VMartfrorn. 'dne 14. IT!. 1930. Wmn X liza kulis svetovne trgovine BORBA ZA MONOPOLIZIRANJE SIR0V1N. — GOSPODARSKA POLITIKA ANGLIJE IN AMERIKE. — GOSPODARSTVO IN POLITIKA. Od časa do časa se pojavljajo krize angleške premogovne industrije, ki ima­ jo za posledico velike stavke premo- garjev. Tako krizo, čeprav ne tako resno kakor pred par leti, preživlja Anglija tu­ di sedaj in angleške politične stranke se ravnokar pripravljajo na ureditev tega problema na osnovi posebnega zakona, ki naj regulira produkcijo in s tem v zve zi tudi zaposlitev delavstva. Na vsak na­ čin pa je za nepoučenega opazovalca ta situacija nerazumljiva, tembolj še, ker ji ne napravi konca niti se­ danja Macdonaldova delavska vlada, čeprav bi Anglija to gotovo zmogla. — Kdor pa pozna zakulisje svetovne trgo­ vine in pred vsem'najnovejšo borbo za monopol v sirovinali, temu bo vse to postalo na mah jasno in razumljivo. V premogu in tudi v železu Anglija ne bo mogla dobiti monopola na svetovnem trgu, in baš zaradi tega ji do rešitve pre­ mogovnega vprašanja ni toliko, ker ho­ če tu povzročeno izgubo pokriti drugje. Ker torej ne more dominirati pri premo­ gu in železu, hoče združiti v svojih ro­ kah monopol vse svetovne produkcije niklja, kavčuka, kositra, solitra, kalija itd. V svojih kolonijah ima n. pr. Anglija krog 90% vse svetovne dobave niklja v rokah, 66% jute itd. Posebni davek, ki ga plačuje Angliji ves svet, gre pri kav­ čuku do 70%, pri kositru do 82% in tu­ di drugod približno toliko. Vsote, ki jih Anglija pri tem zasluži, so naravnost o- gromne. Ta dobiček sam krije vse skrb­ stvo za domačo brezposelnost v premo­ govni industriji itd. Da je pri takih raz­ merah urejevanje cen za kavo in dobič­ ka zanjo nekaj lahkega, je popolnoma razumljivo. L. 1927 so s takim poviša­ njem prodrli kljub konkurenci vsega sve­ ta. Prav tako pa dela Anglija sedaj tudi s kavčukom, ko urejuje njegov izvoz in Umetno vzdržuje pretirano visoke cene. Samo Amerika, ki porabi največ kavču­ ka, daje Angliji zaslužek od 3 do 6 mili­ jard dinarjev. To pa je v e č nego dva­ kratna izguba pri premogu iti železu. Energični ameriški državni tajnik za trgovino je še nedavno opozarjal na ne­ varnost, ki preti Ameriki s strani angle­ ške borbe za monopoliziranje glavnih sirovin, pred vsem kavčuka. Ob tej pri­ liki je tudi izračunal, da plačajo Združe­ ne države vsako leto krog 600 milijonov dolarjev posebnega davka samo za take svetovne monopole. Po neki drugi cenit­ vi pa je gotovo, da je dobila Anglija 1 . 1925. iz enega samega takega monopola nad 18 milijard dinarjev čistega dobičKa. Umetna ureditev produkcije in cen, v čemer ima Anglija nedosežno prakso, in to ne le pri kavčuku in že omenjenih si- rovinah, ampak tudi pri kininu, solitru, jodu, kaliju itd., je povzročila v Združe­ nih državah toliko vznemirjenja, da govorijo ameriški trgovski in politični krogi večkrat »o umetnem tvorjenju bla­ govne lakote, o samoljubnem izkorišča­ nju sveta« itd. Amerika se bori proti te­ mu angleškemu monopoliziranju tako, da takih podjetij noče podpreti z denarjem, da zagovarja varčevanje pri porabi kav­ čuka in drugih angleških monopolov, da sama napravlja plantaže in dviga po zgledu Anglije cene pri tistih sirovinah, pri katerih ima ona prvo besedo: pri ba­ kru, petroleju, bombažu itd. Angleži se­ veda na to odgovarjajo in opozarjajo na angleško politiko pri določevanju cen za konopljo, bombaž itd. Iz vsega tega se jasno vidi, da se vrši za kulisami svetovnne trgovine in sve­ tovnega gospodarstva v zadnjem času obupen boj za monopoliziranje produk­ cije in trgovine s sirovinami, ki so v vsakdanjem življenju neobhodno potreb­ ne. Ker pa so potrebne ne samo velikim narodom in državam, ampak tudi nam malim, je ta boj tudi za nas velikega po­ mena, čeprav v njem ne moremo sode­ lovati, še manj pa odločati. Iz tega ozad­ ja gospodarske borbe se pa porajajo tu­ di skoraj vse važnejše politične akcije v svetovni politiki, kajti znano je, da je glavno ozadje politike vedno tudi gospo­ darsko, ako že . ne pretežno in pred vsetn gospodarsko. Rezlja in R tillanl REZIJANSKA DOLINA, - STOLETNA REZIJANSKA OBRT. — ZANIMIVO­ STI REZIJANSKEGA NAREČJA. Pri nas na Štajerskem Rezijanu v splošnem niso znani, vsa Primorska, Kranjska in deloma tudi zapadna Koro­ ška pa jih pozna kot piskroveze. Svojo skromno in takorekoč nomadsko obrt iz­ vršujejo že stoletja; sin jo podeduje po očetu in ta jo zopet izroči sinu. Domovi­ na Rezijanov pa je Rezija v Beneški Sloveniji, t. j. v onem slovenskem ozem­ lju, ki je tudi že do 1 . 1918. pripadalo kraljevini Italiji. Rezija je do 18 km dol­ ga in na najširšem mestu niti nc kilome­ ter široka globoka dolina, skozi katero teče Rezijanska voda, ki izvira blizu podnožja 2592 m visokega Kanina, teče skoraj ravno proti severo-zapadu in se pri Reli v bližini mesteca Mužci, ki je že davno poitalijančeno, izliva v Reln pritok Tilmenta. ’ Rezija jc v celoti skrajno nerodovitna, da svojega prebivalstva, katerega je v šestih vaseh: Koritih, Stobici, Osojanih, Ravnici, Beli ali Bili in Reli preko 4000* absolutno ne more preživljati. Zato se pečajo vsi moški Rezijani s piskroveško obrtjo po ostalih slovenskih, pa deloma tudi italijanskih in furlanskih pokrajinah. Pokrajina sama je divje romantična, saj se bregovi gorovja ponekod silno strmi. Na vas Osojane n. pr. vso zimo ne posi­ je solnce in je po tem dobila tudi svoje značilno ime. Vendar pa je Rezija poleti prav lepa že zaradi kontra^a med tem­ nim zelenjem svojih storžjakov ter ble­ dega zelenja svojih livad in gorskih paš­ nikov. Vsa Rezija je po italijanski uprav­ ni organizaciji združena v eno samo ob­ čino, ki se imenuje Rezija in pripada Vi­ demski provinci. Vsa občina meri 112 kvadrantih kilometrov ter zajema tudi dolino Učie in Bile, dveh pritokov Rezi­ janske vode. Nekaj posebnega pa je rezijansko na­ rečje, ki je delalo že silne preglavice raznim jezikoslovcem. Nekateri so eno­ stavno trdili, da spada k srbohrvaščini in ne k slovenščini, drugi so rekli, daje ostanek ruskega jezika, tretji so ga zo­ pet vtaknili v turansko skupino; nekate­ ri trdijo dalje, da je slovenski jezik, ohra njen v svoji prvotni obliki. Vendar je tu­ di poznavalcu rezijanščine težko reči, katero mnenje j: bolj pravilno, dasi se Rezijani, v kolikor je to sploh mogoče, smatra;o za Slovence in govorijo vsi, posebno moški, poleg svojega narečja tudi prav dobro slovenski, primorski in beneškoslovenski dialekt. Iz študij jn primerjanj slovenskega jezika in rezi­ janskega narečja se dozdeva, da imata oba ista svojstva, iz študij naglašavanja in mnogih besed, ki so v slovenščini po­ polnoma nepoznane, pa pridemo do za­ ključka, da je v tem narečju marsikaj, kar ne najdemo ne v slovenščini ne v srbohrvaščini. Velika posebnost, ki jo ima rezijanščina, je štetje, ki je podobno francoskemu: 30 = triste, 40 = štrede, 50 ~ partedu, 60 = tri krat dviijsti, 70 = tri krat dviijsti nu dišat, 80 = štiri krat dviijsti, 90 = štiri krat dviijsti nu dišat, 99 = Štiri krat dviijsti nu devet­ najst. Gotovo pa je, da so Rezijani slovan­ skega pokolenja in da prebivajo tam že skoraj 1000 let, izza dobe nordijskih in­ vazij, ko je konglomerat raznih ljudstev iskal kos zemlje, kjer bi se naselil. 2e leta 1533 je znano, da je poklical pater Gilbert svoje podložnike iz Rezije na samostansko dvorišče ter si dal zaprise­ či zvestobo na evangelij. Med temi Podložniki so bili pretežno Slovani, še bolj očito je to iz zapisnika druge prise­ ge, ki se je izvršila v cerkvi na Reli dne 4. marca I. 1339. Med rodbinskimi imeni zaprisežencev iz Rezije se tedaj izrecno navajajo; Godič, Rus, Sabadin, Saliboj, Moraš, Radoš, Kutin, Stanigoj, Černe Čadež itd. Eden je naveden celo kot Pedrus filius Jacobi de Dolina, iz česar lahko izvajamo, da so bili že tedaj vsi prebivalci Rezije Slovenci in so svojo dolino imenovali enostavno »Dolina«. Kakor ostali naši rojaki v Beneški Slo­ veniji in na Primorskem, tako so seveda tudi Rezijani brez vsakih narodnih pra­ vic. Šolski in uradni jezik je zanje že več ko sto let italijanščina. Njihovi du­ hovniki pa se še vedno poslužujejo do­ mačega rezijanskega ali beneškosloven- skega narečja. Tudi dokaz, da se ljudska govorica ne da zatreti niti tedaj tako lah­ ko, če ljudstvo politično tudi postane druge narodnosti! 5erum iz kačjega strupa — proti kačjemu strupu Službena statistika Zedinjenih držav navaja letno nad 1000 slučajev, da so strupene kače vgriznile človeka. 1 0 — 25% ugrizov je končalo s smrtjo, zlasti pri gotovih vrstah kač. Danes je pa iz- najdeno brezpogojno učinkovito sred­ stvo proti kačjim pikom; serum iz kačje­ ga strupa. Neposredna smrt od kačjega pika nastopi zelo redko, samo če strup naravnost dospe v kakšno večjo žilo. Ako to ni in ako ne inficira strup kake­ ga večjega krvnega kanala, ostane še vedno časa dovolj, da se uporabi proti­ strup. Za izdelovanje seruma imajo v Ameriki danes posebne zavode, v kate­ rih dobivajo serum na podoben način, kakor serume za nalezljive bolezni. Po­ sebno izvežbani kačji borci nalove več tisoč strupenih kač. Dobro poznavajoč kačje vrste in navade jih love v zamke, polovljene kače spravijo v posebne re­ šetke ter jim od časa do časa odvzema­ jo strup. V ta namen pograbi eden kačo za tilnik, strupene zobe ji potisne v gu­ mijasto kožo, razpeto nad stekleno po­ sodo. Bodisi iz razdraženosti ali pa vsled pritiska na strupne žleze kača izbrizga strup, ki pada v posodo. Seveda morajo nekatere kače včasi naravnost »molzti«, da dobijo zadostno količino strupa od nje. Da dobijo od kač čim več strupa, jih pustijo včasi zaprte delj časa gladovati. To raditega, ker kačam služi strup ob­ enem kot pomožno sredstvo pri prebavi, in se ga pri daljšem gladovanju seveda nabere večja množina. Ta strup potem filtrirajo in posuše. Posušen strup na­ vzame obliko rumenkastih kristalov. Žele v tem stanju pride v laboratorij za serum. Tam inficirajo s tem strupom ko­ nje, najprej z malimi, nato z vedno več­ jimi količinami, tako da postane konj po­ polnoma neobčuten za strup. Tako imu­ niziranemu konju odvzamejo čez čas. nekaj krvi in iz te krvi delajo serum, ki absolutno učinkuje proti strupu. Posebne vrste serumov izdelujejo proti piku go­ tovih kačjih vrst in jih pošiljajo v kraje, kjer je dotičnh kač veliko. So pa zopet serumi, ki učinkujejo proti piku raznih kačjih vrst. Serum razpošiljajo v malih steklenicah, tako da sc ga lahko v sluča­ ju potrebe posluži tudi lajik. Serum kot tak je neškodljiv. Zasluge za izum te^a seruma it’ , za ustanovitev zavodov za njegovo izdelovanje ima v prvi vrsti brazilijanski raziskovalec dr. Afranio de Amaral. Dozdajni poskusi so pokazali, da je izum pravi blagoslov za kraje, kjer še ni bilo mogoče, iztrebiti strupene kače. Nenavaden uzrak za samomor Na Dunaju je hotel napraviti neki komaj 211etni šofer s skokom skozi okno konec svojemu življenju, kar pa so mu v zadnjem trenutku preprečili. Pozneje je povedal, da je pri zapenja­ nju ovratnika, kar se mu dolgo ni po­ srečilo, postal tako strašno nervozen, da je hotel izvršiti samomor. V svrho preiskave njegovega duševnega sta­ nja so ga odposlali na opazovalnico. Šveik v Ameriki. x Znameniti Haskov »Dobri vojak Švejk« je nedavno izšel tudi v New Vorku v angleškem prevodu Pavla Selvera. Veliki amerikanski listi so polni hvale o tej satiri, »New York Telegram« io imenu te celo »m iorigi- nalnejšo kniigo o voin! ki zasluži, da si jo prečita vsakdo, kdor ljubi hu­ mor«. šport Krm arska uožnja po Poharju Vožn;a: V nedeljo, dne 16. marca pri­ redi Zimskošportni odsek SPD Maribor- Ruše, pod vodstvom gospoda poručnika Ogorelca krmarsko vožnjo s Klopnega vrha čez Roglo v Mislinje. Zbirališče smučarjev v soboto zvečer na Klopnem vrhu. Odhod v nedeljo ob pol 8. zjutraj s Klopnega vrha. Povratek v nedeljo z večernim vlakom. Odhod iz Maribora v soboto ob 1.20 in ob 5. uri. Opozar­ jamo vse člane in nečlane, da se tega izleta v čim večjem številu udeleže, ker je to v letošnji sezoni zadnji skupni iz­ let! Snega dovolj! Smuka ugodna! Tekma: Istočasno se bo vršila tudi tekma za časten naslov »najboljši po­ horski krmar«, darilo srebrn pokal. Tudi drugi in tretji prejmeta priznanico. Tek­ movalci se zberejo v soboto na Klop­ nem vrhu. Vabimo Vas s željo, da se te poslednje naše prireditve v čim večjem številu udeležite. Darila razstavljena na Klopnem vrhu. Prijave do starta. — Smuk in na svidenje! Težkoatletsko tekmovanje za prvenstvo dravske banovine. V soboto in nedeljo dne 15. in 16. mar­ ca se bo vršilo v Narodnem domu tež- koatletsko tekmovanje za prvenstvo dravske banovine, ki je priredi SK Že­ lezničar. Kakor smo že poročali, bodo nasto­ pili n ajljljši atleti naše države in sicer državni prvaki S a u e r b o r n, SK Herkules, Zagreb (perolahka), V o j v o- d i č, SK Herkules, (lahko), Mark o- v i č, SK Croatia, Zagreb (VVelter) in P a 1 k o v i č, SK Herkules (težka), Vse kategorije so jako dobro zasedene in je računati s težkimi in napetimi bor­ bami. Začetek tekmovanja v soboto on 20. uri in v nedeljo ob 9. uri. SK Železničar, težkoatl. sekcija. Sledeči težkoatleti morajo biti v soboto točno ob 18. uri v Narodnem domu: Pir- cher, Wresnig, Spaner, Glumač, Trnjav, Bedenik I, II, Csasar, Lobnik, Terglav- čnik, Fischer, Berce, Štrukelj in Rak. Reditelji so: gg. Marussig, Jančič, In­ kret, Lorber, Fašing, NVagtier in Med­ ved. Načelnik. Sodniška sekcija, službeno. Nedeljske tekme sodijo: ob 10. pred­ poldne SK Rapid rez.—SK Železničar rez. g. B e r g a n t; ob 14.30 Villacher Sportverein—SK Rapid g. F r a n k 1; ob 16. SK Železničar—SK Svoboda g. Bizjak. Vse tekme se vršijo na igri­ šču SK Rapida. Načelnik. ISSK Maribor v Varaždinu. ISSK Maribor gostuje v nedeljo, drle 16. marca v Varaždiuu proti Vešku. Re- vanžna tekma se bo vršila dne 25. mar­ ca v Mariboru. Villacher S. V.—SK Rapid. V nedeljo bo imel SK Rapid interesant­ nega gosta iz Beljaka — Villacher Sportverein. S to tekmo nam bo pred­ stavil Rapid letos še neznano moštvo. Srečanje med obema kluboma v Belja­ ku je končalo s sigurno zmago domači­ nov. V nedeljo pa bo Rapid skušal po­ praviti svoj svoječasni poraz. Nadalje nastopita v nedeljo SK Železničar in SK Svoboda v prvenstveni tekmi. Obe tek­ mi bosta sigurno nudili lep užitek. Sokolsfoo Starejši oddelek SKJ v Mariboru - ma­ tica telovadi vsak pondeljek, sredo in peiek v gimnazijski telovadnici. Priče­ tek telovadbe je ob pol sedmih zvečer in traja do osmih. Prijave za ta oddelek se sprejemajo v telovadnici v istem ča­ su. »Tp-le sliko hočeš kupiti, Ančka Ta ima vendar čisto nemogočo tehni­ ko«. »Nič za to. Potrebujem jo samo t‘a‘ di tega, da zakrijem neki madež na steni.« # * O d v e tn ik : »Kot vzrok za ločitev navajate zakonsko zmoto. Kaj pa m i­ slite s tem?« »Zmotil sem se glede njene doteU