BILISO
MED
NAMI...
Emil Kuret
S tvojo smrtjo so odpira nova vrzel v Zvezi komunistov, med prijatelji in krajani. Ob tvojem grobu bi radi pove-dali tisto, kar si dejal svoji ženi, prijate-ljem in svojcem s Cankarjevimi bese-dami:
»Pred mano hodi smrt s korakom tihim, polaga mi na pot svoj temni prt, in luč ugaša, moje cvetje vene. Nič ne žaluj, obrni se od mene. Ti ljubica, pred mano hodi smrt. Saj že davno sem na tihem slutil, in glej, naposled je prišlo tako, hladno si dala mi roko v slovo, saj to sem že davno sam na tihem slutil, četudi solzno mi je bilo oko. Bog sam ve, kaj sem pri slovesu čutil, saj to že davno sem na tihem slutil, in glej napo-sled je prišlo tako.«
Spomnimo se te kot pridnega delavca v povojnih časih v zadružništvu in zani-mivo je,da si deloval v Beli krajini, ki je bila zibelka naše revolucije in vse poz-
nješe zgodovine slovenskega naroda. Od tam si odšel v najtežjih časih za oskrbovanje ljudi na Ministrstvo za dr-žavne nabave. Svoje delo si opravljal požrtvovalno. Tako ljubezen do dela in odgovornost do ljudi so ti dale skušnje z okupatorji. Nisi se jim uklonil, njiho-va tiranija te je samo še bolj utrjevala. Naša slovenska zemlja te bo pokrila in ne bo te več med nami. Ostal bo le spomin na poštenega in delovnega člo-veka. Prijateljev z mislijo, da odhajaš vse prezgodaj, imaš veliko.
Ko si zaživel na Viču si si ustvaril nov dom in postal še aktivnejši. Krajani so te izbrali za predsednika krajevne skupnosti in v to delo si vložil ves svoj prosti čas, tako da je krajevna skupnost postajala aktivni dejavnik na vseh po-dročjih družbenega življenja.    '
Ko te spuščamo v odprto jamo, vedi, da ne bomo pozabili nate niti na tvojo družino. Prepričani smo, da bo tvoje zadnje bivališče vedno tako okrašeno s cvetjem, kakor je bil tvoj dom v kate-rem si živel:
Vsem svojcem izrekamo v svojem imenu in imenu vseh družbenopolitič-nih organizacij Viča najiskrenejše soža-lje, tebi pa miren počitek v tej slovenski zemlji, v katero si vložil veliko truda in dela.
Krajevna skupnost Vič