Koajic, tudi ni aarodaega življa obudila, pa ga tudi ae bo, saj nam še aa postsjah sloveaskih imea ae privoščijo in vse se kliče v ediao zveličavai aemščiai, kakor bi se tukaj sami Nemei vozili. Letos pa se ustaaovi dae 1. okt. v Konjicah za aaS lepi okraj posebao okrajBo glavarstvo in zdajšnji voditelj okrajae ekspoziture, g. Weiss pl. Schleusseaburg, bi gotovo rad kar dve stopiaji višje zlezel in kar c. kr. okrajai glavar iz komisarja postal, pa slisi se, da oa vpliva aa vplivnega gospoda v Koajicah, da bi ob povzročil posebao proSajo, podpisaao od vseh župaijskih in župaaskih uradov aa c. kr. aamestaijo, da se ta gospod, ki si je neki za čas svojega uradovanja tukaj vsestraasko zaupaaje pridobil. okrajaim glavarjem imeauje. Mi pa opozarjamo vse prebivalce koajiSkega okraja, da si moramo želeti kakega odločao katoliško in sloveasko mislečega moža Ba to odličao mesto poviSaflega, ne pa moža, ki ai v verskem oziru Be krop ae voda, v Barodaem pa odločea Nemec, ki ai sloveaščiBe uiti v besedi zmožea, kaj Se le v v pisavi. Ni dosti, da imamo v Celju, Ptuju, Liutomeru, Brežicah itd. same Barodae BasprotBike kot okrajBe glavarje, ozir. voditelje, nam od Basprotae straai poslaae, bomo sedaj še sami prosili aam znanega nasprotnika c. kr. namestaika Clary-ja, da aam pomaga moža povišati, kateremu je aaš aarod le zato tukaj, da mu poraaga ajegove aarodae pravice prezirati. Saj tudi aa slovenske prošnje, kakor slišimo, aemSko odgovarja! Smo res že tako daleč prišli, da bomo kot sužnji aaših aasprotnikov tiste pozdravljali, kakor aekdaj pri Rimljanih gladiatorji: morituri te salutaat. Zalostaa majka Slava! Iz Vojnika. (Mladinska*) slavaost) Na Svečaico popoldae je bila pri Bas velika stiska, ki pa je veadar vsakega rodoljuba v srce razveselila. Naša mladiaa je namreč priredila mladiasko slavnost, ia vsled te je prišlo v Solskih prostorih do tolike stiske, kot doslej še pri Bobeai prireditvi v VojBiku. VpraSate, kako se je slavaost vršila? Najprej so dekleta igrale «Sv. Nežo»; pristae RimljaBke so Bastopale — vsake sorte, kuker si jih le mislit' mort'e — izza dobe grozovitega Dioklecijaaa. Da aam niso pri igri zveneli aa ubo sloveaski glasovi, bi se aemara bil kak latinščine vešč jezik začel kar obračati po latiaski ... To uprav rimsko kretaaje, pristaa rimska oprava, zelo resaa, drugod spet prav živahaa igra — vse to smo občudovali, posebao pa še prizor, ko so se koncem igre, ob smrti Emereacijane, v ozadju prikazale malo prej umorjeae device-mučeaice v svoji aebeški lepoti. — Nič maaj aas ni zadovoijila druga igra: «Vedeževalka*. ki so je predstavljali prav spretao domači faatje; bili so skoro vsi Se-le prvikrat na odru, a s svojo aeprisiljeao igro so *) Ne mladeniška, kakor jo je nSlov. Gospodar" pomotoma naznanil. (Opomba orednidtva.) aam podali izredao zabavo. Dobra je bila ob koacu te igre opomba, da se tudi po vojniški okolici potepa aeka vedeževalka, v katero je Se dokaj Vojaičaaov čisto zaverjenih, aamreč neraškutarija, ki se zdaj par let že imeauje «Štajerc». — Eao bi pred vsem želeli, aamreč, aaj bi aaša mladež nikdar več ne pozabila opomiaov <slavaostnega govora»: aaj bode zavedaa krščaaska in aarodaa mladiaa, njen ponos pa izobražen um, krepka volja in delo ter plemeaito srce! K temu je pozivala tudi deklamacija Gregorčičtve pesmi: «NaS čolaič otmimo*. — Peli pa aiste aič? — 0 počajte, ia Se kako! Rad bi povedal, katera izmed 6 pesmi vsporeda je bila lepSa, pa ae morem: ali ljubka <Plaaiaarica», ali pa «Kukavica», ali resno-mila «Nazaj v plaaiaski raj»? Morda pa so bile vse — najlepše!? Res lepe sadove aam je že parkrat, zlasti pa to Svečaico pokazal aaš mladi žeaski in meSaai zbor. Ko se mu polagoma glasovi še bolj ugladijo ia ublažijo, pričakujemo od ajega Se obilo lepega. — Taka je bila naša mladiaska slavnost. Pomeaja aam, fie se ne motimo, lep korak naprej v probuji naSega ljudstva! Iz Rožne doline pri Malinedelji. 2e v zadajem hstu Vam je, gospod uredaik, aeki rodoljuben mož poročal aekoliko o zborovaaju aašega bralaega druStva, veadar ravao isto, kar bi vsakega aajbolj zanimalo ia kar bi lo aaše društvo v ajegovih razmerah malo presvetilo, Vam tisti dopisaik ai poročal. Hočem Vam torej jaz! Tam se Vam je reklo, da društvo hira. Zakaj? Ne zato, ker je tajaik, blagajaik ia kajižničar jedaa oseba, ampak ker se Je aaš gosp. Cvahte, ki je tista jedaa oseba, premalo za društvo zaaimal. Namesto, da bi naše može ia faate k pristopu aavduSeval, jih je s svojim hladaim obaašaajem odvračal. Ako so faatje prišli, da bi čitali časopise, ali so si celo upali za kako kajigo poprositi, tedaj je mrmral ia mrmral. Gosp. Slaaa, predsedaik druStva, je hvalevreden mož, oa ia še aekoliko drugih je, ki se za društvo trudijo, toda vse kar ti možje storijo, ne najde pravega pospeševalca, in to je vzrok, da je sedaj le samo okoli 15 družaikov. Kako se je aeki vršilo to zborovaaje ? Pred volitvijo aovega odbora, ki pa se zaradi obstoječih zmešajav Bikakor ai izvršila, je društveai predsedaik Slaaa pozdravil odborflike, kakor druge, ki so bili aavzoči, ia posebej še gospoda iBžeaerja LupSa, ki je ravaokar priSel iz Koroške. Potem je gosp. Cvahte podal kratek pregled druStveaega življeBja od Bjegovega postaaka do letos, Bato je izročil govoraik besedo g iažeBerju LupSi, kateri je bil povabljea spregovoriti aekoliko besed o razmerah aašega kmetijstva. Primanjkuje prostora, da bi orisal ta lep govor naSega iažeaerja, le toliko naj bo rečeao, da se aam je prav dopadel; dokaz temu je bil gromoviti »živijo«, ki smo mu ga jedaoglasno zaklicali v zahvalo. Potem se je vrSila volitev aovih odboraikov, ki je trajala do trde teme, toda doseglo se ai aič, ker se je delala sitaa zmešajava. ZborovaBje se je razSlo, ia jaz jo potegaem proti g. Raatašu, da se malo pokrepčam s čajem, kateri se tamkaj dobi. Ia koga Bajdem že Baprej pri mizi? Gosp. inženir Lupša čaka ia čaka ter pravi: »No, pa daaes ae bo aikogar?« Morale bi namreč biti vaje za veselico, ki bi se imela vržiti 8. svečana. Ali Rožič, Mariaič ia Kraajc so poslali svoje uloge za gledališko igro aazaj. Veselica je torej po vodi splavala. Pa to še ni vse, tudi primerae sobe ai bilo. Drugod se vrSijo take veselice navadao po Solskih sobah, ali pri aas Malonedeljčaaih to ni dovoljeao, ker g. Cvahte tega ae trpijo! Sedaj pa z Bogom, gospod uredaik. Mislim, da veste dovolj. Samo to Se bi Vam imel povedati, da sem na Svečaico videl naSega »Pužčavaika iz pekla«, kako je krevsal mimo okaa raoje koče v Rožni dolini. Na rami ie aesel puško ia aa hrbtu lovsko torbo. Z obraza pa se mu je bralo, da je Sel v Radoslavce na lov. Bog mu daj srečo, nam pa lepo poročilo! Novi naseljenec v Rožni dolini.