:i60
Razne reči.
* Sadje kot krma. Ob dobrih letinah, ko je veliko sadja iti mu je cena zaradi tega nizka, lehko ž njim krmimo živino. Tako je bilo leta 1847. na Nemškem, ko je imelo sadje tako nizko ceno, da ga je veljalo mernik komaj 10 do 14 soldov. Pokladali so tedaj sadje
36?
kravam, in preračunili so, da zaleže 2 centa sadja glede redilne vrednosti za 80 funtov najboljše krme. Krave so imele veliko dobrega mleka, tako da se jim je mernik sadja po tej poti po 30 soldov izplačal.
*  Beli trn ali glogovec je za živ plot najboljši trn. Vrtnarji so mu hudi, češ, da je glogovčev plot gnezdo vseh sadnemu drevju škodljivih merčesov in metuljev. To je resnično, in ako pomislimo, da metulji svoja jajčka   najrajši  ležejo na glogovce,   ostanejo   njih
v
prosta drevesa. Ce porežemo decembra meseca glogovce ter pr grabimo in sežgemo vse odrezke, uničimo s tem veliko jajček. Ostala jajčka se spomladi izvalijo. Znano je pa vsakemu, da je po plotih največ ptičev, kateri jeio izvaljeue gosenice. Glogovčev plot ni škodljiv, ampak okoli vsakega vrta koristen.
Jabolčni molj (carpocapsa pomonana) dela piškava jabolka in hrušKe in s tem mnogo škoduje sadjarjem, ker piškavo sadje nima skoro nobene cene in kmalu gnije. Predno povemo, kako se ta mrčes pokončuje, po-pišimo ob kratkem njegovo življenje. Meseca junija ali julija se prikaže mali, lepo pisani metuljček, sedi po dnevi skrit na drevji, po noči se pa plemeni, po drevji sem ter tija letaje. Oplojena samica zaleže na mlado sadje po eno jajce, iz katerega se čez 8 do 10 dni izvali gosenica ter se precej v jabolko ali hruško zavrta. Dotična luknjica je včasih nevidna, včasih pa tudi zelo očitna. Goserica živi v sadji kakih 6 do 8 -ednov. Kadar doraste, preje se iz njega, zleze na deblo in se zaprede tam pod njegovo skorjo, pod mahom ali pa tudi v zemlji. Veliko sadja ima pa še jeseni gosenice v sebi. Te izležejo tudi potem iz njega in se poknjejo po razpokah in razah po poslopjih in tam prezimijo, spomladi se šele zapredejo, iz zapredkov pa po leti zopet priletijo metuljčki. Ako hočemo zdravo, nepiškavo sadje imeti, moramo odpalo sadje vsak dan pobirati, sušiti ali pa prašičem pokrmiti. S sadnega drevja moramo dobro spomladi staro skorjo postrgati in vse sežgati. Tudi storimo prav, če pobelimo sadna drevesa z apnom. Po slivah ali češpljah živi temu podoben mrčes, ki se tudi tako uničuje in tudi tako, da se drevesa malo po-tresajo, da odpade vse piškavo sadje, katero se potem pobere. Kadar jemo piškavo sadje, pomečkajmo vse take črve ali gosenice, da ne zlezejo s zemljo ter se tam zapredejo in drugo leto v novic škodujejo. O gorkih letih se tudi ta sadni molj lahko pomnoži po 2krat na leto.
„. Da kumare v otcu ne splesnijo, svetuje „Landvv. Anzeig.", naj se dene v posodo, kjer so kumare, v cunji do 2 lota semena črne gorušice.
*  Gnojenje gozdov. Odpadlo listje in iglice so eoini naravni gnoj gozdu. Božja previdnost je tako uravnala, da prihaja odpadlo listje in igličevje gozdni spodrasti v korist. Korenine gozdnega drevja raztezajo se namreč navadno prav pri vrhu po zemlji, in tanjše koreninice poganjajo   med steljo, imajo torej ta namen,
da srkajo vase gcojnino iz listja in igličevja. In tako nas prav previdnost modrega Stvarnika opomina, da bodimo varčni ter obračajmo vse v prid, da se nič ne izgubi.
*  Šota kot stelja Drobno stdčena in dobro posušena šota sicer nima v sebi toliko redilnih snovi rastlinam kolikor slama, zato pa vleče prav veliko vlage nase, ohrani gnoj dober in rahlja zemljo. Ta tvarina je torej vselej prav dobra stelja. Ravno tako je s tisto le-, dinsko puhlico, ki se naredi iz razne rastlinske se-gnile šare, ali s prstjo, ki je s tako puhlico močuo na-mešana. Takih reči je po nekaterih krajih obilo in se prav s koristjo rabijo za steljo.
*  Kako se delavna živina obvaruje žuljev, katere prizadevajo komati ali leseni jarmi. Žulje delajo delavni živini komati ali jarmi posebno ob deževnem ali meglenem vremenu. Vsak deževni ali megleni dan naj se volu vrat, kjer bi se utegnil žulj narediti, z navadnim žgaujem pomoči in potem namaže z milom (žajfo). Če dela vol ves dan v dežji, treba to o poludne ponoviti. Vsak tak deževni delavnik zvečer naj se pa \rat malo pomaže s terpentitom. Kdor ravno tako dela, lahko brez vse skrbi ob vsakem dežji z živino taka dela in ni se mu bati, da mu postane žuljeva.