Franjo 2ebot: Stfara zahtfeva pohor. prebivalstfva uresnicena Ko nedeljski izletniki obiskujejo naše hribe in planine, skoraj vsi zavidajo ondotne prebivalce, ki stalno žive v planinskem raju. Pri tem se pa ne zavedajo, da je življenje na hribih združeno s tisočkrat večjimi mukami kot pa v dolinah. Največja nesreča za prebivalstvo po hribih je pomanjkanje cest, predvsem dobrih cest. Koliko je trpljenja z vožnjo po skoraj nedostopnih klancih za živino in judi, ve le tisti, ki je to izkusil. Večinoma se lora vse znositi in z rokami opraviti, pa čerav ima kmet na razpolago dovolj živine za lelo. Zato pomeni gradba cest po hribih največjo dobroto za ondotno prebivalstvo. Seveda pa gradba cest na hribe stane mnogo več kot pa v dolini. Da si bodo čitatelji »Slov. gospodarja« vsaj delno mogli predstaviti, kake sitnosti, koliko dela in stroškov je s cesto na hrib, hočem v naslednjem opisati borbo za cesto ter njeno delo' in stroške na naše zeleno Pohorje. Otvoritev in blagoslovitev ceste ?e bo izvršila v nedeljo, 4. avgusta, dopoldne po prevzvišenem knezoškofu dr. Tomažiču in 4. banu dr. Nat.lačenu. Prošnje in vloge za cesto Zgradba ceste na vrh Pohorja je ze stara želja prebivalstva na Pohorju in v nižavi. Že za časa stare Avstrije so občine iz pohorske?a ozemlja veekrat vlagale prošnje na tedanji -nariborski okrajni zastop in deželni odbor v Gradcu. Vse te vloge pa so bile brezuspešne. Pred 15 leti (leta 1923.) je tedanji župan pri Sv. Miklavžu, sedaj že blagopokojni Jakob Florjančtf pri t^er-v--. ^-ro-inem zastoDu mariborskem, kateremu je načeloval dr. Josip Leskovar, vložil predlog, da se zgradi nova cestna zveza Sv. Miklavž-Rogoza-HočeReka-Sv. Areh. Okrajni zastop je takoj ugodil predlogu g. Florjančiča ter se je zgradila eestu Sv. Miklavž-Hoče, ki je bila blagoslovljena in odprta leta 1926. Naslednjo pomlad je dekan in nadžupnik v Hočah g. Sagaj Alojzij skupno s tedanjim predsednikom SPD Maribor dr. Martinom Senjorom, županom Vernikom in menoj kot narodnim poslancem stavil predlog na okrajni cestni oJbor in tedanje veliko županstvo, da se naj začne s preddeli za veliko cesto iz Reke proti Sv. Arehu. Določitev smeri Prva komisija, ki je določila, kje bo šla cesta, je bila meseca marca 1928. Prvotno se je cesta uameravala graditi od Reke na severozapadni stra.-i Pchorja v smeri proti Mariborski in Ruški koči. Strokovnjaki pa so pozneje ugotovili, da bi zgradba na tem delu Pohorja bila za 100% dražja, kakor pa na južni strani pobočja. Sedanja cesta teče preko krajev Reka-Kapla-Legvanjska ravna, mimo Ledinekove žage do Areha. Delo in stroški Lastniki zemljišč, po katerih teče nova cesta, so zemljišča odstopili, mnogi brezplačno, ctrugi pa po zmernih cenah. Sveta se je porabilo za cesto okoli 300.000 kvadr. metrov. r.troški za zemljišča in pristojbine znašajo 300.000 d'p Dolžina ceste znaša od Reke od gostilne Podkrižnik do kraja pod Sv. Arehom točno 14 km. Širina ceste je večinoma 5 m, v ovinkih in na izogibališčih pa 1—3 m več. Cesta se bo še za 1 m razširila s tem, da se bodo cestni jarki tako tlakovali, da bo možno vsakemu vozilu se izogniti tudi v cestni jarek. Vsako leto od 1931 dalje se je napravilo povprečno poldrugi kilometer ceste, ker se je cesta gradila večinoma s sredstvi okrajnega cestnega odbora in s prispevki banske uprave. Vsako leto je bilo zaposlenih pri cestnih delih povprečno 60 delavcev. Z ozirom na pomanjkanje kreditov in težaven teren ni bilo mogoče zaposliti več ljudi. Celotna cesta stane 5,600.000 din ali povprečno 400.000 din na 1 km. Poleg glavne ceste 14 km se je zgradil istoeasno tudi odcep od konca glavne ceste do Sv. Areha. Ta odcep je dolg 850 m in stane približno 200.000 din. SPD Ruše je dalo okr. cestnemu odboru na razpolago kamen za tlakovanje in izboren kamen za gramoz. Kamenja za tlak ceste od Reke do Sv. Areha se je porabilo 14.000 kub. metrov, za gramoz 9000 kub. metrov in zemeljskih del se je izvršilo 140.000 kub. metrov. Položaj, oziroma teren nove ceste je zelo ugoden, ker leži na takem ozemlju, da ni bilo treba graditi večjih mostov ali objektov. Za odtok vode zadostujejo večinoma močni cevni propusti. Za zavarovanje cestišča pa pod cesto suho zidovje in betonirani zidovi. Največji objekt je zid pod cesto na Kapli, ki stane 70.000 din. Sreča pri vsem delu je bila ta, da svet na južnem pobočju Poho kier teče nova cesta, ni plazovit. Niti enega resnega plazu ni bilo za časa gradbe in tudi ne pozneje. Pri cestnih delih so sodelovale naslednje tvrdke: »Probuda« iz Ljubljane, največ pa ing. Ivan Ferluga iz Maribora, družba »Cesta«, podjetnik Svetina iz Ljubljane in podjetje »Intra« s Pabrežja pri Mariboru. Največ del je izvršila tvrdka ing. Ivana Ferluge. Mnogo del pa je izvršil okrajni cestni odbor v lastni režiji. Vse to je pripomoglo, da je okr. cestni odbor s pomočjo banske uprave zgradil to važno cesto na sicer težavnem strmem terenu do 1250 m visoko z razmeroma zmernimi sredstvi. Težave Velika težava je bila pri gradbi te ceste dobava dobrega kamenja. Človek bi mislil, da je pohorski masiv poln izbornega kamenja za ceste. Temu pa ni tako. Na pobočju, kjer teče nova cesta, leži večinoma že strohneli škriljevec, ki je v precej razpadajočem stanju. Graditelji in ok.ajni cestni odbor so morali mnogokje dovažati kamenje oo več kilometrov daleč, da ^o mogli cesto tlakovati. Še hujša težava pa je bila z dobavo kamenja za gramoz. Samo na treh mestih na 14 km dolgi i gi so tehnični vodje našli kamen, ki je bil dober za gramoz. Težava je bila spraviti stroje za drobljenje kamenja na pohorske višine. Tudi z valjarji smo težko prišli navzgor. Treba je bilo napeljati vodo od daleč za potrebe ceste. Pa vse te +-*ave ie -krajni cestni odbor premagal pod 'nretnim vodstvom tehničnega vodje ing. Antona Stergarška. Okrajni cestni odbor je s pomočio banske uprave kril večji del izdatkov za to cesto z okrajnimi cestnimi dokladami. Zadnja leta pa je najel posojila, s katerim je končal cesto, ker bi sicer, če bi se naprej gradilo samo na podlagi preračuna, bila cesta dograjena šele čez 5 let. Najlepša cesta v Sloveniji Pokrajinsko je nova cesta menda najlepša v Sloveniji. Ko zaviješ pri gostilni Podkrižnik v Reki na levo v južno smer, se ti že na prvi serpentini, ko jo zaviješ ostro na desno, razvije pred teboj krasen razgled na bližnje Hoče, Dravsko polje, mariborsko okolico in Slovenske gorice. In čim više se voziš ali greš peš, se ti odpira vedno lepši razgled na široke slovenske pokrajine. Pred teboj se odkriva krasen razgled daleč preko Slovenskih goric v Prlekijo in Prekmurfle. Celo dele madžarske države tam pri Dolnji Lendavi in više gor lahko vidiš z dobrim očesom. Če greš k Sv. Arehu malo na zapadno stran, lahko opazuješ Koroško in pogorje na koroško-štajerski meji; pred teboj leži tudi mesto Gradec z okolico. Na južnovzhodni strani imaš pred seboj staro mesto Ptuj z mičnimi vasmi po vsem Dravskem polju, malo na desno pa Haloze z mogočnim Bočem in Donačko goro ter v ozadju štajersko-hrvatsko obmejno pogorje Macelj. V južni smeri imaš Pohorje ob Konjicah ter konjiške gore. Na zapadni stra- ni imaš pohorske vrhove Črni vrh, Velika kopa itd. Ob jasnem dnevu je vožnja ali pešhoja po novi cesti nekaj edinstvenega. Vsak, kdor ljubi lepoto slovenske domovine, mu kipi od veselja srce, ko gleda vse to lepo božje stvarstvo, ki je sedaj last slovenskega naro'da. Gospodarski pomen ceste Nova cesta ima posebno važen pomen za narodno gospodarstvo in tujski promet. Ogromni kompleksi pohorskih gozdov so bili doslej nedostopni in le z veliko težavo so naši pohorski kmetje spravljali drva in hlode iz globin do strmih kolovozov. Tudi druge kmetske pridelke je pohorski kmet težko spravil v dolino in ga je navadno vožnja stala več truda in časa, kakor pa je bilo vredno blago, ki ga je z veliko muko po dolgotrajnih. nevarnih vožnjah spravil v nižave. Naši planinski domovi: Poštarski dom na Petkovem sedlu, Pohorski dom malo više, Mariborska koča, Ruška kočs in drugi privatni domovi so morali z mulami ter z nosači spravljati živila in druge potrebščine iz Maribora na pohorske višine. Odslej je t& drugače. Tujski promet je silno oživel in že zadnjo nedeljo je bilo pri sv. Arehu, ko je bilo žegnanje, na tisoče ljudi iz vseh krajev mariborske okolice na vrhu Pohorja. Delo se bo nadaljevalo Okrajni cestni odbor namerava s pomočjo banske uprave in prizadetih občin nadaljevati cestno zgradbo do šmartna nad Slov. Bistrico kjer je znani počitniški dom kraljice Marije. Treba je dograditi še kakih 8km ceste, pa bo mogoča simpatična krozna vožnja Maribor-Hoče-Sv. Areh-Šmartno-Sloven. Bistrics -Slivnica-Maribor. V zapadn: smeri pa bo mogoče v bodočih letih zgraditi po vrhovih Pohorja cesto v smeri proti Slovenjemu Gradcu, oziroma Mislinjski dolini. Seveda je ta ideja »muzika bodočnosti«. Čc Bog da mir naši domovini in nam bodočnost ne prinese ka ke nepričakovane nesreče, se bo tudi ta načrt •¦¦ :gel izvršiti v doglednem času. Važna ugotovitev Eno pa je gotovo, ko delamo pregled čez to veliko in res lepo delo na Pohorju: zasebnL podjetnost in samouprava ter hrepenenje, d<? olepšamo naao domovino, žanjejo z novo po horsko cesto svoj uspeh!