Gospodarske stvari. Sočivne vrtne grede z gnojem, mahom itd. pokrivati je koristno. M. Skuseni vrtnarji, kakoršni so poaebno na Francoskem, pokrivajo obdelane in obsejane vrtne grede, predno si rastline, ki na njih rastejo, same sebi dosti sence ne delajo, z gnojuo plastjo pokrivajo, ki je l'/3—l3At palca debela. Namesto gnoja se labko tudi vzame atelja, rezanje, staro čreslo, mab in druge podobne snovi. Tako pokrivanje ima za labko in težko zemljo razne in velike koristi. Prst v gredi pokrita od take plasti delj 6asa vlažna ostane, prihrani ae tedaj mnogo težavnega in mudnega polivanja. Zemlja, zlasti težka, se varuje strdenja, ne nareja 86 po vrhu skorja, ki se pozneje na široko razpoka in tako rastlinam kvar dela. Tudi oatane delj 6asa prst rabla in je ni treba tako pogosto okopavati. Gnojna plast ali kterekoli snovi varuje zemljo in posebno korenine vro6ih soln6nib žarkov, da ne morejo tako brž in silno skodovati. Tudi plevel pod tako plastjo ne more tako bitro rasti, piihrani ae toraj truduo in mudno pletje. Zemlja z tako odejo zavarovana je zmerno vlažna, zmerno pregreta in vzrabljana in pride rastlinatndi kmalo do prave godnoati. Tako pokrivanje z gnojno plaatjo semenskih, presajavnih in požlahtnivnih gred v drevesnicah je posebno priporo6anja vredno. Tudi pri novo presajeuih sadnib dreve8ih je zelo koristno. Francoski vrtnarji za6no vrtne grede, na kterih aočivje v vrstab posajeno, in le na takib se da ta način pokrivanja popolnoma izpeljati, konec maja ali začetek junija pokrivati, ko je zimaka vlaga že skoraj izpubtela. Gnojna odeja se pa odpravi brž ko so aočivne. rastline doeti mo6ne in nekaj časa, predao se greda okoplje. Gnojne plasti pa ni treba iz grede proč spraviti, arupak se raore tudi v gredo podkopati. Samo po sebi pa se razumi, ;;a je to delo v vro6ih poletnih mesecib poaebno jo dolgo in težko pri6akovanem močnem dežju ali pa po močnern poškropljenju posebuo dobro iu izdatno. Naša domača kokoš. M. Cena jajc in pišet od leta do lcta bolj raate. Domača naaa kokoš zaaluži toraj našo poaebno skrb in pozornoat. Od narave je kokoa navadno le bolj za toplejše kraje vstvarjena. Vendar pa se je skoraj 6rez celo zemljo razširila. Kdor pa ho6e pravo korist od nje imeti, ji mora tudi skrbno stre6i. Strežba kokoai pa obstoji v rednem krmljenju, kar se ruora z kubanim krompirjem, ovsem, ajdo itd. zgoditi. Eokoši domači je vendar le rnalo pokladane krme potrebno. Ona ae redi najbolj po dvorišču, vrtu in polju od črvov, raznega mrčesja, in trave, kakor se takih re6i okoli hiie dosti nahaja. Treba pa je ji za dobro in 6isto pitno vodo skrbeti. Smrdeča voda, kakor ae sem ter tje po dvoriš6u steka, ji akoduje. Po taki slabi pija6i prenehajo dostikrat nesti. Brž ko se pokaže, da ho6e koklja valiti, naj ae ji podložijo jajca, veudar ne preveč. Kar jih je črez deset, to je odveč, ker jib koklja ne more jednakomerno pregrevati. Dokler koklja vali, se ji mora pa tudi marljivo krme in pijače podajati, da jej ni treba za delj časa z gnezda iti in jajca zapuatiti, da se razblade, kar bi vse valjenje tako rekoč v nevarnost spravilo. Brž ko se piške izvalijo, se jini mora, posebno ob hladnejseni vremenu za topel kraj skrbeti, v kterem se morejo vzdržavati. Eoklja z malo družinico se sme o lepem in toplem vremenu ven na dvovišce spuačati. Za brano jim služi najbolj paeno, sredica belega kruba, drobno zrezana jajca itd. Posebno za frišno pitno vodo se jim mora skrbeti. Jesti r prvem času jim pomaga koklja sama. Za kokljo naj se izbere vselej močna in pogumna kokoa, da more rnladiče braniti proti maČkam in drngim znanim sovražnikom mladih pisek in da gleda, da so mlade živalice vedno zbrane, ker so siccr rade razkrope tako, dajihje pozneje težko najti. Piške v roke jemati ali pa pustiti, da se otroci z njimi igrajo, ni dobro. Vse to mladc živalice v rasti le zadržuje. Po zimi je domača kokoš kolikor mogo6e na toplem imeti zlasti ob hujaem mrazu, ker vkljub močnemu in gorkemu perju, le predostikrat mraza zboli in pogine. Eurji hlev moia kolikor mogo6e proti prepuhu zavarovan in 6e le mogoce proti solncu obrnjen biti. Kdor tako za svoje kokoši skrbi, tajih bode imel zdrave in obilno dobička od njih. Nevarnost pred hrošči. Leto 1878. je hroa6no leto, in se nam je bati, da požreani hroš6i stoie mnogo akode tako, kakor pred 3 leti. Kajti letoa sc jib bode zopet neizmerno veliko prikazalo tam, kder se 1. 1875. niso marljivo pokončavali in poznej jihove ličinke, katerim sploh pravimo: ogrci, uničevale. Iz jajči6, katerc so 1. 1875. hrošči nalegli, izlezli so ogrci, ki bodo letos kot^ kebri t. j. popolui hrošci prikazali se na den. Skoda, katero ogrci delajo, je mnoge večji od one, kojo brošči pouzročujejo z tem, da drevesom požr6 potrebno perje in liatje. Toda ogrcein sarnim je težko priti do živega in je torej se najbolji pomoček zopernje, 6e hroače marljivo lovimo in pokon6avamo. To 8e najleži godi po jutrib tako, da se iz drevea in vej hrošci stresejo, pober6 ia z vrelo vodo poparijo in tako pomorijo. Poparjeni hrošči ae lehko porabijo za kompost ali se perutnini ali avinjam kot braua položijo. Po jutrih so brošči zavolj hladne sape nekoliko otrpnjeni in se torej v ranih nrah najleži dajo iz dreves. potresti in pobrati. Eakor pa drugod, tako tudi tu zdajo najve6 združene mo6i. Vsi poseatniki ene okolice ali 8renje morajo se poprijeti pokon6avanja hroš6ev in zoper lenobne mudneže ali hudobne kujavce zamore skrben in 6vrst predstojnik postopati z kazaimi v denarjih. To pravico jim daje atajerska deželna postava od 10. dec. 1868. na kar ,,Slov. Gosp." svoje čestite bralce pozorne stori ravno sedaj, ko se nam nevarnost pred hroači bliža. Čemu so postave, če pa v potiebi nih6e na nje ne zmisli, nibce ne mara? Najboljše poatave so zapstonj, če ostajajo samo na papirju, djanski se pa nikoli ne rabijo. Neka- tere srenje so pokončavanje hrošeev tudi tako pospeaevale, da so iz srenjskih dohodkov nekaj denarjev za premije odločili. Vsak, ki je župauu prinesel, na primer mecen hroščev, je dobil nekaj pla6ila v denarjih. Že z nekoliki goldinarji se je tako odvrnila velika škoda in na Tirolskem so na ta na6in brošee skoro popolnem iztrebili. Hrana ali piča iz poparjenih, posuaenih in zmletih ali stolčenib hroačev je močna, ker ima po 64% gnjil6evih in po 7 % maačobnih tvaiin. Taka brana je izvrstna zamet za svinje, vendar preve6 se nje ne sme na enkrat vzeti. Isto velja tudi, 6e se kokoaim in racam hrošči dajejo. Vina iz Slovenskih goric so zavolj svoje ugodne razmere glede kisline in alkohola jako 6islana namizna vina. Posebno za prijetno mešanje z slatino in mineralnimi vodami iz Radinja, Johannisbrunna itd. so jako pripravna in od krčmarjev pa tudi zasebnikov iskana, in vselej dobrih kupcev dobivljajo. To pa tudi zaslužijo, posebno ona iz mariborskih, cmurečkih in radgonskih krajev, se ve, 6e so prav naturna vina ter ne po novoaegnem slaboglasneni popravljanju popačena. Pred leti tega pri nas nibče ni delal. Pošteni vino- gradar je mošt, kakoršnega je iz grozdja dobil, tudi pustil in 6e je pravilno pretakal v auažnib sodih, priredil pravo slovenje-goriško vino, ki je bilo njemu in celemu kraju na 6ast in korist, ker se je lehko prodalo. Zali Bog, da temu ni vec vseskozi tako! Priteplo se je k nam mnogo tujcev, ki vina nakupijo, kolikor le mogoče, ga potem v svojih kletib mešajo, popravljalo, da zadobi cel6 drug okus, drugo razmero kisline in alkohola, vcasih tudi drugo barvo, to pa na veliko škodo vinogradarjem. Eajti gori omenjeni način popravljanja ali prav za prav pačenja naaih vin, je pivco in kupce splašilo. Edor se je enkrat takega vina napil, v katerem ae pogosto ae vidi glicerin, tega je gotovo želodec in glava z lasi vred bolela; in kupec, ki je enkrat dobil uamesto naturnega le ponarejeno vino, ta ae gotovo ni ve6 oglasil pri nepoštenem prodajalcu, ampak se je kam drugam obrnil, morebiti na Ogersko, ali pa je skuaal vino pri vinogradarjih samib kupiti. To so ve6ji posestniki tudi kmalu zapazili in so začeli svoja vina okoli št. Martinovega v javnih prej po novinah razglašenih licitacijab ali dražbah prodajati. Uspeb je bil res sre6en. Eupcev je toliko navrelo, da je vina zmanj- kalo. Take licitacije napravljajo cerkvena predstojništva: sv. Peter pod Mariborom, sv. Barbaia, sv. Martin, Katnca, sv. Marjeta, Jarenina, sv. Juri, št. I!j, Svicina itd. grajačine Ernauž, Straas, Bruunsee itd. Da bi se pa tudi menjšim vinogradarjem, se ve kateri tudi res poateno svoja vina priredijo za prodajo, namreč brez nepotrebnih dodatkov in brez krsta, dala prilika do enakib licitacij, je avetovati, da se združijo v vinska društva. Ta bi naj v Mariboru, Pesnici, št. IIju, Spielfeldu itd. Gmurekn, Radgoni itd. najela kleti in napravila javne vinske dražbe. Mariborska podružnica stajerske kruetijske družbe je sicer sklenola napraviti vinske sejmove. Vendar predeu bodo počasni gospodje in ve6jidel sami neniškutarji kaj storili in zlasti tudi z slovenskim kmetom v boljao dotiko stopili, utegne ae dokaj vode po Drav' odteči! Želeti je torej, da bi pogumniši in spietniši ljudje važno reč v roke vzeli! M. Raska bela redkev. Seje se ta eorta redkve, ktero poaebna debeloat in nježno, okusno meso za pridelovanje priporočuje, v drugi polovici meseca junija. Odbero 8e ji toplo Ieže6e, mo6no redivne, vendar pa ne na novo pognojene grede 13 metra airoke, na ktere ee potem seme v vrstah 30 centimetrov vsaksebi, seme po 2 centimentra v vrati globoko. Mladi redkvi se mora pridno prilivati, čisto pleti in pozneje tudi ogrebsti. Proatori med vrstami se z kratkim gnojem pokrijejo zoper razen mr6es. Jeseni predno začne zmrzovati se redkev popiplje in v kleti v pe8ek zagrebe. Metenica se jim pri ti priliki do sr6nih peres poreže. Ear metenice po aimi na novo požene, to se poščiplje in kot okuana salata porabi. Edor si bo6e sam semena prirediti, mora najlepše prezimovane redkvi izbrati in na solčnem mestu sred maja na vrtu posaditi in dokler se obkoreninijo jih dobro zalivati. Rastlike ae potera k pal6icam privežejo in brž ko seme v glavicab zarudi, porežejo in na suhi kraj povesijo, da seme popolnoma dozori; 20 gramov semena te redkve velja okoli 35—40 krajcarjev. Dobi se prej ko ne pri Beidajsu v Mariboru. M. Pomoček zoper krvni mrtvoud pri ovcab. V nekterib krajih se poslužujejo zoper to budo bolezen ovčjo z pridom antimona in sicer takole: E soli, ki se nekaj bolj ua debelo stolče, se vzame na 100 ovac 9 deka antimona kot bolezen odvračivno sredstvo, ko zdravilo pa še enkrat toliko. Eot odvračivuo sredstvo se podaja ovcam vsaki teden po eukrat, ko zdravilo pa vaaki dan ali vaaki drugi dan. Poda se ovcam vaelej takrat, ko se z paše povrnejo. Antimon se dobi v štacunah materijalnega blaga. SejmoTi. 6. maja Maribor, Središ6e, Brežice; 8. maja Napolji, Sevnica; 9. maja Ernauž; 10. maja bv. Primož pri Celju; 11. maja sv. Magdalena v Mariboru.