LETO III
SOBOTA, 14. 4. 1973
Št. 4
Smernice gospodarsko-družbenega razvoja SO Radovljica v letu 1973
Nadaljevanje —
družbene dejavnosti
Šolstvo
Pouk poteka v vzgojno izobraževalnih ustanovah — šolah — po programu z nepomembnimi izjemami. Stalež in struktura učiteljskega kadra se izboljšuje in se vsklaja z določili in predpisi.
Predšolski otroci obiskujejo malo šolo, veča se tudi prisotnost otrok v pošolskem varstvu, kjer imajo tudi kosilo. V novozgrajenih šolah v Radovljici in na Bledu vpeljujejo pouk.
Glasbena šola je v Lescah, Radovljici, Bledu in Boh. Bistrici s 300 učenci. Primanjkuje učiteljev, sredstev in prostora za še aktivnejšo glasbeno vzgojo, za kar kažejo mladina iti starši veliko zanimanje.
Delavska univerza ima sedaj 9 oddelkov osnovnih in srednjih šol za odrasle z 210 slušatelji. Prireja različne dodatne poklicno vzgojne in jezikovne tečaje.
Gradnja ostalih šol
Gradnja šol poteka <v znamenju podražitve in pomanjkanja gradbenega materiala.
Stroški gradnje nakazujejo za 1 m2 neto koristne površine šola Radovljica	2.265.— din
šola Bled	2.540.— din
predvideno
šola Bohinj	2.607.— din
Sredstva so zbrali doslej: samoprispevek
in predračun	8,620.000,— din
vročena
sredstva banki	33,725.000.— din
posojilo
TIS za opremo	1.666.000.— din
Za telovadnice in šolo v Begunjah še ni sredstev.
Socialno varstvo
Skrb je predvsem usmerjena v preprečevanje motenj življenjskih in delovnih pogojev občanov. Uspešno rešujejo probleme starostnikov, alkoholikov in skr-be za mladino.
diranja, aktivirali športna šolska društva, krožke, sekcije in pionirsko dejavnost. Povečali bodo zdravstveno skrb.
Delavska univerza bo povečala število oddelkov na 11.
Kulturnih prireditev bo nekaj manj.
Dokončana bo šola v Boh. Bistrici. Telovadnic v Radovljici in na Bledu ter Boh. Bistrici ne bodo dokončali.
Zdravstvo bo izboljšalo pogoje zdravljenja na domu in v zdravstvenem domu, približali bodo zdravnika bolniku in vključili zdravstveno zavarovanje kmetov.
direktor
Posebna usmeritev s cilji za 1973
Formiranje samoupravnih skupnosti v duhu ustavnih dopolnil bo zagotovilo s samoupravnimi dogovori sredstva za širšo družbeno potrošnjo. Predvideno je bistveno izboljšanje podaljšanega bivanja in šolskega varstva. Program male šole bo razširjen in izboljšana bo šolska prehrana.
Dopolnjen bo stalež in strokovna struktura učnega kadra. Izboljšali bodo politiko štipen-^
Ne
pozabite !
Prijavnica za letovanje v počitniškem domu LIP-a Bled v Seči je na 3. strani.
Varstvo okolja
»Največji sovražnik človeštva je človek sam: brezobziren uničevalec narave, zemlje, vode in zraka, rastlinstva, živalstva in samega sebe v pohlepu po oblasti, po moči in bogastvu, po ugodju in trenutnem užitku vodi naglo proti uničenju svojega okolja, proti uničenju možnosti življenja na zemlji in s tem proti propadu samega človeškega
rodu.«
Tega dejstva se ljudje vedno bolj zavedajo, zato se je pričelo močno gibanje za varstvo okolja, ki je zajelo vse družbene formacije od organizacije združenih narodov in posameznih držav ter mora seči v zavest vsakega človeka.
Človek živi na zemlji, na kateri se je razvil, ki ga hrani in oblači in v katero se spet vrača. Tanka plast plodne zemlje, ki pokriva tla, je nosilec in hranitelj vsega živega na kopnem, zemlja je prvinska osnova človeka. Odnos človeka do narave ne odseva samo spoznanja o njenem pomenu za življenje, temveč je tudi zrcalo kulture in globlje družbeno politične zavesti o problemih sedanje generacije in
bodočih rodov:
—	sodobna tehnologija kmetijske proizvodnje (agrotehnika), pretirana uporaba strupenih kemičnih snovi,
—	poseganje človeka v naravo povzroča erozijo tal, hudournike in zemeljske plazove,
—	posledice uničevanja zemlje segajo tudi v globino, kraške jame in podvodne tokove.
—	nagel gospodarski razvoj, industrializacija,
—• pospešena urbanizacija, preslojevanje, staranje aktivnega kmečkega prebivalstva, redčenje naseljenosti podeželja, opuščanje obdelovalnih zemljišč v hribih.
Za prehrano enega prebivalca zemlje je potrebno 0,4 ha obde-
lovalne površine. Ta pa je na zemlji pri vseh izvedenih melioracijskih ukrepih omejena na 3 milijarde hektarov. Kljub naraščanju produktivnosti poljedelstva bo nastopilo pomanjkanje obdelovalne zemlje že pred letom 2050.
Za človeštvo je najvažnejši današnji biološki problem onesnaževanje vode. Odpadne vode industrije in naselij rušijo biološko ravnotežje našega okolja. Glavni vodotoki v Sloveniji so že močno onesnaženi in le malo je še rek in potokov vsaj delno prirodno čistih. Ogroženost zajema talne in podtalne vode, izvire, potoke, jezera in morje.
Večja mesta in industrijska območja v Sloveniji imajo že močno onesnažen zrak, posebno pozimi in v neugodnih vremenskih obdobjih, kadar ni možno učinkovito naravno čiščenje ozračja. Tudi pri majhnih emisijah nastopa visoka koncentracija dima, žveplovega dioksida in drugih strupenih plinov. V najbolj ogroženih območjih koncentracija tudi dvajsetkrat presega dopustno stopnjo onesnaženja. To pa ima škodljive posledice na rastlinstvu, na človeku in živalstvu, kakor tudi materialu.
Industrija preko vode in zraka škodljivo vpliva na rastlinsko odejo zemlje, samo kmetijstvo pa s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi škoduje s pretiranim izenačevanjem obdelovalnih površin ter s pretirano in nesmotrno uporabo umetnih gnojil in biocidov. To izziva nepopravljive verižne biotične in ekološke procese v naravi. Za sedanjo biološko vojno proti naravi je
kk-Mt-fc-fc-fc-fc-fc-fc-fc-fck-Mt-Mc-fc-fck-K-fc-fc-Mt-fc-fc-fck-fc-Mc-fck-K-K-fc-K-fc-K-K-fc-Mf-K
¥
¥
i
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
Iskrene čestitke vsem članom kolektiva za Praznik dela 7. MAJ
Uredniški odbor
★
★
*
★
•k
■k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
fr**************-******.***-*********-*****-****#*#
značilen prost nakup in uporaba bojnih strupov v neomejenih količinah (pesticidi, biocidi, herbicidi, insekticidi), nepoznavanje in neupoštevanje predpisov o karencah (terminih uporabe) in tolerancah (dopustnih količinah v hrani) ter preohlapne tolerance (standardi) glede količine antibiotikov v hrani.
Vsak nepriroden poseg v naravo ogroža tudi vse živalske vrste — od najnižjih do najvišje razvitih, ki so nepogrešljivi del vsakega ekološkega sistema. Množična uporaba biocidov in antibiotikov pa poleg škodljivcev uničuje tudi koristne živali. Trenutne koristi ne odtehtajo škodljivih posledic uporabe strupov, ki se postopoma nabirajo v rastlinah, živalih in človeku. Ogroženost živalstva vodi do vedno večjega in pogostejšega izumiranja živalskih vrst. Najbolj ogrožene so ribe, ptice, nekatere lovne živali, zlasti pa še redke živalske vrste.
V milijonu let svojega razvoja je človeštvo doseglo prvo milijardo okoli leta 1850, po 25 letih že drugo milijardo, danes je 3,7 milijard, leta 2000 bi bilo 6 do 7 milijard ljudi. Prirastek je
največji v nerazvitih deželah; od celotnega prirastka odpade na Azijo 62,6 % na Evropo samo 5,3 %, ostalo na druge kontinente. Svetovna demografska ekspanzija ne zajema Slovencev, ki imamo letni naravni prirastek samo 6 promile, pač pa močno emigracijo delovne sile v tujino.
V problematiko naravnega varstva človeka spadajo problemi prehrane, čistoče zraka, vode in tal, varstvo človeka pred fizikalnimi vplivi okolja z raznimi oblikami sevanja, nesmotrnim uporabljanjem antibiotikov, naraščanje bolezni srca in ožilja, rakastih, pljučnih in alergičnih bolezni. Nezadostni so ukrepi proti naraščajočemu hrupu. Prema-malo skrbimo za zdrav način življenja, za telesno vzgojo, šport in delovno rekreacijo. Alkoholizem, nikotin in mamila — nekateri so že stari, nekateri pa novi socialni problemi tudi med Slovenci. Urbanizem, prostorsko načrtovanje in načrtovanje gospodarskega razvoja so področja družbenih dejavnosti, s katerimi poskuša človek urejati svoj odnos do naravnega okolja, (članek se bo v prihodnji številki nadaljeval) Knaflič
Obiskali so nas
Običajne svečane otvoritve nove trgovine vrat na Rečici ni bilo. Konec januarja smo v novo halo, iz stare barake na Rečici, preselili montažo, ki se je tako prva priključila proizvodnji obložnih letvic za vhodna in garažna vrata ter izrezovanju odprtin na vratih za zasteklitev. Prvo vratno krilo v novi stiskalnici je bilo proizvedeno 16. februarja, 1. marca pa je bil že določen kot pričetek poskusne proizvodnje vratnih kril.
Obisku novinarjev se moramo zahvaliti, da je tudi širša javnost obveščena o pričetku obratovanja nove tovarne na Rečici. Prve dni marca so imeli namreč novinarji tekmovanje na Zatrniku — državno prvenstvo v smučanju. LIP Bled je skupno z GG Bled in Turističnim društvom Bled prevzel pokroviteljstvo nad tekmovanjem novinarjev ter izkoristil priliko in jih povabil na ogled nove tovarne. 28. februarja si je kakih 40 novinarjev, skupno s predstavniki Turističnega društva in GG ogledalo poskusno proizvodnjo v novi tovarni vrat.
Za večino njih je bila proizvodnja vrat zelo zanimiva najdlje pa so se zadržali ob transportnih trakovih pred stiskalnico, kjer se v vratni okvir napolnijo papirnate spirale in sestavlja krilo pred lepljenjem. Zanimale so jih posamezne faze izdelave, strojna oprema, kapaciteta, število zaposlenih, vložena sredstva ipd.
Po ogledu proizvodnje je v zgornjih prostorih aneksa direktor ing. Hočevar, zbranim novinarjem v kratkem podal glavne podatke o novi tovarni, jih seznanil s problemi oskrbe naših žag s hlodovino, orisal dejavnost podjetja, poudaril usmerjenost naše proizvodnje za potrebe gradbene dejavnosti ter nakazal predvideni razvoj podjetja. V razgovoru so novinarji dali priznanje celotnemu kolektivu LIP-a Bled za vse napore, ki jih vlaga, da bi doprinesel svoj delež stabilizaciji jugoslovanskega gospodarstva ter se zelo pohvalno izrazili o novi tovarni.
Da je bil obisk za novinarje zanimiv, pričajo številne reportaže o našem podjetju v dnevnem časopisju, kot npr. v Dnevniku, Gorenjskem glasu, Delu, Kmečkem glasu. Zlasti zanimiv pa je članek v beograjskih Novostih, kjer pisec na več kot pol strani, pod naslovom Hiše v paketih, opeva kvalitetna vrata za izvoz proizvedenih v »novinarski« tovarni, govori o prednostih gradnje z isospanom ter o skorajšnji proizvodnji hiš v paketih.
Ti članki so vzbudili precejšnje zanimanje med potrošniki naših izdelkov, kar kažejo številna povpraševanja in naročila, ki jih dnevno dobiva naša prodaja. Ker je take vrste reklama učinkovita in poceni, si takih obiskov še želimo.	ing. Kastelic
Druga stran medalje
1. Vsaka neracionalna poraba materiala in delovne sile nad planiranim DIS-om lahko zviša prag rentabilnosti strmo navzgor, saj že pri povečanju
din, ampak 23,16 din, za kar je potrebno delati dobre 3 ure.
Iz vsega tega sledijo številne naloge. Uvesti moramo kontrolo DIS-ov in splošnih stroškov ter
Vsi vemo, da je trenutno izdelek ISO-SPAN v težavah. Vendar običajno govorimo samo o enem problemu, vse ostale pa puščamo ob strani in se nam zdijo manj važni. Problem o katerem običajno govorimo je plasman ISO-SPAN-a, ki pa ni edini vzrok ostalim problemom. Tokrat ne bi govoril o prodaji, ampak bi se ustavil pri proizvodnji, vendar ne iz tehnične plati, ampak iz stroškovne. Sedaj delamo samo v eni izmeni in tudi to ne daje maksimalnih rezultatov. Skratka, rad bi odgovoril na vprašanje, koliko nas posamezni kos ISO-SPAN-a stane, kajti ni vseeno ali jih naredimo dnevno 500, 1500 ali 3000.
Da to ugotovim, moram izhajati po eni strani iz stroškov, ki jih s skupnim izračunom označujemo kot splošne stroške in katerih delež je planiran v letu 1973 za oddelek ISO-SPAN 3,523.791.— din, po drugi strani pa iz obveznosti za povrnitev na vložena sredstva, ki znašajo za letos 40.000 DM in stroške licence za leto 1972 in 1973 v skupni višini 30.000 DM. Vsi ti stroški so fiksne narave in so neodvisni od obsega proizvodnje, zato lahko pričakujemo, da bodo v tej višini tudi ostali, odnosno možno je le prekoračenje. Poleg teh stroškov je potrebno pokriti še izgubo iz leta 1972 v višini
SPAN-a. Torej proizvesti moramo kar 752.595 kosov ISO-SPAN-a, da ne bomo že v proizvodnji potrošili več kot smo ustvarili, seveda ob predpostavki, da vse to tudi prodamo.
Podatek je nedvomno zelo zanimiv in tudi zaskrbljujoč, saj vemo, da sedaj proizvedemo znatno manjše količine, kot so prikazane zgoraj.
Na vprašanje, ki sem si ga zastavil v začetku, koliko nas stane ISO-SPAN, bom odgovoril v naslednji tabeli.
Za izračun sem vzel 250 delovnih dni, kajti več jih težko realno planiramo, saj so zastoji vse prepogosti.
IHi

Vsakodnevna slika odpreme ISO-SPANA
522.092.— din. Vse to skupaj znese celih 4,426.573.— din.
Direktni stroški izdelave znašajo za 24 cm ISO-SPAN 10,52 din in tako ostane za pokritje splošnih stroškov le 5,88 din na kom. Da bomo lahko s tem kritjem, ki znaša v odstotkih ie 35,85 °/o pokrili vse te stroške, mora oddelek ISO-SPAN ustvariti vrednost v višini 12,347.484 din. To je tudi takoimenovani prag rentabilnosti, tki znaša v kosih kar 752.895 kosov ISO-
V prvi koloni so prikazane letne količine, v drugi ustrezna dnevna količina, tretja predstavlja direktne stroške izdelave, četrta ustrezni del indirektnih ali splošnih stroškov po kosu, peta polno lastno ceno, šesta neto prodajno ceno, sedma razliko med neto prodajno in polno lastno ceno oziroma dobiček ali izgubo na dan. Vse fiksne stroške sem enakomerno porazdelil na vseh 250 delovnih dni, zaradi lažjega obračuna.
Ql	Q0	Dl S	IND S	PLC	NPC	NPC-PLC		(NPC-PLC) qd	
25.000	100	10,52	177,00	197,58	16,40		171,18		17118
50.000	200	10,52	88,53	99,05	16,40	—	82,65	—	16530
75.000	300	10,52	59,02	69,54	16,40	—	53,14	—	15942
100.000	400	10,52	44,26	54,78	16,40	—	38,38	—	15352
125.000	500	10,52	35,41	45,93	16,40	_	29,53	—	14765
150.000	600	10,52	29,51	40,03	16,40	—	23,63	—	14178
175.000	700	10,52	25,29	35,81	16,40	—	19,41	—	13587
200.000	800	10,52	22,13	32,65	16,40	—	16,25	—	13000
225.000	900	10,52	19,67	30,19	16,40	—	13,79	—	12411
250.000	1.000	10,52	17,71	28,23	16,40	—	11,83 .	—	11830
275.000	1.100	10,52	16,09	26,61	16,40	—	10,21	—	11231
300.000	1.200	10,52	14,75	25,27	16,40	—	8,87	—	10644
325.000	1.300	10,52	13,62	24,14	16,40	—	7,74	—	10062
350.000	1.400	10,52	12,64	23,16	16,40	—	6,76	—	9464
375.00	1.500	10,52	11,80	22,23	16,40	—	5,92	—	8880
400.000	1.600	10,52	11,07	21,59	16,40	—	5,19	—	8304
425.000	1.700	10,52	10,42	20,94	16,40	—	4,54	—	7718
450.000	1.800	10,52	9,81	20,33	16,40	—	3,93	—	7074
475.000	1.900	10,52	9,32	19,84	16,40	—	3,44	—	6536
500.000	2.000	10,52	8,85	19,37	16,40	—	2,97	—	5940
525.000	2.100	10,52	8,43	18,95	16,40	—	2,55	—	5355
550.000	2.200	10,52	8,05	18,57	16,40	—	2,17	—	4774
575.000	2.300	10,52	7,70	18,22	16,40	—	1,92	—	4186
600.000	2.400	10,52	7,38	17,90	16,40	—	1,50	—	3600
625.000	2.500	10,52	7,08	17,60	16,40	—	1,20	—	3000
650.000	2.600	10,52	6,81	17,33	16,40	—	0,93	—	2418
675.000	2.700	10,52	6,56	17,00	16,40	—	0,66	—	1782
700.000	2.800	10,52	6,32	16,84	16,40	—	0,44	—	1232
725.000	2.900	10,52	6,11	16,63	16,40	—	0,23	—	667
750.000	3.000	10,52	5,90	16,42	16,40	—	0,02	—	60
775.000	3.100	10,52	5,71	16,23	16,40	+.	0,17	+	527
800.000	3.200	10,52	5,53	16,05	16,40	+	0,35	+	1120
825.000	3.300	10,52	5,37	15,89	16,40	+	0,51	+	1693
850.000	3.400	10,52	5,21	15,73	16,40	+	0,63	+	2142
875.000	3.500	10,52	5,00	15,58	16,40	+	0,82	+	2870
900.000	3.600	10,52	4,90	15,42	16,40	+	0,98	+	3528
925.000	3.700	10,52	4,78	15,30	16,40	+	1,10	+	4007
950.000	3.800	10,52	4,66	15,18	16,40	+	1,22	+	4636
975.000	3.900	10,52	4,54	15,06	16,40	+	1,34	+	5226
1000.000	4.000	10,52	4,43	14,95	16,40	+	1,45	+	5800
Iz tabele je razvidno, da nas vsak dan iznad teh 250 delovnih dni, ko ne obratujemo, stane pri sedanjih stroških kar 1,711.800,— din, da pri sedanji proizvodnji cca 1500 kosov dnevno izgubimo po kosu cca 6,761 din oziroma dnevno 9464,— din, da je dobiček šele nad dnevno količino 3012 kosov in da profit nad to količino raste počasi. Ni moj namen podatkov o stroških proizvodnje ISO-SPAN-a prikazovati senzacionalno, temveč hočem opozoriti predvsem na dvoje:
DIS-a za 5 % dobimo prag rentabilnosti šele pri cca 830.000 kosih oziroma pri 10 % porastu šele pri cca 920.000 kosih. Ravno tako pa tudi povečanje splošnih stroškov za 10 % dvigne prag rentabilnosti na cca 800.000 kosov.
2.	želel lói opozoriti tiste, ki bodisi po nesreči, vse često pa po malomarnosti poškodujejo oblikovnih in ga nato tudi razbijejo, da niso uničili samo 16,40
jih skušati znižati, saj nam že 10 % znižanje tako DIS-a kot tudi splošnih stroškov, zniža prag rentabilnosti na 600.000 kosov. Dalje moramo povečati proizvodnjo ISO-SPAN-a čim bliže rentabilnostni meji. Poleg tega pa moramo razvijati proizvode z visokim kritjem, da bodo'lažje prevzeli večji delež splošnih stroškov.
Sestavil:
Miro Kelbel, dipl. ing.
Problematika vskladiščenja in odpreme ISO-SPANa
Nekaj problemov, ki nastajajo pri delu z oblikovniki od zla-gnaja v palete do odpreme na kamion ali vagon.
Zlaganje svežih oblikovnikov, teže od 24 do 28 kg poteka tako, da prvo vrsto zložimo z odprtinami v vodoravni legi, kar istočasno služi za paleto pri transportu z viličarjem. Pri ostalih vrstah so odprtine navpično, zadnja vrsta pa enako kot spodnja, da s tem pokrije odprtine in služi istočasno za streho.
Če bi hoteli zlagati le v štiri vrste, naletimo na oviro, ker ne moremo postaviti zadnje, zgornje palete na spodnje tri — že spodnje tri dosežejo višino 3 metre. Spodnja stena oblikov-nika, ki služi za paleto pri četrtem paketu, pa doseže pri naj-višjem dvigu jarma 2,90 m, kar ne zadostuje in tudi stabilnost viličarja je pri tej višini že zelo slaba zaradi nihanja tovora.
Predlagal bi, -da naj bi bile v paleti — paketu prva, tretja in peta vrsta zložene tako, da bi bile odprtine v vodoravni smeri. S tem bi dosegli, da se na kamion, z malenkostnim prekladanjem, zloži osem vrst oblikovnikov in to pet in tri vrste.
V	tem slučaju ima paleta tlorisno mero 120 X 125 cm za normalne oblikovnike, vogalnik 240 mm pa 114 X 114 cm.
Vskladiščenje oblikovnikov se poleti vrši direktno na asfalt, ko pa se predvideva, da bodo obilkovniki odpremljeni pozimi, pa naj bi se položile na asfalt letve točno pod pregrade; te skladovnice naj bi se tudi zaščitile pred dežjem in snegom z PVC folijo. Pri pokrivanju ve-čih palet z eno ponjavo nastane problem kam s snegom, ker moramo sneg odkidati, da lahko to PVC folijo odkrijemo — med vrstami oblikovnikov pa imamo le cca 25 cm prostora. Ta sneg bi nam zasipal vmesni prostor in bi ga bilo potrebno sproti odvažati. Delno bi rešili ta problem s tem, da bi zgornje palete pokrili s PVC vrečami, vsako za sebe, ker bi s tem zmanjšali količino snega med vrstami — odmetavali bi ga namreč na v naprej določena mesta. Vsekakor pa bi pri odkrivanju ponjav nastala na njih škoda, ker bi bila folija, zaradi mraza, trda in lomljiva.
Najhuje pri vsem tem je, da imamo v Bohinju zimo, ki jo spremljajo sunkovite vremenske spremembe. Za snegom pade dež, nato pritisne mraz in oblikovniki primrznejo tako, da jih je nemogoče ločiti, predvsem pa velja to za spodnjo plast. Tudi pri uporabi letvic, ne bi rešili problema, kajti le-te prav tako primrznejo na tla. Če jih trgamo s silo, ostane kup tresk in razbitega ledu tako, da prostor ne moremo uporabiti na ponovno vskladiščenje, dokler ga ne očistimo, kar pa je v mrazu nemogoče. Uporaba kemikalij proti primrzovanju je nemogoča, ker bi se ista delno vpila v oblikovnike. Taki oblikovniki so neuporabni za gradnjo zaradi ne-oprejemljivosti ometa.
V	dnevih ko sneži, moramo najprej očistiti sneg s cest in
skladišča, kajti prostor, kamor skladiščimo oblikovnike, mora biti popolnoma raven. Za prevoz palet uporabljamo viličar brez verig, ker se zaradi tresenja in neravnega cestišča, lahko spodnji oblikovniki zlomijo in cel kup se sesuje. Prostor, kamor se paleta odloži, mora biti raven, da ležijo in nosijo vsi oblikovniki in ne le dva ali vogali.
Pri zlaganju palet, mora šofer paziti, da spusti naslednjo paleto v isti ravnini kot je spodnja, da nasedejo vsi oblikovniki istočasno. Prav tako je potrebna pazljivost pri odvzemanju palet.
Pri nakladanju na kamion so težave z oblikovniki, ki so zaliti z ledom in med seboj pri-mrznjeni. Pri trganju se poškodujejo in jih moramo izločiti.
Pri nakladanju nezmrznjenih oblikovnikov na kamion ni problemov. Zlagamo jih navzkriž,
da dobimo boljšo stabilnost. Seveda je to nakladanje ročno, viličar nam je samo toliko v pomoč ,da dvigne paleto na plato kamiona. Če bi hoteli kamion nakladati izključno samo z viličarjem, bi le-ta moral biti za to prirejen. Imeti mora plato, širine 2,50 m in dolžino mnogokratnika 1,25 m ter biti brez stranic. V tem primeru potem lahko nakladamo vsako paleto za sebe — oblikovniki pa morajo biti temu primerno zloženi v palete.
Za nakladanje vagona je važno to, da so oblikovniki zloženi tesno drug ob drugem, da pri transportu ne pride do premikanja oblikovnikov.
S tem upam, da sem vsaj delno nakazal probleme pri odpremi iso-spana. Skušamo jih reševati, vendar nam žal to vedno uspe.	Bijol
Sklepi
samoupravnih organov
Svet za splošne zadeve
1. Razdelil je plan sredstev skupne porabe
—	sindikalnim organizacijam za njihovo delovanje, novoletno jelko, dan žena in ostalo (ä 50 din na člana)
—	za šport in rekreacijo v podjetju in org. športne dejavnosti
—	dotacija gasilskim društvom Bled Bohinj
—	za pokritje stroškov 25-letnice gasilskega društva v tovarni Bohinj
—	vzgojno varstvenim ustanovam Radovljica,
Jesenice
—	dotacije drugim društvom in organizacijam izven podjetja, za nepredvidene pomoči
—	proslava 25jletnice podjetja nagrade — jubilejne in ostale
—	ostalo
Skupaj	348.000,00 din
2.	Spremenil je naziv del. mesta »pomočnika direktorja« v »organizatorja«.
3.	Ugodno je rešil prošnjo Gasilskega društva Gorje in Boh. Bistrica, Krajevnega odbora združenja borcev NOB iz Žirovnice, Kluba zdravljenja alkoholikov Radovljica.
4.	Organizacije v podjetju, ki jim daje finančno pomoč, morajo podati obračun trošenja sredstev za leto 1972.
Svet za urejanje delovnih razmerij pri CDS
1.	Razčistiti je, ali se delovodska šola šteje v rang srednjih šol.
2.	Del. mesta v proizvodnji vrat je opisati do konca maja.
3.	Splošna in pravna služba naj pripravi opis za del. mesto korespondenta tujih jezikov in del. mesta skladiščnika v trgovini.
4.	Predlog sistemizacije naj bo dalj časa v javni obravnavi in naj vodje oddelkov o njej z delavci tudi razpravljajo.
5.	Ukinil je dosedanje del. mesto »pomočnika direktorja« in predlagal novo del. mesto »organizatorja« (pri direktorju).
Svet za reklamacije in inventuro
1.	Predsednik centralne komisije tov. Sedlar seznani vse člane tovarniških komisij O poteku akcije in načinu razprodaje nekurantnih materialov.
2.	Posebej je treba označiti A, B in C materiale zaradi knjigovodske evidence.
3.	Komisije so kompetentne določati ceno na mestu samem, v kolikor je to v interesu podjetja.
4.	Komisije so dolžne poskrbeti, da bo akcija potekala po planu.
.5. Komisije so kompetentne angažirati pri delu vse službe podjetja tudi izven rednega delovnega časa.
6.	Za prodano blago se izstavi račun s štampiljko »plačano«.
7.	Svet je določil stalno komisijo za ocenitev in odprodajo škart izdelkov in ostalih materialov in komisijo za odprodajo in likvidacijo osnovnih sredstev podjetja.
8.	Maloprodajo izdelkov in servis plošč je treba urediti tako, da bodo stranke lahko plačevale blago tudi v tovarni Bohinj. Zadevo uredi kolegij — zadolžen direktor.
Svet za delitev dohodka
1.	Na prvi seji CDS naj tov. Toman posreduje odločitev članov sveta, naj se formira nov svet in poroča o dogajanjih in problematiki sveta.
2.	Svet daje tolmačenje, da se za parkirnino upošteva potrošena sredstva po parkirnih urah, ker ni dokumentacije.
3.	— kilometrino se nadalje obračunava po našem pravilniku. Svet pa bo problem ponovno obravnaval, ko bodo vsi
■ elementi okrog obračunavanja kilometrin čisti.
— vsak mora na obračun navesti ceno javnega prevoza.
5.	Potrdil je pribitke in odbitke na osnovno postavko.
Kuhinja in naša kosila
40.000,00	din
40.000,00	din
10.000,00	din
10.000,00	din
4.000,00	din
7.000,00	din
1.000,00	din
16.000,00	din
190.000,00	din
30.000,00	din
Kam na dopust?
Smo v času, ko je življenje iz dneva v dan dražje. Najceneje je gotovo doma, le malo dražje pa bo v našem počitniškem domu v Seči.
Upravni odbor počitniškega doma in sindikalna organizacija sta razpravljala kako nuditi članom našega kolektiva in njihovim svojcem ugodno bivanje v našem domu. Upravni odbor po-
Sindikalna organizacija predlaga Svetu za družbeni standard, da deli regres za člane kolektiva v višini 500,—din, 100,— din pa zadrži za regresiranje počitniškega doma. Pravice do pridobitve regresa določi Svet.
Ali je delitev regresa pravična?
Na seji sindikata so bili tudi drugi člani kolektiva in so bila mišljenja deljena. Družbeni sporazum trenutno dovoljuje regres v višini 600,— din na člana kolektiva, vendar s tem ni določeno koliko članu, ali je pravilna delitev vsem enako, ne glede na dohodek na družinskega člana, socialno stanje, zdravstveno stanje, borce, itd.
čitniškega doma je zadolžen, da mora z domom gospodariti ekonomsko — brez izgube — članom pa nuditi poceni in prijetno letovanje, kar je težnja sindikalne organizacije. Naši vodilni pa pravijo: gospodarite tako, kot to zahteva odgovornost za gospodarjenje v organizaciji z lastnim obračunom, nastalih razlik, zaradi nizkih cen, vam podjetje ne bo pokrilo.
V dom vložene investicije so precejšnje, še posebno v letu 1961 in 1973, sredstva za investicije pa so rezultat dela članov kolektiva.
Počitniški dom v Seči je od Bohinjske Bistrice oddaljen 205 kilometrov, od ostalih obratov pa še manj. Obiskujejo ga radi delavci, ki so navajeni trdega dela in skromnosti in so v domu zelo zadovoljni. Vedno so vrata odprta tudi tistim, ki gledajo na dom še vedno kot nebodigatreba.
Ti zadnji pa nam zelo radi postavljajo vprašanje, če je dom sposoben sprejeti vse člane kolektiva z ozirom na kapacitete. Vedno je spornih 100,— din, na-
odrezati -------------
menjenih za regresiranje, češ, saj uslug doma niti ne koristim.
Dom lahko sprejme 63 oseb dnevno, odprt pa je 107 dni, — to se pravi, da je nočitev 6.741. Članov kolektiva je 800 x 7 dni, to je 5.600 nočitev in tako za družinske člane ostane še vedno 1.141 nočitev. So pa tudi možno-, sti za postavitev šotorov in prikolic. Je tudi dovolj parkirnega prostora. Zadostovale bodo tudi zmogljivosti kuhinje in jedilnice.
Upam, da je dovolj pojasnjeno, v kolikor ni, vprašajte in dali vam bomo odgovor.
Na tej strani je objavljena prijavnica za naš dom, ki jo izpolnjeno pošljite do 15. maja.
Prijave bodo zbirale:
za tovarno Bohinj:
Teraš Ivanka
za tovarno Bled:
Trpin Marinka za enoto Lancovo:
Koselj Ivanka
za enoto Mojstrana:
Košir Mihela za upravo:
Cerkovnik Polona.
Ob odhodu na novo delovno mesto se vsem sodelavcem v podjetju iskreno zahvaljujem za sodelovanje in vam želim veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva pri delu.
Ličen Anica
Na seji koordinacijskega odbora dne 27. 3. 1973 je bil sprejet
naslednji cenik za usluge našega doma:
pension — za zaposlene v podjetju	35.00 din
(v letu 72 30.—)
—	otroci do 12 let starosti	20,— din
(v letu 72 15.-)
Popust v stari stavbi — odrasli	3.— din
—	otroci	1.— din
Za otroke v starosti do dveh let se plača:
—	lastno ležišče, dnevno	5.— din
—	hrana po naročilu po dejanski ceni
—	nočnina	10.— din
Zaposleni družinski člani v drugem podjetju	60,— din
(v letu 72 50.—)
Bivanje v domu je možno 7 dni
Če je prostor, se lahko bivanje podaljša, vendar po ceni
—	odrasli	60.— din
—	otroci	35,—din
Do 15. 6. in od 1. 9. so cene znižane za 20 %.
TOVARNA .........
Prijavnica
1,	Priimek in ime ...........................................
2,	Delovno mesto ............................................
3,	Točen naslov ...................................... ......
4,	Dopust želim koristiti od .................._......... do
ali od ................... ........ do
Glede na večji obseg proizvodnje in večje število zaposlenih, se je pokazala potreba po novi kuhinji. Stara ni bila dovolj velika, inventar pa popolnoma dotrajan in ni več ustrezal današnjim potrebam.
Létos pa smo se preselili v novo sodobno in estetsko urejeno kuhinjo. Že sama razlika med starimi in novimi prostori vpliva na počutje delavcev, da z večjim apetitom zaužijejo obrok malice.
Pred vhodom v menzo je postavljen avtomat za tople in hladne pijače. Delavci se ga radi poslužujejo, kajti mnogim topla čokolada ali kaj drugega nadomesti zajtrk.
Z ozirom na to, da je več primerov, ko sta oba zakonca zaposlena pri nas je nujno, da preidemo tudi na kuhanje kosil, vendar za primerno ceno. Olajšali bi delo in prihranili marsikatero urico zaposlenim ženam, kajti le-te porabijo mnogo časa za nabavo hrane in za kuhanje kosil. Predvsem je potrebno izvesti anketo in na podlagi interesentov, katerih naj bi bilo vsaj 30, pričeti s kuhanjem kosil. Verjetno so tudi že zaposleni razmišljali o tem, zato naj se s tem ne odlaša. Mislim, da bodo zaposlene žene to novico z veseljem sprejele.
Tončka Vodnjov
5. Družinski člani (navesti poimensko, pri otrocih tudi starost) Bivanje v domu žele koristiti tudi:
Ime žene ali moža ................zaposlen v podjetju .....
Ime in starost otrok: ................ ................1..
_	_	_	__ ■■■	Datum prijave:	Lastnoročni podpis:
Dopisujte v Glasilo!
Pregled dela za slovensko gospodarstvo
in lesarsko izrazje
Strokovno izrazje človeštvo že od prvin začetkov strokovnega udejstvovanja ljudi. Nastajalo je in se nastaja iz potreoe po boljšem in natančnejšem sporazumevanju in je odvisno od razvitosti neke stroke, hkrati pa je sredstvo, ki razvoj stroke pospešuje. O prizadevanjih ljudi za ohiikovanje strokovnega izrazja v daljni preteklosti lahko le ugibamo, šele po ohranjenih zapisih lahko o tem povemo kaj več in bolj določeno.
Zgodovinarji (35) menijo, da je prvi strokovni sestavek v slovenščini »Od potrebe zareje drevja v premskem ko toru postojnske kresije« napisal I. Cerar leta 1821. Naš znani slovničar F. Metelko je leta 1824. poslovenil gozdni red iz leta 1771, prvo samostojno gozdarsko publikacijo »Navod, kako naj ravnajo kmetje in cele soseske z gozdom« pa smo dobili leta 1869.
Ce vzamemo te naj starejše strokovne spise za začetek naše gozdarske terminologije, lahko ugotovimo, da je od tedaj že preteklo 150 let, medtem se je jezik razvijal, stroke so napredovale in strokovno izrazje je naraščalo.
Zavedajoč se pomembnosti strokovnega izraza so v Jugoslovanskem šumarskem udruženju v Zagrebu (1) leta 1922 izbrali posebno delovno skupino, ki naj bi sistematično zbirala in utrjevala gozdarsko strokovno izrazje iz celotnega jugoslovanskega ozemlja. Izbrali so pet glavnih poverjenikov, za Slovenijo pa je bil imenovan K. Tavčar iz Ljubljane (2). Delovno skupino je vo-. dii Ä. Ugrenovič iz Zagrebškega vseučilišča, ki je tudi pripravil organizacijsko shemo delovanja te skupine (2). Vendar pa kaj dlje od formiranja delovne skupine ni prišlo (3).
Izrazoslovni problemi neke stroke privrejo na dan zlasti s pojavom strokovnega tiska, kajti »za strokovno revijo ima terminologija pomen občevalnega jezika« in »pasivni odnos do terminologije je bolj škodljiv kakor napake, ki jih delamo ob aktivnem sodelovanju, saj strokovno izrazje nikoli ne obtiči v razvoju, marveč se z jezikom vred trajno spreminja« (12). Zato ni prav nič presenetljivo, da je Gozdarski vestnik, ki ga je tedaj urejeval S. Sotošek, že v prvi številki prvega letnika 1938, začel objavljati Gradivo za slovenski gozdarski slovar, najprej redno v vsaki številki, po vojni V
pa manj redno do leta 1947, ko je ohvaljanje gradiva prenehalo (5, 6, 7, 8, 9, 10).
Sistematično in iz zasebne pobude se je kot prvi lotil zbiranja naših strokovnih izrazov A. Šivic, ki je dolga leta zbiral izraze iz vseh dosegljivih virov ljudske govorice. Izraze je z nemškimi sinonimi, brez pomenske razlage in brez navedbe virov, v obliki listov vlagal v kartoteko. Tako je zbral okrog 9000 izrazov (20), od tega okoli 4000 gozdarskih (33), s čimer je opravil veliko delo za naše izrazoslovje in je predstavljalo pozneje izhodiščno gradivo za delo različnih terminoloških komisij. To kartoteko je leta 1951 daroval takratnemu Gozdarskemu inštitutu, kjer je že od leta 1948 delovala komisija za gozdarsko in lesno terminologijo. Ker se zaradi tehničnih in finančnih težav delo te komisije ni moglo razvijati v zaželeni meri, je prišlo leta 1952 do njene reorganizacije. Osnovali so novo komisijo z ožjim delovnim odborom, v katerega so bili izbrani:
M.	Čoki, J. Miklavčič, A. Šivic, M. Wraber, L. Žumer in kasneje še F. Sgerm in M. Šuštaršič. Naloga delovnega odbora te komisije je bila: pregledati že zbrano terminološko gradivo, ga dopolniti, opremiti z definicijami in zbirati novo. Tako prečiščeno gradivo pa naj bi predložili terminološko, ki komisiji Slovenske akademije znanosti in umetnosti v jezikovno presojo. Komisija je delovala v dveh sekcijah. Gozdarsko je vodil J. Miklavčič, lesno pa L. Žumer.
■Prvi sadovi prizadevanja lesne sekcije so prišli v javnost pod naslovom Gozdarsko-lestna terminologija,. ki je postopoma izhajala v reviji Les v letih 1956 in 1957 (13, 14, 15, 16). Delo komisije je financirala Uprava za gozdarstvo LRS v okviru posebne pogodbe. To je bila »prva stopnja pripravljalnega dela« za izdajo slovenskega gozdarsko-lesnega slovarja, saj ni predstavljala izdelanega slovarja, temveč le izhodišče za anketo o našem strokovnem izrazju z vabilom: »naj bi bralci kritično sodelovali: sprejeli, kar je dobrega, odklonili kar je slabega, predlagali namesto dobrega še boljše, posebno pa, da bi izpolnili vrzeli, ki so še vedno velike« (16). V gradivu je okrog 1700 gesel, ki so brez definicij in ilustracij, razvrščenih po abecednem zaporedju.
Adaptacija počitniškega doma v Seči
V našem časopisu je že bilo napisano kje naš dom je in kako je v tem kraju. Tokrat pa bi vas rad seznanil z obstoječo situacijo o počitniškem domu.
Od leta 1963 do 1972 je imel solastništvo tudi ZLIT Združena lesna industrija Tržič. To pravico so si pridobili na podlagi vloženih sredstev, prenehala pa jim je z letom 1972. Tako si je LIP pridobil pravico uporabe vseh prostorov, kakor tudi seveda vso skrb za vzdrževanje.
Posebni predpisi nam določajo, kako morajo biti taki prostori urejeni z ozirom na to, da se v domu zbira večje število ljudi. Prav v tem času se v domu opravljajo večja dela, t. j. dozidava nove kuhinje, pomival-nice, shrambe, garaže, plinske shrambe, sanitarij, treh sob. Povečana pa bo jedilnica in sicer s prostori stare kuhinje.
Podjetje se je moralo odločiti za adaptacijo, ker mu je bilo to naloženo z zapisnikom o pregledu s strani inšpekcijskih služb Obalnega sveta Koper že v letu 1970.
Ponudba za izvedbo del je bila dana Komunalnemu podjetju Piran, Komunalnemu podjetju
Bohinj in Gradbenemu podjetju Bohinj, ki je delo tudi prevzelo in ga bo zaključilo do 1. 5. 1973.
Počitniški dom je enota z lastnim obračunom. Zahtevano je, da posluje brez izgube, članom kolektiva pa naj nudi čimbolj sprejemljive, t. j. poceni usluge. Za adaptacijo so bila odobrena denarna sredstva, vendar premalo.
Uvodoma sem omenil ZLIT Tržič, ki je ostal brez počitniškega doma. Vedno smo pripravljeni sprejeti dobre predloge članov našega kolektiva o prijateljskih stikih in humanih odnosih brez škode, tako za nas, kot drugi kolektiv.
Eden takih predlogov je bil tudi, da naj bi se z ZLIT Tržič še pogovarjali o posojilu cca 15 milijonov starih dinarjev za dobo 5 let. S tem bi si ZLIT pridobil pravico koriščenja šestih ležišč za omenjeno obdobje.
To pa za ZLIT ni sprejemljivo in bo ta sredstva moralo dati naše podjetje kot dodatek k že planiranim sredstvom.
Priporočam, da dom obiščete v čim večjem številu.
Stanko Iskra
Gozdarska sekcija terminološke komisije pa je objavila svoj izdelek z naslovom Gradivo za strokovni slovar v Gozdarskem vestniku v letih 1960, 1961 in 1962 (20, 21, 22, 25). Gesla so zajela predvsem gozdarsko stroko in zlasti še izrazje iz mejnih področij (fitocenologija, pedologija, fitopatologija, genetika). Gradivo je zajelo okrog 5000 izrazov, razvrščenih po abecednem zaporedju, s kratkimi pomenskimi razlagami, brez ilustracij. Tudi tokrat je bilo gradivo izročeno javnosti v pregled z željo, da bi bralci čim bolj živo in konstruktivno posegli v ustvarjanje našega gozdarskega slovarja. Reakcija na objavljeno gradivo je bila precej močna (26).
Leta 1962 je izšel prvi del Splošnega tehniškega slovanja in leta 1964 še njegov drugi del. Pri obeh je kot sodelavec ves čas zastopal našo stroko L. Žumer z vsem do tedaj zbranim terminološkim gradivom.
Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije je leta 1964 imenovala posebno terminološko komisijo, ki naj bi dokončno zbrala in prečistila vse razpoložljivo gradivo in ga pripravila za
tisk. Na prvi seji pomladi 1964 sta se konstituirali dve sekciji: gozdarsko so tvorili V. Beltram,
S.	Mihevc, D. Mlinšek, M. Šušteršič in kot vodja M. Brinar; lesna pa je delovala pod vodstvom L. Žumra v sestavu F. Ferfila, S. Mihevc, F. Možek, S. Pristavec, M. Slovnik in kasneje še S. Smole, P. Jerman in N. Torelli. Obe sekciji sta delovali ločeno, za povezavo med njima je bil določen S. Mihevc in kmalu se je pokazalo, da edicija skupnega gozdarsko-lesnega slovarja zaradi različnih objektivnih in subjektivnih vzrokov ne bo mogoča. Lesna sekcija je pripravila Strokovni slovar industrije iver-nih plošč, ki je izšel v reviji Les leta 1969 (32) kot prevod in pridreba nemškega izvirnika, z nemškim vhodom in angleškimi ter slovenskimi sinonimi. To kolektivno delo je dokončno evidi-ral L. Žumer.
Aktivnost gozdarske sekcije ali točneje — njenega predsednika M. Žumerja — pa je leta 1970 pokazala v izdaji Gozdarskega slovarja (33), ki predstavlja doslej najobsežnejšo zbirko gozdarskega strokovnega izrazja. Sestavljen je po običajnih pravilih za sestavljanje slovarjev,
gesla imajo pomensko razlago, navedeni so sinonimi in podani so kvalifikatorji glede rabe posameznih gesel.
Pri sestavljanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika, katerega prva knjiga je izšla leta 1970 pa sodelujeta kot terminološka svetovalca za gozdarsko in lesno stroko M. Brinar in L. Žumer s kompletnim doslej zbranim terminološkim gradivom.
Letos je revija Les objavila Izrazje s področja organizacije dela (38), ki sta ga zbrala S. Smole in P. Jerman, preverila pa ga je terminološka sekcija za lesno gospodarstvo pri Zvezi inženirjev in tehnikov.
Na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete pripravljajo
D.	Robič, N. Torelli in I. Winkler slovenski prevod Oxfordske-ga sistema decimalne klasifikacije za gozdarstvo, ki bo letos objavljen.
(iz spominskega zbornika Biotehnične fakultete v Ljubljani)
Zanimivo in potrebno bi bilo, da tudi v našem podjetju začnemo zbirati slovensko strokovno izrazje za izdelke, ki jih proizvajamo.
Transport v tovarni Bohinj
Kakor vsak obrtnik, tako vsako podjetje, vsaka tovarna ne more konkurirati, če se ne modernizira, če ne izboljšuje svoje tehnologije.
Tako je tudi tovarna Bohinj vozičke, ki so tekli po tirnicah, zamenjala s transportnimi viličarji. Septembra 1967 leta smo dobili prvi 7-tonski viličar, švedske izdelave. Seveda še zdaleč ni zadoščal potrebam, nastajali so zastoji, ki so povzročali hudo kri. Leta 1970 se mu je pridružil še 2,5 tonski, naše izdelave iz tovarni INDOS. Problem transporta se je s tem precej iz-bolšjal.
Z začetkom proizvodnje ISO-SPAN zidakov pa sta bila nabavljena še dva viličarja.
Nov tehnološki postopek v predelavi je narekoval prav tako nabavo viličarja, marca letos pa je bil nabavljen tudi za skladišče — odpremo.
Tako imamo sedaj šest viličarjev, enega 7 ton, tri 2,5 ton in dva 1,5 ton, kar predstavlja že kar močen transportni park.
Vendar pa smo pri vsem tem na nekaj pozabili in to se nam počasi maščuje. Pozabili smo, da te transportne naprave zahtevajo zelo skrbno nego. ZAKAJ? Viličarji nimajo vzmetenja, zato so izpostavljeni zelo trdim tresljajem, kar povzroča veliko okvar, naj si bo to na cevovodih goriva ali hidravljiki. Z viličarji je potrebno veliko manevrirati, včasih skoraj na mestu, zato je treba krmilni mehanizem zelo pogosto mazati. S tem pa ko manevriramo na mestu, ventilator dviga prah in se v zračni filter nabere prah. Tega je treba pogosto čistiti in menjati olje. Pri viličarju, ki dela na odpremnem skladišču je treba to opraviti vsake 3—4 dni, ker pa vozniki viličarjev niso imeli izkušenj, so se kmalu pojavile posledice.
Delavnica je sedaj za silo urejena in tudi kar dobro opremljena, kaže pa, da ni na najbolj posrečenem mestu, ker je preveč oddaljena od delovnih mest viličarjev. Predvidene so tudi garaže za viličarje, kar bo vsekakor korak naprej.
Seveda pa niti delavnica, niti garaže ne bodo porok za dobro vzdrževanje viličarjev, če vozni-
ki viličarjev ne bodo delali obzirno, vsako okvaro javili takoj in redno pregledovali, vsak dan olje, vodo, klimatski jermen itd.
»Vozniki viličarja«. To delo je na pogled zelo lepo in lahko, vendar je to delo treba poskusiti, da ga lahko ocenjuješ. Zaradi prevelikih tresljajev, tega dela ne morejo opravljati ženske.
To omenjam zaradi tega, ker tudi komisija za ocenjevanje delovnih mest to ni pravilno rešila .Enim namreč kvalifikacijo priznava, drugim ne, kljub temu, da nihče od vozačev nima izpita za kvalificiranega vozača viličarja. Dokler podjetje ne nudi možnosti izobrazbe, da bi lahko polagali izpite, ne bi smelo biti razlik. Perše Stanko
Prototipna delavnica tovarne Bled v vsej svoji lepoti
Zbor sindikata
Decembra 19701. smo sindikalisti polagali obračun svojega dela. Tretjega marca letos smo se zbrali z istim namenom v hotelu »Jelovici« na Bledu. Dolgo obdobje med obema zboroma s spremembami v dobrem in slabem zunaj in znotraj podjetja.
Sindikalna organizacija tovarne Bled je z delom odbora in podpori članstva izpeljala vrsto akcij pri sprejemanju pravilnikov, utrjevanju delavskega samoupravljanja, reševanje stanovanjskih problemov, izvedba izletov, piknikov in športne dejavnosti, ob praznovanju dnev£ žena z obdaritvijo in programom v letošnjem letu, ko smo z občnim zborom združili tudi praznovanje dneva žena.
V obdobju med obema zboroma je vrsta akcij za utrditev ekonomskih, socialnih in samoupravnih ukrepov v obliki stabilizacije in samoupravnih sporazumov, dajala dovolj dela za reševanje problemov v tovarni v tej smeri. Utrjevanje delavskega samoupravljanja ne samo v smislu množičnega nastopanja in dela zaposlenih. Nekaj več, v smislu samoupravne odgovornosti s posebnim povdarkom na odgovornosti vodilnih v podjetju.
Iskati in zagotoviti Ito treba več sredstev za stanovanja zaposlenih. Vedno več mladih se zaposluje v tovarni. Ti so pred-
vsem prizadeti s pomanjkanjem stanovanj. Vemo pa da je prav mladina ena osnovnih postavk v razvoju podjetja.
Mladina mora biti organizirana v svojih vrstah, sodelovati mora v organih samoupravljanja. Če mladina ne bo imela zagotovljenega socialnega varstva, je to slaba garancija za normalni razvoj podjetja. V tovarni Bohinj je mladina organizirana, kar je tudi prav!
Pri gradnji nove tovarne vrat je nastajalo vrsto težav v obliki zamujenih rokov dobav strojne opreme, tako da proizvodnja ni stekla v domenjenih rokih.
Število bolovanj je spet poras-
lo.	Velik % teh na račun nezgod pri delu. Ponesrečil se je vsaki 5.3 delavec. Torej bo v bodoče ena glavnih nalog skrb za zaščito delavca, od varstva pri delu, intenzivne in uspešne stanovanjske politike, prehrane zaposlenih in bolje organizirane zdravstvene službe.
Ce že ne odločilna, bo pa važna postavka tudi v bodoče rekreacija v obliki izletov, piknikov, športnih udejstvovanj in gledanje dramskih predstav. Razvedrila in izobraževanja v tej smeri bomo zaposleni tudi v bodoče še kako potrebni.
Bistven prispevek za dobro delo bo prav gotovo izobraževanje zaposlenih. Izobraževanje za priučitev zaposlenih je sedaj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene hčerke
IVICE PRETNAR
se iskreno zahvaljujem vsem članom kolektiva, ki ste jo tako mnogoštevilno spremili na njeni poslednji poti, zasuli njen prerani grob s številnimi venci in z menoj sočustvovali. Posebno hvala kolektivu LIP, lesna industrija Bled Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoča mati Rozka Polak
ugodnejša, ker slušatelji dobijo učni material na dom in se prijavijo za izpit, ko snov obvladajo.
Seveda pa je za pravilno usmerjanje najpreje potrebna zaokrožena tehnologija in dohodek. To bodo pogojevale novo ustanovljene TOZD. To delo moramo opraviti v našem podjetju v smislu pravilnega zaokroževanja.
Integracija bo še vedno ena osnovnih vprašanj. Nujna je zaradi združevanja dela in sredstev zato, da ustvarjamo več in cenejše. Poiskati je najboljšo ekonomsko, tehnološko, funkcionalno rešitev, ne pa v smislu zaščite in monopolizma.
Podjetje kot celota je dobro poslovalo. Veliko sredstev pa leži mrtvih pri dolžnikih. Vedeti moramo, da se je v letu 1972 povečala amortizacijska stopnja na 10.8% stroškov. Nujno je, da obstoječe naprave boljše izkoriščamo. Izogibati se moramo neresnih in dvomljivih investicij.
Novoizvoljeni sindikalni odbor
podružnice tovarne Bled bo na vseh področjih imel tudi v bodoče dovolj dela, ki ga bo zmogel ob splošni podpori vseh članov. Po zaživitvi TOZD bo vloga sindikalistov še vidnejša. Dejavnost sindikalnih organizacij pa bo poživil in dal določene smernice osmi Kongres sindikatov Slovenije, ki bo 17. in
18.	maja v Ljubljani.
Občne zbore pa so imeli tudi sindikalisti Tovarne Bohinj in uprave podjetja. Na njih so bili obravnavani podobni problemi, ker le-ti zadevajo celotno podjetje.	Tand
Kako prodajamo
Z razvojem našega podjetja, predvsem obeh tovarn, se nam narekuje, posebno znotraj njih, čisto drugo poslovanje, kot je bilo prej na obratih, zato smo morali ali pa še bomo marsikaj spremeniti ali izobljšati, tako da bo v prid in zadovoljstvo nam in tudi drugim — v tem primeru našim kupcem. Dotakniti se namreč hočem vprašanja maloprodaje.
To je vprašanje, katero je do sedaj delalo preglavice ali hudo kri nam, kakor tudi kupcem. S tem namenom se je odprla tudi trgovina na Rečici, zato da bi se vsa ta stvar uredila, a še vseeno pride do gotovih problemov, posebno pri nas v Bohinju. Prej, dokler je kupec lahko vplačal tudi v naši tovarni kupljeno blago, je še kar nekako bilo, a sedaj, ko tega ni več, pride do komplikacij. Kupci so največ z drugih krajev tako, da se v Bohinj pripelje mimo Bleda in tako ga moraš poslati nazaj na Bled v trgovino plačat, nato pride nazaj s plačanim računom in šele nato mu lahko izročim izdelke. Ne vemo po čigavi zaslugi je to in komu to služi. Po naše to ni solidno, niti trgovsko. Ta stvar naj bi se čimprej uredila v obojestransko zadovoljstvo.
Že prej sem omenil, da je bila na Rečici urejena trgovina za drobno prodajo in ona bi morala služiti v te namene. Prav ona je tista, katera bi morala razbremenjevati prodajo, kakor tudi tovarne z malimi dddajami. Sedaj ne vem ali je trgovina samo zato, da napiše odpremni nalog in račun ali tudi zato, da kupca postreže z našimi izdelki na kraju samem. Jaz mislim, da s tem problem maloprodaje ni rešen, da kupcu napišejo nalog
in račun in ga pošljejo naprej v tovarno, kjer šele dobi naročene in plačane izdelke. Trgovina naj ima izdelke na zalogi in tako bo kupec najhitreje opravil in bo zadovoljen.
S tem sem hotel nakazati samo nekaj problemov o maloprodaji, kateri bi lahko bili res bolje rešeni. Zato naj odgovorni to vprašanje malo pretresejo in uredijo prodajo tako, da ne bo problemov. Tako bo zadovoljen
kupec in mi.
Jože Vidmar
Servisne plošče v tovarni Bohinj namesto na skladišču trgovine
V Istanbul in nazaj
nadaljevanje
Osliček stopa po ulici, otovorjen z južnim sadjem, za njim pa se priziba Chevrolet, ki dviga oblak prahu. Delavoi, ki popravljajo progo v mestu, se tepejo in prerivajo za cigarete, ki jim jih mečejo potniki iz vlaka. Kot vsi vlaki tudi ta s prodornim škripanjem naznani prihod. Postreščki so hrupno navalili na vlak in vsak po svoje se bori za kovček, za svoj kos 'kruha, žal jim nisem dal zaslužiti in 'kar »roč-
no« sem oprtal nahrbtnik na rame in se skozi množico prerinil do izhoda. V majhni postajni banki, 'ki je bila bolj podobna informativni pisarni, so mi razložili, da pri njih ni moč menjati našega denarja, pač pa so mi dali naslov neke druge banke, rekoč — tam menjajo. Pri izhodu me je nagovoril krepak možak, ki se je v rosnih letih sigurno bavil z boksom, kajti »kita« kakršen je bil, je zasedel sikoraj cel izhod. »Change money,« je silil vame in me gledal, kot da
bi mi hotel reči: menjaj, sicer . .. Dejal sem si, če bo tako menjal, kot oni dan Bolgarka, potem sploh ni slabo in še banke mi ne hi bilo treba iskati, kajti bila je popolnoma na drugem koncu. Peljal me je v neko prodajalno, mimo vseh pultov in miz v majhno pisarno. Zmenili smo se, da mi da za dvajset starih tisočakov štiristo turških lir. Ponujal mi je še polno uslug in ugodnosti, med drugimi taksi in hotel. Omenil sem mu taksi,
kajti brat, ki je bil pred leti v Istanbulu, mi je dejal, da so taksiji zelo poceni. Naložili smo se v star plymonth in po petnajstih minutah »mehko pristali« pred hotelom »Kumavo«. Moje prepričanje o poceni vožnji je skoprnelo ob računu 110 lir, kar je v našem denarju 60,00 dinarjev.
Lastnik hotela je po rodu Makedonec in dobro obvlada naš jezik, toda njega ni bilo, zato sva se z receptorjem pogovorila v angleščini. Tako je razbijal in
tolkel s svojo angleščino, da sem nehote pomislil na »Šuštarja s starim Svedrom«.
No, pa nič zato, 'k bolj resnim opravilom me je opomnil želodec.
Zelo prijetno se je zvečer sprehajati po mestu in tega se vsi zavedajo, ker so pločniki nabito polni 'S sprehajalci. Po cestah hupajo avtomobilisti in vpijejo skozi okna eden čez drugega. V štirih dneh, kolikor sem bil v mestu, nisem videl enega karambola. Po tem lahko sklepamo, kako dobri šoferji so Turki. Nisem se hotel preveč oddaljevati od hotela, kajti ponoči je orientacija v tujem mestu še manjša ikot podnevi. Nakupil sem si nekaj speoialiltet in jih »zmazal«.
Zjutraj me je vrgel iz spanca veliki boening 707, ki je prihrumel nad hotelom. Iz sedmega nadstropja sem jo, Turkom podobno, moral mahniti peš, kajti dvigalo ne dela. Zajtrk v hotelu je bil nekaj nenavadnega. Postregli so mi z nekakšnim džemom iz češenj, ki rastejo v turškem gorovju. Poleg tega je bilo maslo, ki pa je bilo drugačno od našega. Seveda tudi ovčjega' sira ni manjkalo, ki mi je dobro teknil.
Iz debate z receptorjem sem zvedel o taksijih in njihovih cenah. Namreč so dveh vrst, eni so pri kraju polepljeni z nekakšno šahovnico in vozijo v sklopu mestnega prometa, medtem ko drugi vozijo kot pač taksiji povsod in seveda niso poceni.
Prišel sem do glavnega cilja. Videti Istanbul, res videti vse njegove znamenitosti, se vživeti v utrip njegovega življenja in seveda v prvi vrsti imeti počit-
nice. Začel sem pri malo manj znanih mošejah, kajti naj lepše sem si prihranil za nazadnje. Suleyman Moshe slovi po svoji dovršeni simetriji. Ob straneh glavne kupole je na desetine fnajhnih kupol in stolpičev, ki so v skladu s simetrijo. Ostale mošeje niso preveč simetrične. Nedaleč stran je malo manjša mošeja, toda slovi po zelo visokih minaretih. Eden je visok okrog 80 metrov, drugi pa malo manj, v konicah minareta pa sta zlata turška polmeseca. Kar razganjalo me je od »firbca«, kako izgleda muslimanska maša. Muslimani imajo nedeljo v četrtek in ob enajstih dopoldne imajo sveto opravilo. Takrat so vse trgovinice, katerih lastniki so muslimani, zaprte. Zmotil sem se, ko sem mislil, da bom videl te ceremonije, mošeja je bila nabito polna, prav tako tudi dvorišče pred njo, ki služi v iste namene in je ograjeno z visoko ograjo. Prisiljen sem bil ogle-
dati si živo mošejo drugi dan. Živo pravim zato, ker so najbolj znane, kot so Haya, Sophija in Blue Moshe preurejene v muzej in so pač za turiste. Pred vhodom si mora obiskovalec sezuti čevlje. Ob vstopu vanjo te Obda nekaj nenavadnega.
Pri vhodu je velik steber, na katerem je pipa z vodo in ko muslimani vstopijo, si najprej umijejo noge, nato pa gredo na sprednji konec mošeje, ki je obrnjena proti sončemu vzhodu, se vrže na tla in se klanja ter dela podobne čarovnije. Strop in stene mošeje so poslikane z majhnimi prizori iz korana, muslimanskega svetega pisma. Po tleh je pogrnjena čudovita preproga. Tkana je ročno in je izdelana vsa iz enega kosa. Prav tako kot na stenah, so tudi na njej razni svetopisemski prizori. Čeprav je notranjost, razen neke vrste prižnice, prazna, obiskovalcu ne daje občutka praznine in dolgočasja.
se nadaljuje
Istambul — mošeja Saint Sophia
Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu na Zatrniku
Ko je odlezel sneg, se je prikazalo »tihožitje«
Krvodajalci v preteklem letu
Letošnje tradicionalno občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu za leto 1973, ki je bilo v ponedeljek, 5. marca, na smučiščih Zatrnika, je bilo rekordno po udeležbi. Prijavilo se je kar čez 200 tekmovalk in tekmovalcev v treh ženskih in štirih moških starostnih kategorijah. Tudi iz našega podjetja je bil velik odziv kljub temu, da je bilo tekmovanje na delovni dan. Na startu je bilo 5 žensk in 18 moških tekmovalcev.
Progi sta bili izpeljani iz Ho-tunskega vrha in sta bili kratki, vendar precej zahtevni. Na težji progi so startali moški do 25
let in od 25—35 let, na lažji pa vsi ostali.
Občinsko prvenstvo je bilo izbirno tekmovanje za ekipo občine Radovljica, ki je sodelovala na I. republiškem tekmovanju sindikatov Slovenije v Kranjski gori. Žal so zaradi velikega števila občin sodelovali samo prvoplasirani iz vsake kategorije. Ekipa občine Radovljica je dosegla I. mesto.
(uvrščenih 51 tekmovalcev) moški do 35 let
1.	Krivic Jože (Elan)
5.	Kočevar Franc (Bohinj)
10. Bolčina Slavko (Bled)
15.	Arh Janko (Bohinj)
21.	Žimnic Franc (Bled)
31. Burja Alojz (Bled)
37. Por Bojan (Bled)
50. Nagode Stane (Bled)
meški od 25—35 let (uvrščenih 47 tekmovalcev)
1.	Klinar A. (GG Bled)
2.	Šmitek J. (Elan)
3.	Pesjak M. (Elan)
8.	Pogačnik Tone (uprava)
10.	Ažman Stanko (uprava)
11.	Repinc Tine (Bohinj)
20. Repe Rado (uprava)
22.	Sori Edi (Bled)
31. Kraigher Ciril (uprava)
44. Kobilica Stane (Bled)
47. Puc Tomaž (Bled)
moški od 35—45 let (uvrščenih 48)
1. Lakota Peter (GG Bled) 22. Lap Franc (uprava)
26. Rožič Štefan (Bled)
33. Cuznar Franc (uprava)
moški nad 45 let (uvrščenih 17)
nismo imeli tekmovalcev
ženske do 25 let (uvrščenih 15)
5. Sodja Metka (Bohinj)
11. Jan Urška (Bled)
ženske od 25—35 let (uvrščenih 15)
1. Lakota R. (ZD Bled)
5. Ličen Anica (uprava)
14.	Praprotnik Anica (uprava)
15.	Pretnar Tončka (Bled)
ženske nad 35 let (uvrščene 3)
nismo imeli tekmovalk
Ekipno ženske: 1. Elan	36 točk
2. Špecerija Bled	35 točk
3. LIP Bled	29 točk
Ekipno moški: 1. Elan	175 točk
2. GG Bled	135 točk
3. LIP Bled	113 točk
Ažman Stanko	
	1# *
	
	
	
	
dfc v* đk	
	
—-		
Združimo umske kapacitete
Člani uredniškega odbora:
Robič Ivan, glavni urednik
Jeglič Silva, tehnični urednik
Žitnik Janez, Blažič Henrik, Trojar Andrej, Mencinger Franc, Kraigher Ciril
Kronika
STANJE ZAPOSLENIH KONEC MARCA 1973
Tovarna Bohinj	379
Tovarna Bled	344
Uprava	82
	805
Vajenci	15
Poročili so se: —
Rodili so se:
Peternel Janezu — sin
Kakor doslej vsako leto so se tudi v preteklem letu člani našega kolektiva odzvali akciji rdečega križa in darovali svojo kri za reševanje življenj ljudi ob nesrečah. Krvodajalske akcije se je v preteklem letu udeležilo:
v tovarni Bohinj	77
v tovarni Bled	45
na upravi	11
skupaj	133
Od navedenih je 7	članov dalo
kri kar 2-krat v preteklem letu.
Vsekakor je to število krvodajalcev v primerjavi s številom
DVOJNA LETA
Janez: Slišal isem Miha, da greš kmalu v polkoj?
Miha: Ja, Ikalko pa to, da ti nisi bili med vojno v gmajni?
Janez: Miha, ja, z mano je bilo drugače. Svoje gmajne nimam, v tujo pa nisem rad šel.
OBEMA GRE SLABO
Tone gre k psihiatru. Pritožuje se kako je postal pozabljiv in še podobne težave.
Psihiater ga posluša in opazuje. Nato pa reče: »Ja, ja, no kako se že reče,... roza, ... roza, ... roza?«
Tone, »ali mogoče mislite sklo-roza?«
Psihiater: »Ja, ja, prav to —
skloroza!«
PRI JAKU ...
Miha kupuje kruh. Zahteva ga dve kili. Pek pa mu svetuje: Miha, čemu pa toliko, saj vam bo otrdel. Miha pa: če je pa tako, mi ga pa dajte 20 kg.
zaposlenih prenizko, posebno pa še z ozirom na število šoferjev-amaterjev v podjetju, ki imajo lastna vozila in so s tem bolj izpostavljeni nesrečam, pri katerih se največkrat potrebuje kri za reševanje njihovih življenj.
Na podlagi tega bi morali o letošnji krvodajalski akciji bolj razmisliti in se v večjem številu odzvati pozivu rdečega križa.
Vsem, ki pa so v preteklem letu sodelovali v krvodajalski akciji in dali svojo kri za reševanje ljudi v nesrečah, pa najiskrenejša zahvala.
ZLOBNOST PA TAKA
V nekem salonu čarodej prikazuje svoje spretnosti. Tu sta prisotna tudi Miha in Janez s svojima ženama. Mihova žena prostovoljno pristane, da jo čarodej spremeni v miško.
Janez potihoma vpraša Miha: »Ti, če bi te zdajle čarodej vprašal v kaj naj spremeni tebe, za kaj bi se odločil?«
Miha: »Veš Janez, jaz bi ga lepo prosil naj s tole ljubko miško malce počaka, da skočim domov po mačko!«
Zabija Pepe žebelj tako, da zabija glavico v les. Delovodja ga opomni: »Ja Pepe, kaj pa počenjaš?«
»Lej, lej, mojster, da sem res vzel napačnega!« Se opravičuje Pepe. »Tale je le za zabijanje od spodaj navzgor!«
TEŽAVE Z DOLGOLASCI
Dolgolasec se ženi. Po običajnem obredu zaključi matičar:
»Sedaj naj pa eden od vaju poljubi nevesto!«
Memorial Marjana Jakopiča
V nedeljo, 25. 3. 1973 je bilo 5. smučarsko tekmovanje za Memorial Marjana Jakopiča. Pokojni Marjan Jakopič je bil naš sodelavec in odličen smučarski tekač TVD Partizan Gorje, zato se vsako leto pod pokroviteljstvom našega podjetja organizira tekmovanje v smučarskih tekih.
Tekmovanje je bilo na Hotunjah v Zgornjih Gorjah. Pionirji in pionirke so tekli na 1,5 odnosno 3 km dolgi progi, mladinke, mladinci, članice in člani pa na 5 km dolgi progi s tem, da so člani tekli dva kroga.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
Mlajše pionirke:
1. Jurovič Zvonka	TVD Partizan Gorje	11.37,2
2. Bešter Marinka	SK Triglav Kranj	12.07,1
Mlajši pionirji:		
1. Arh Samo	TVD Partizan Gorje	11.00,6
2. Munih Bojan	SK Olimpija Ljubljana	11.28,4
3. Plestenjak Zoran	ŠD Fužinar Ravne	11.30,2
Starejše pionirke:		
1. Tajnikar Majda	SK Olimpija Ljubljana	25.37,9
2. Mirnih Metka	SK Kamnik	26.24,8
3. Smukavec Mihaela	SK Bohinj	35.02,0
Starejši pionirji:		
1. Mandeljc Branko	TVD Partizan Gorje	23.29,9
2. Berce Vilko	ŠD Alples Železniki	24.08,1
3. Eržen Franc	ŠD Alples Železniki	23.50,5
Mlajše mladinke:		
1. Bizant Martina	SK Olimpija Ljubljana	23.15,7
2. Urankar Sonja	SK Kamnik	29.20,0
3. Korošec Irena	SK Bohinj	36.43,7
Mlajši mladinci: 1. Pusftovrh Tone	SK Olimpija Ljubljana	19.49,0
2. Cvajnar Bojan	SK Olimpija Ljubljana	20.12,3
3. Kor dež Božo	ŠD Plamen Kropa	20.23,3
Starejši mladinci:		
1. Zupanc Filip	SK Triglav Kranj	21.51,6
2. Kavčič Janez	SK Triglav Kranj	22.18,0
3. Grad Emil	TVD Partizan Dol	22.49,0
Članice:		
1. Šolar Stanka	ŠD Alples Železniki	29.08,0
?.. Popovič Nevenka	SK Olimpija Ljubljana	29.09,6
Člani: 1. Dretnik Milan	ŠD Fužinar Ravne na Kor.	42.00,5
2. Kalan Filip	TVD Partizan Gorje	42.06,4
3. Gorenšek Štefan	ŠD Fužinar Ravne na Kor.	43.06,5
4. Dornik Pavel	SK Olimpija Ljubljana	43.15,9
5. Jelenc Maks	SK Triglav Kranj	44.20,6
Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni, z udeležbo članov in članic, pa zaradi slabe konkurence ne moremo biti zadovoljni. Vzrokov je več, verjetno pa tudi to, da tekmovanja nismo izvedli že prej in predvsem, da letos ni bilo nočnega tekmovanja. RJ
Kolesarski klub Bled, katerega pokroviteljstvo je prevzelo naše podjetje, se je udeležil skupnega treninga v Selcah z avstrijsko kolesarsko ekipo, katere pokrovitelj je tovarna »Alpine« iz Freilassinga.
Tako pakirana vrata izvažamo v Avstrijo
Humor