PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 Po 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 33 (13.566)
Trst, petek, 9. februarja 1990
Ploden dan razgovorov med ameriškim in sovjetskim zunanjim ministrom v Moskvi
Baker in Ševardnadze o razorožitvi
O Nemčiji bosta razpravljala danes
Priprave na bodoči sporazum o 50-odstotnem krčenju strateškega orožja - Gorbačov bo sprejel Bakerja Razhajanja glede vprašanja o združitvi Nemčije - ZDA se ne strinjajo z njeno nevtralnostjo
MOSKVA — Po formalni dobrodošlici v mestu, kjer se je razpravljalo predvsem o rezultatih zasedanja CK sovjetske partije, je razgovore med ameriškim zunanjim ministrom Jamesom Baker-jem in njegovim sovjetskim kolegom Eduardom Sevardnadzejem ovil menežerski duh.
Zunanja ministra obeh velesil sta osredotočila svoje razgovore skorajda izključno na vprašanje razorožitve, saj sta se odločila, da bosta o ključni točki zbliževanja in morebitne združitve obeh Nemčij razpravljala danes, dan pred prihodom v Moskvo kanclerja Helmuta Kohla in zunanjega ministra Hansa-Dietricha Genscherja. Ob zaključku včerajšnjih razgovorov sta tako Baker kot Ševardnadze orisala novinarjem potek sestankov, ki so bili po mnenju glasnikov obeh ministrov »kontruktivni in menežerski«. Slednji besedici so vsi viri javnega obveščanja prisodili velik pomen, kot bi bilo že iz tega lahko mogoče zaslutiti, kako se bodo odvijali bodoči razgovori med ameriškim in sovjetskim predsednikom.
Glasnik sovjetskega zunanjega ministra Ge-rasimov je dejal, da sta si SZ in ZDA prišli na roko glede na nekatera žgoča razorožitvena vprašanja. Obe velesili soglašata glede podpisa do konca leta novega sporazuma o 50-odstotnem krčenju strateškega jedrskega orožja, poleg tega pa naj bi menda našli rešitev tudi vprašanju krčenja manevrirnih raket na letalih.
Tudi ameriški tabor je ob zaključku pogajanj izjavil, da je delegacija zadovoljna z uspehom prvega dneva pogajanj. Baker je razdelil vprašanje strateškega orožja na tri problemske skupine: strateško orožje, krčenje konvencionalnega orožja ter dokončna odprava kemičnega orožja. j , Obe delegaciji pa ne bosta razpravljali izključno o razorožitvi. Ekipe izvedencev so se že sestale in razpravljale o splošnih vprašanjih, od ekologije do terorizma, od regionalnih vprašanjih Latinske Amerike do Afganistana.
Ostaja seveda odprto vprašanje nemške bodočnosti. Baker podpira namreč Gescherjev načrt, ki predvideva rojstvo zedinjene Nemčije, vendar znotraj NATO (čeprav bi vojaške sile NATO ne smele stopiti na ozemlje sedanje NDR). Ševardnadze pa podpira Modrowa in njegovo stališče o nevtralni Nemčiji.
O teh vprašanjih bodo vsekakor govorili danes, medtem ko kaže, da se Baker ne bo utegnil sestati tudi s Kohlom in Genscherjem, čeprav ne kaže popolnoma izključiti te možnosti. Bakerjev obisk so namreč že podaljšali za en dan, poleg tega pa ga bo danes sprejel Gorbačov. V soboto bo Baker, prvič v zgodovini SZ in ZDA, govoril članom komiteja za mednarodne odnose sovjetskega vrhovnega sovjeta. Tudi sobotni govor bo spadal v sklop pripravljalih srečanj na vrh SZ-ZDA. Prvo srečanje bo 12. in 13. februarja v Ottawi.
Preveč variant za gospodarsko ureditev železnic
RIM — Reforma ustanove državne železnice se ponovno oddaljuje. Potem ko je bil že prejšnji teden govor o raznih oblikah upravljanja ustanove, so včeraj primaknili svoj lonček še podpredsednik vlade Martelli, minister za proračun Cirino Pomicino in minister za finance Formica.
Predlagali so četrto varianto, ki je nekakšna mešanica prejšnjih dveh. Kabinetni svet je namreč že začel proučevati možnosti, da bi železnico spremenili v javno gospodarsko ustanovo po zgledu ENEL, drugi predlog je bil, da bi se prelevila v nekakšen koncern v slogu ENI, obstajala pa je tudi najbolj enostavna in resnici na ljubo najbolj dostopna različica, in sicer da bi železnica postala delniška družba. Martelli, Cirino Pomicino in Formica pa so kot rečeno ponudili četro verzijo, po kateri bi bilo upravljanje in vodenje ustanove razdeljeno: infrastrukture in nepremičnine naj bi upravljala kaka javna gospodarska ustanova, delo na železnici in promet pa naj bi vodila delniška družba, ki bi jo bilo treba šele ustanoviti in bi lahko računala na večinsko javno glavnico. Predlog trojice je iznenadil vse: ministrski svet si je vzel čas za razmislek, sindikat pa je že zahteval pojasnila.
V pričakovanju torkove seje demokrščanskega vodstva
Razhajanja v vrstah KD skrbijo vladne partnerje
RIM — v ponedeljek bo seja vsedržavnega sveta Krščanske demokracije ?. tedaj bomo verjetno imeli jasnejšo 'Ro o tem, kar se dejansko dogaja v teJ stranki. Vse oči so zato že sedaj ''Prte v ta dogodek, ki bo nedvomno elikega pomena ne le za razčiščeva-.odnosov znotraj stranke križarske-i sč'ta, temveč tudi znotraj večinske ■je, ki že dalj časa z veliko za-
scua,
koalicije
skrblj
Jenostjo opazuje in ocenjuje de-
anske zdrahe, iz katerih se
Vo i izcimi nevamost za Andreottije-j v'ado in za predčasni razpust par-^enta, Včeraj se je v Palači Monte-bo°K° vel'k° razpravljalo o tem, ali bivši ministrski predsednik De Prph v ponedeljek odstopil z mesta in dsec*r''Ra vsedržavnega sveta KD strS !'em še bolj zaostril krizo znotraj anke, ali pa ne,- Marsikdo še vedno (jg ' da se bodo spori izravnali s tem, ht “odo pač zadovoljili nekatere za-^ Ve levice, saj je ves spor navsezad-Je osredotočen na problem oblasti, r" De Mita je včeraj spet pozval k
enotnosti in dejal, da Andreottijeva vlada ni v nevarnosti. Pozivi k enotnosti prihajajo iz vseh strani, kljub temu pa nekateri predstavniki oporeč-niške struje z Bodratom na čelu poudarjajo, da se sicer zavedajo nevarnosti, ki jo predstavlja njihovo zadržanje, vendar ne morejo mimo ugotovitve, da je bila levica v stranki postopoma emarginirana. Čudimo se, da skušajo nekateri zvaliti na nas vso krivdo za nastali položaj, pripominja Bodrafo, potem ko se vse prejšnje mesece nihče ni zmenil za naše politične pripombe.
Kako pa ocenjujejo v drugih strankah sedanji politični položaj? Craxi, ki je predvčerajšnjim prestrašil marsikoga s člankom izpod peresa China di Tacca, v katerem pravi, da se bliža ura hudega kreganja, je včeraj znatno omilil svoje trditve in skušal politi vodo na ogenj rekoč, da socialisti nasprotujejo predčasnim volitvam.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ob pomanjkanju varnostnih naprav eksplodirali treskavi plini
Tragedija v turškem premogovniku
življenje izgubilo 67 rudarjev
Nemoč delovnih tovarišev pred rudniškimi okni	(Telefoto AP)
ANKARA — Eksplozija treskavih plinov v rudniku lignita Yeniceltek pri Merzifonu (340 kilometrov severovzhodno od Ankare) je predsinoč-njim povzročila pravo tragedijo. Reševalne ekipe so iz gorečih jaškov povlekle dva težka ranjenca in devet trupel, usoda drugih 58 rudarjev, ki so ostali v jaških 350 metrov pod površjem pa je po mnenju izvedencev zapečatena. Po eksploziji je namreč izbruhnil požar, ki ga niso še pogasili, kljub temu da so nepropustno zaprli vsa rudniška okna. V rovih je koncentracija ogljikovega monoksida taka, da človek podleže v dveh minutah, tako da so oblasti prepovedale reševalcem, da se za 48 ur spustijo v jaške.
Žandarji so premogovnik obkolili in s silo preprečili razjarjenim svojcem in delovnim tovarišem ponesrečenih rudarjev, da bi ob vzklikih »hočemo
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Prešernova proslava v Gorici
nemORlCA - Sinoči je bila v dežel-avditoriju v Gorici osrednja pri-Ve£eev ob slovenskem dnevu kulture, hil ^ ki je nosil naslov »...Da bi zedi-Prit6'lt'. slovenšne cele...« so skupno S^0Ven i Slovenska prosveta, Zveza S®°Vea i ? katoliške prosvete in Zveza Gjs sk'h kulturnih društev.
Rupe] !}' govornik je bil prof. Aldo 'Ti-" i l'ot° Čubej). Na prijetnem ve-harij' nl 9a j® režiral Marko Sosič, sce-'ahj^Pa pripravil Janez Povše, smo ^bof. Ptisluhnili mešanemu pevskemu Mila ~
Slovg®' Jojencem Glasbene matice in Jo RijCfkega centra za glasbeno vzgo-oitaCji Komel. Večer so popestrile re-Pratlka	Sosič. Barbare Rustje,
SOdej a Korošca in Draga Gorjupa ter bopo^anje Karin Mezgec. Prireditev rw Ponovili jutri zvečer v Kultur-oomu v Trstu.
en)U ‘-‘dan Pertot iz Barkovelj, moš-G0ti Pevskemu zboru Mirko Filej iz goiencem Glashpnc* mptir-o in
A lessandro Natta in njegovi vabijo Occhetta k razmisleku
RIM — Voditelji KPI, ki nasprotujejo Occhettovi resoluciji o preosnovi stranke (Natta, Ingrao, Tortorella, Chi-arante, Magri, Angius, Castellina) so povabili tajnika in strankino večino k razmisleku, preden bodo šli na kongres. Podpisniki druge resolucije ali tako imenovana fronta »ne« so z zadovoljstvom ocenili rezultate, ki so jih doslej dosegli. Na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali včeraj, pa so večkrat poudarili potrebo po temeljitejšem soočanju znotraj stranke, ki naj bi pojasnilo izbire in novo pot KPI.
Gavino Angius je v uvodnem posegu omenil, da ima druga resolucija glavno zaslugo, da je v stranki sploh prišlo do političnega soočanja. To je po njegovem mnenju preprečilo, da bi se tako pomembno vprašanje, kot je obnova stranke, enostavno rešilo s plebiscitom. »Naša glavna skrb je ohraniti enotnost stranke in dosedanji
napori so privedli do pozitivnih rezultatov, kljub temu, da je večina vodilnega kadra na Occhettovi strani,« je dejal Angius. Opozoril pa je, da so cilji ustanovne skupščine, ki bo nastala po kongresu, še vedno zelo megleni. Nattova skupina je namreč že od vsega začetka opozarjala na nevarnost strankinega tihega razkola oziroma prehoda v neko novo, nejasno politično grupacijo.
Eden od glavnih pozivov, ki jih Nattova skupina pošilja strankini večini pa je tudi številčni rezultat kongresa, nad katerim se bodo morali zamisliti tudi tisti, ki podpirajo Occhet-tovo resolucijo. Magri pa je še jasneje opozoril na dejstvo, da bo izredni kongres res privedel do ustanovne skupščine, potreben pa bo še en kongres, preden bo mogoče govoriti o razbitju stranke. Vmesni čas pa bo edini primeren za temeljit premislek.
PriCaserti umorili delavca iz Kameruna
NEAPELJ — Včeraj je italijanska črna kronika zabeležila nov primer umora temnopoltega delavca. Do umora je prišlo v kraju Cascina Marrandina di Casaluce pri Caserti, kjer je 33-letni Jean Paul Ngadeu, doma iz Kameruna, delal na kmetiji. Neznanci so ga umorili s strelom v tilnik, našli pa so ga sključenega nad jarkom, v katerega bi bil moral vsaditi sadno drevo.
Preiskovalci niso še ugotovili, ali so ga morilci prisilili, naj poklekne, ali so nanj streljali medtem ko je bil sklonjen nad jarkom. Ngadeu je prispel v Italijo pred mnogimi leti in je imel redno dovoljenje za bivanje, pred kratkim se je preselil v Caserto, kjer je delal za družino Aversa. Preiskovalci so menda že ustavili nekatere osebe, ki so osumljene, da so sodelovale pri umoru.
Vladne stranke še ne vedo, do kakšne mere so pripravljene na izboljšave
Vedno bolj jasna omejevalnost osnutka o ukrepih v korist slovenske manjšine
RIM — »Ukrepi v korist prebivalstva slovenskega jezika v tržaški in goriški pokrajini ter prebivalstva slovanskega porekla v videmski pokrajini«, je kot vemo, naslov zakonskega osnutka, ki sta ga prejšnje dni predložila senatu ministrski predsednik Andreotti in minister za deželne zadeve in institucionalna vprašanja Maccanico v sodelovanju z ministri Gavo, Formico, Carlijem, Cirinom Pomicinom, Mat-tarello, Prandinijem, Carrarom, Facchianom in Gasparijem. Že sam naslov nam nazorno priča, kakšna je usmerjenost vlade pri obravnavanju slovanskega manjšinskega vprašanja. Če pa podrobneje pregledamo tekst in spremno ter tehnično poročilo, nam je še bolj jasno, da je vladni zakonski predlog skrajno omejevalen. Ob tem pa se takoj odpira vprašanje, do kakšne mere so stranke večinske koalicije pripravljene sprejeti izboljševalne popravke. To se bo pokazalo takoj, ko se bo v ožjem odboru prve senatne komisije pričela razprava. Upati je, da bo do nje prišlo čimprej, kot je sicer obljubil sam predsednik komisije Elia.
Medtem smo prisluhnili že prvim komentarjem nekaterih parlamentarcev iz naše dežele. Med senatorji, ki z največjo zavzetostjo in pozornostjo spre-
mljajo dogajanje v zvezi z zaščitnim zakonom je seveda slovenski senator Stojan Spetič, za katerega je dvomesečna zamuda pri predaji zakona nerazumljiva. »Upam, da ne bo nadaljnjih zamud, je izjavil sen. Spetič, v ožjem odboru senatne komisije se mora čimprej pričeti soočenje o slovenskem vprašanju, tudi zato, da bi nas ne prehiteli politični dogodki, kot so možna vladna kriza in predčasni razpust parlamenta. Skratka, obnašati se moramo, kot da je časa zelo malo in da se nam mudi. Soočenje pa mora biti realno in konkretno in upati je, da problem zaščite slovenske manjšine ne bo izkoriščen v volilne namene.«
V senatu smo vprašali za mnenje tudi predstavnika nemške in Irancoske manjšine Rolanda Riža in Cesareja Dujanyja, ki sta poudarila, da sta načelno popolnoma na strani slovenske manjšine, da pa se o vladnem zakonskem osnutku še ne moreta izreči, ker. ga morata prej proučiti. Drugih senatorjev iz naše dežele nam ni uspelo kontaktirati, zato pa smo pobarali med nekaterimi izvoljenimi predstavniki v poslanski zbornici. Socialistični poslanec Gabrielle Renzulli, ki je tudi član vsedržavnega vodstva stran-
ke, je optimistično razpoložen. Najprej je treba po njegovem mnenju pripraviti srečanje s predstavništvom manjšine za poglobljeno analizo položaja. »Naša stranka namerava biti vsekakor politično pri- ; šotna v boju za zaščitni zakon in za njegovo izboljšanje tako v senatu, kot naknadno v poslanski zbornici,« je še poudaril posl. Renzulli.
Vladni zakonski predlog se da izboljšati tudi po mnenju goriškega poslanca KD in podministra za turizem in prireditve Luciana Rebulle, katerega smo še posebej vprašali, kaj meni o dejstvu, da v spremnem tehničnem poročilu ni predvidena dodatna finančna pomoč Slovenskemu stalnemu gledališču poleg tiste, ki jo že prejema od ministrstva za prireditve. To je namreč v nasprotju s tem, kar je pred nekaj dnevi zagotavljal bivši minister Carraro (nje- ; govo mnenje smo namreč objavili v včerajšnji številki). Poslanec Rebulla je mnenja, da je prav v zvezi s Slovenskim stalnim gledališčem možno vložiti popravek. Zaščitni zakon pa po njegovem ni edino ; sredstvo za reševanje gledaliških problemov manjši- > ne. Vlada je namreč pripravila zakonski osnutek o ( gledališčih in v tem okviru bo posvetila veliko pozornost tudi manjšinam.	p ^
Starši Patrizie Tacchelle
Imerio In Luciana Tacchella, starši ugrabljene Patrizie, so včeraj prekinili informacijski molk, da so preko tiska posredovali sporočilo hčerki in obenem ugrabiteljem. Deklici so dejali, naj ne skrbi, ker bo kmalu doma, vsebina sporočila pa je najbrž letela na ugrabitelje	(Telefoto AP)
Nemčija in dogajanja na Vzhodu skrbijo jugoslovanske politike
BEOGRAD — Ključno vprašanje sprememb v Vzhodni Evropi je v tem trenutku združenje dveh Nemčij. Na včerajšnji seji zveznega sveta za mednarodne odnose so dejali, da bi to lahko pripeljalo do dominacije Nemčije na starem kontinentu. Zato obstajajo realne možnosti, da bodo vzhodnoevropske države vendarle zarezale nekatere oblike povezanosti s SZ.
Večina razpravljalcev je menila, da so spremembe v Vzhodni Evropi odprle tudi prostor za vdiranje desnih in nacionalističnih sil. Pojavljajo se veliki problemi z nacionalnimi manjšinami, ki bi se lahko v nekaterih državah kot je na primer Romunija, zaostrili do skrajnosti.
Branko Markovič je menil, da ni
mogoče več govoriti o reformah v vzhodnoevropskih državah, temveč o razgrajevanju starih in oblikovanju novih sistemov. Enakega mnenja je tudi dr. Anton Bebler, ki je spremembe v vzhodnoevropskih državah imenoval revolucija in dodal, da teh držav ni več mogoče imenovati socialistične, saj tega večina prebivalstva ne sprejema več.
Bebler je sicer izrazil prepričanje, da se ni treba bati prodora desnih sil, ni pa izključil možnosti ostrih notranjih nasprotovanj.
V nasprotju z mnenji večine razpravljalcev je Bebler izrazil stališče, da dogajanja v SZ sploh ne vplivajo več na vzhodnoevropske države. Obstoj SZ je odvisen od tega, ali se bo
uspel transformirati v demokratično asimetrično konfederacijo, v kateri bi imele članice vse pravice, vključujoč j tudi lastno vojsko, je dejal Bebler.
Na spremembe v Vzhodni Evropi gleda Milorad Pešič bolj zadržano, saj meni, da Zahod in NATO pritiskata na : vzhodnoevropske države in za ceno političnih kompromisov ponujata pomoč. »Obstaja,« je dejal Pešič, »upravi-čen strah pred temi pritiski.« Strinjal se je z ugotovitvijo, da se je hladna vojna končala z zmago Zahoda.
V razpravi so še dejali, da mora Jugoslavija pazljivo spremljati te spremembe zato, ker pomembno vplivajo na njen mednarodni položaj in tudi na notranji razvoj, (dd)
Danes bo ZSMS predstavila svoje kandidate
LJUBLJANA — Danes bo konvencija ZSMS. Ob 17. uri se bodo v Cankarjevem domu zbrali nekateri vidni kandidati nove sredinske slovenske stranke ZSMS, kot se imenuje bivša mladinska organizacija po portoroškem kongresu. Ponašajo se z-vidnimi kandidati, iz Goriške bodo na primer kandidirali Aleksandra Lovca, uspešnega direktorja novogoriškega Primeža. Med drugimi omenjajo rektorja mariborske univerze in seveda »Slovenko leta«, znano zvezno po-, slanko Viko Potočnik, ki se je uveljavila' v zvezni skupščini in kandidira tudi za ljubljansko županjo.
ZSMS je bila v zadnjem času zaposlena predvsem s sestavljanjem kandidatnih list. Trudila se je pritegniti vidna imena slovenskega političnega, kulturnega in zlasti gospodarskega življenja, kar ji je v dobršni meri tudi uspelo. Poleg tega je razpletla kapilarno mrežo po vseh slovenskih občinah, kjer se tradicionalna ZSMS iz mladinske organizacije spreminja v politično stranko. V tej zvezi pa vedno dosledneje poleg tradicionalnega naziva: ZSMS - Za svobodo mislečega sveta uporabljajo tudi pridevek liberalna stranka.
Anketa o prihodnjih volitvah v Sbveniji
LJUBLJANA — Predvolilne raziskave javnega mnenja so vedno zelo zanimive, poleg tega pa spadajo v nekakšno predvolilno obvezno propagandno akcijo. To velja tudi za Slovenijo, ki nima z volitvami večjih izkušenj, zato pa je radovednost toliko večja. Takšno raziskavo, tehtno, resno in z vsemi znanstvenimi atributi, je naredila ljubljanska univerza, njena fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Lanskega decembra in letošnjega januarja so anketirali 2.075 ljudi, torej ne gre za raziskavo po telefonu.
Iz raziskave je razvidno, da je še vedno precejšen odstotek slovenskih volilcev neodločen, od ene tretjine, pa vse do štiridesetih odstotkov. Iz tega pa tudi izhaja, da ima Demos, vzet kot skupina, izrazito prednost pred ZKS - Stranko demokratične prenove in Socialistično zvezo. Odločilen jeziček na tehtnici pa utegne biti ZSMS.
Na direktno vprašanje ali bodo volili za Demos, je 34,3 odstotka anketirancev odgovorilo pritrdilno, samo 20,9 odstotka se je izreklo za vse druge liste (torej za ZKS, ZSMS in SZS), kar 44,8 odstotka pa ne ve oziroma ne bo šlo volit.
Na vprašanje o koristnosti ali škodi opozicije je pozitivno odgovorilo 53 odstotkov, da škodi pa samo 3,8 odstotka. Zanimivo je, da je na to vprašanje od-
govorilo pritrdilno 1984. leta komaj 8,4 odstotka, 1987. leta že 14,5 odstotka in 1988. leta 17,8 odstotka vseh anketirancev.
Zanimivo vprašanje se nanaša na simpatije do raznih strank. ZKS uživa naklonjenost komaj 7 odstotkov anketiranih, Socialistična zveza 12,3, ZSMS 10, stranke Demosa skupaj 37,3 odstotka, 32,7 pa se jih še ni odločilo oziroma ne ve, kaj bo naredilo.
Velika večina Slovencev je zelo kritičnih do Jugoslavije, glede tega vprašanja se je odnos v zadnjih letih temeljito spremenil. Da bi Slovenija brez Jugoslavije ne imela nobene možnosti razvoja, sedaj meni samo še 5,8 odstotka ljudi. Na vprašanje: »Brez Jugoslavije bi se Sloveniji odprle nove možnosti razvoja,« pa so bili odgovori v odstotkih naslednji: 1987. leta 53 odstotkov, 1988. leta 58 odstotkov, 1989. leta 71,6 odstotka in sedaj kar 76,2 odstotka.
Zelo veliko volilcev se bo odločalo glede na kandidate, nekateri pa na temelju programov. Med kandidati pa je daleč pred vsemi Milan Kučan, čigar ugled in splošno zaupanje nenehno rasteta. S tem vprašanjem in tem odgovorom je povezano naslednje, ki ga skupaj z odgovori v celoti objavljamo:
Ali bi nam lahko povedali, za katero listo kandidatov za slovensko skupščino bi glasovali, če bi bile volitve v teh dneh?
Glasoval bi za listo:
1	-	Socialistične zveze (SZDL)	20,7%
2	-	Zveze komunistov Slovenije	9,8%
3	-	ZSMS	11,0%
4	-	Slovensko demokratsko zvezo	9,8%
5	-	Zvezo socialnih demokratov	3,0%
6	-	Krščanske demokrate	2,8%
7	-	Slovensko kmečko zvezo	9,3%
8	-	Zelene Slovenije	8,7%
9	-	Meščansko zeleno stranko	0,2%
10 -	za nobeno od teh ne bi glasoval	24,5%
Med »simpatijami« in »odločitvijo« za koga bi glasovali, so nekatere pomembne razlike povezane s kandidaturami in osebnostmi, odnosom do Jugoslavije, priljubljenostjo in zaupanjem. Na temelju tega se nekoliko zniža predvideni odstotek glasov za Demos in odstotek neodločenih. Vendar je za sedanjo vodstveno strukturo (ZKS plus SZS) rezultat neugoden, saj skupaj dosežeta 30,5 odstotka, medtem ko ima Demos 35,8 odstotka. Odločala bo torej četrtina še neopredeljenih, pri tem pa ima najbrž odnos do Jugoslavije zelo važno vlogo. Pri tem je alternativa v veliki prednosti. V obeh primerih pa podatki govore tudi o vlogi ZSMS, ki bo v takem ali drugačnem primeru zelo verjetno jeziček na tehtnici.
Vse to so seveda samo predvidevanja, volitve bodo šele čez dobra dva meseca. boGO SAMSA
nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani____
• Razhajanja
Republikanski tajnik La Malfa pa je včeraj spet pozval Andreottija, naj čimprej skliče vrh tajnikov petih strank vladne koalicije, da bi skupaj preverili politični položaj in proučili razne probleme, okrog katerih ni popolnega soglasja. Odločitev demokris-tjanske levice, da gre v opozicijo, lahko ima po La Malfovem mnenju zelo neprijetne posledice za vlado.
Položaj ostaja skratka še naprej dokaj napet. Včeraj je vladna večina sicer pripeljala v pristan zakon o krajevnih upravah, ki je povzročil toliko slabe krvi bodisi v odnosih med večino in opozicijo, bodisi v odnosih znotraj vladne koalicije. Pred vrati pa je še cela vrsta zakonskih ukrepov, ki razdvajajo večinske vrste. Med temi sta najbolj delikatna zakon proti založniškim trustom, o katerem bodo predstavniki večine razpravljali prihodnji teden, ter zakon proti mamilom. Glede slednjega je kazalo, da bo prišlo do ostrega spora med socialisti in delom Krščanske demokracije. Trenja so se zadnje dni nekoliko omilila, potem ko so socialistivnapovedali, da so priprav-
ljeni popuščati, Včeraj so sicer dodali, da so sicer pripravljeni na določene spremembe zakona, vendar naj si nihče ne domišlja, da nameravajo popustiti na celi črti.	D k.
• Tragedija v premogovniku
morilce«, »šefi naj plačajo za tragedijo« fizično obračunali z vodstvom premogovnika. Sevket Yilmaz, predsednik sindikata TurkJs, ki je takoj prihitel v Veniceltek na čelu sindikalne delegacije, je poudaril, da so take nesreče v turških premogovnikih in rudnikih povsem običajne. V Venicelteku je bila že leta 1965 podobna nesreča, ki je terjala življenje 72 oseb, leta 1985 pa je bilo k sreči le 5 mrtvih. Predstavniki sindikata so tudi povedali, da so rudarji zaznali prisotnost treskavih plinov kar 30 minut pred tragično eksplozijo, a jim ni uspelo prebiti se do površja.
Svetovna organizacija dela ob tem navaja, da je Turčija na drugem mestu po Južni Koreji v številu smrtnih nesreč v rudhikih. Do sedaj je bila naj-hujša nesreča leta 1983 v rudniku Zon-guldak, kjer so izgubili življenje 104 rudarji. Turška rudarska zbornica na-
vaja, da letno umre v turških rudnikih od 55 do 60 rudarjev. Ob teh podatkih je vsakomur jasnen mačevski odnos rudniških uprav do varnostnih problemov.
Rudnik lignita v Venicelteku pri Črnem morju pa je že dobil vzdevek »prekletega premogovnika«, saj so tu nesreče na dnevnem redu.
Socialisti ES v Berlinu
VZHODNI BERLIN Na zasedanju zveze socialističnih strank ES (ZSSE) je predsednik Spitaels sporočil, da bodo novo vzhodnonemško socialdemokratsko stranko sprejeli kot opazovalko ZSSE.
Spitaels je dejal, da je to predvsem priznanje stranki, obenem pa dokaz, da se ZSSE že prilagaja novim političnim premikom, ko bo v vzhodnoevropskih državah tudi vse več bivših komunističnih partij.
Na berlinskem zasedanju na temo »Naša bodočnost je Evropa« je včeraj govoril tudi tajnik PSI Bettino Craxi, ki je osredotočil svojo pozornost na vprašanje zedinjenja obeh Nemčij.
Zaradi stavke carinikov tovorni promet ohromljen
Položaj na mejnih prehodih se iz dneva v dan zapleta zaradi stavke oS® jju carinarnic. Gornji posnetek je s terminala pri Brennerju, kjer je več st ^ tovornjakov ustavljenih že od ponedeljka	(Telefoto
Zadovoljstvo za predložitev Maccanicovega osnutka
V Reziji ustanovili odbor za zaščito naše manjšine
REZIJA — V Reziji so ustanovili odbor, ki se zavzema za zakonsko zaščito slovenske manjšine v Italiji. Predstavniki tega odbora (Luigi Pa-letti, Luigia Negro, Dino Valente, Silvana Paletti, Franceschino Butto-lo, don Rinaldo Gerussi, Nevio Ma-dotto, Vittorio Di Lenardo, don Ma-urizio Ridolii in Enzo Lettig) so v Prejšnjih dneh odposlali pismo županu in občinskim svetovalcem iz rezijske občine, v katerem obrazlo-Zujejo svoja stališča glede Maccanicovega predloga. Izhajajoč iz ocene tega osnutka in opirajoč se na šesti člen italijanske ustave, v katerem je rečeno, da republika ščiti s posebnimi ukrepi jezikovne manjšine, podpisniki predvsem ugotavljajo, da rezijska občinska uprava se še ni izrekla o Maccanicovem predlogu o Zaščiti, ki je, tako poudarjajo, osnov-he važnosti za našo skupnost. Pri tem tudi ugotavljajo, da krajevna skupnost ni seznanjena z vsebino ukrepa in da so informacije, ko prihajajo v te kraje, večkrat izkrivljene.
Zaradi teh razlogov želijo seznaniti rezijsko skupnost in celotno javnost o tem predlogu. Predvsem ugotavljajo, da zakonski osnutek v delu, ki predvideva ukrepe v korist prebivalstva slovanskega izvora v videmski pokrajini (členi 21-26} priznava Prisotnost manjšine in ja ščiti z vrsto ukrepov, s katerimi valorizirati krajevni jezik in kulturo, poleg tega Pa podpira tudi kulturne, rekreativne m športne dejavnosti te skupnosti.
Poleg vseh pomanjkljivosti in ozkosti tega zakonskega osnutka, glede katerih se upa, ugotavlja omenjeni odbor, da bo na parlamentarni ravni prišlo do zadovoljivejših in
dostojnejših rešitev, je v pismu županu in občinskim svetovalcem rezijske občine še rečeno, da odbor priznava važnost tega osnutka, ker je prvi konkreten znak o zaščiti s strani italijanske države, ki bo lahko vplival na narodnostno skupnost, ki je stoletja ohranjevala tako živo kulturno dediščino. Gre za dediščino, ki je bila potrjena tudi z znanstvenega vidika in ki se povezuje s tisto etnično slovensko skupnostjo slovanskega izvora, ki v veliki večini živi v Sloveniji in deloma v Avstriji in Italiji.
Gre za zaklad, ugotavljajo podpisniki, ki ga italijanska država z zakonskim osnutkom ne samo priznava, ampak ga želi zaščititi in valori-
zirati, s čimer, čeprav po štiridesetih letih, namerava uresničiti ustavna določila. To je za podpisnike veliko riznanie, s katerim se prvič čutijo ot spoštovani italijanski državljani in vredni lastnega izvora in značilnosti, poleg tega pa jim to daje novega zagona za ohranjevanje bogatega kulturnega zaklada, ki je univerzalne vrednosti.
Podpisniki zato izražajo željo, da bi si rezijska občinska uprava prizadevala, da bi zakonski osnutek o katerem je govor, italijanski parlament čimprej odobril s primernimi izboljšavami. Obenem tudi želijo, da bi le-ta poskrbela za korektno informiranje rezijske skupnosti o ugodnostih, ki bi ji zakon prinesel.
Dan slovenske kulture bodo v Špetru proslavili drevi
ČEDAD — V Benečiji bodo DAN SLOVENSKE KULTURE proslavili danes. Pod pokroviteljstvom občine Špeter ga prirejajo študijski center Nediža, društvo beneških umetnikov in zveza slovenskih umetnikov.
Ob 19. uri bo v Beneški galeriji v Špetru odprtje razstave del slikarja Bogdana Groma. Sodelovali bodo predsednik videmske pokrajine Tiziano Ve-nier in umetnostna kritika Ne-lida Silič Nemec ter Luciano
Perisinotto. Sodeloval bo tudi zbor Pod Lipo, povezovala pa bo Donatella Ruttar.
Ob 20. uri bo v občinski dvorani literarni intermezzo Srečko Kosovel. Na sporedu so recitacije Alde Sosič in klavirski koncert Ingrid Silič s skladbami Mozarta, Beethovna, Chopina in Liszta. V imenu Zveze slovenskih kulturnih društev bo spregovorila Claudia Sala-mant.
Predkongresna razprava KPI v naši deželi
Occhetto: 61,49 odstotka Ingrao-Natta: 29,36 odstotka Cossutta: 9,14 odstotka
TRST — Deželni komite komunistične partije je včeraj objavil rezultate glasovanj na sekcijskih kongresih, na katerih so se člani partije izrekli o treh resolucijah.
Do včerajšnjega dne je bilo v deželi 121 (od 265) sekcijskih kongresov, katerih se je udeležilo 3.215 članov (od 10.099, ki so imeli volilno pravico), ali 31,83 odstotka. Glasovanja o treh resolucijah so dala naslednje izide: dokument št. 1 (Occhetto) je prejel 61,49 odstotka (1.977 glasov), dokument št. 2. (Ingrao-Natta) 29,36 odstotka (944 glasov), dokument št. 3 (Cossutta) 9,14 odstotka (294 glasov).
V posameznih pokrajinah pa so bili rezultati naslednji:
Trst: doslej je bilo 20 (od 29) sekcijskih kongresov, katerih se je udeležilo 1.020 od 2.912 članov (torej 35 odstotkov), ki so imeli volilno pravico. Resolucija št. 1 je prejela 54,71 odstotka (558 glasov), resolucija št. 2 27,84 odstotka (284 glasov), resolucija št. 3 15,98 odstotka (167 glasov).
Gorica: bilo je doslej 35 (od 40) kongresov, katerih se je udeležilo 999 od 3.998 članov stranke (torej 25 odstotkov). Na teh kongresih je resolucija št. 1 prejela 54,17 odstotka (493 glasov), resolucija št. 2 36,37 odstotka (331 glasov), resolucija št. 3 pa 9,45 odstotka (86 glasov).
Videm: v videmski pokrajini je bilo doslej 41 (od skupno 130) sekcijskih kongresov, katerih se je
Deželni tajnik KPI Roberto Viezzi
udeležilo 38,2 odstotka strankinih članov (690 na 1.805). Resolucija št. 1. je prejela 66,5 odstotka (459 glasov), resolucija št. 2 30,1 odstotka (208 glasov), resolucija št. 3 pa 3,3 odstotka (23 glasov).
Pordenon: še najvišja je bila udeležba strankinih članov v por-denonski pokrajini. Doslej je bilo 25 kongresov (vseh sekcij je 66), katerih se je udeležilo 44,36 odstotka članov (614 na 1.384). Rezultati so bili naslednji: resolucija št. 1 77,06 odstotka (467 glasov), resolucija št. 2 19,96 odstotka (121 glasov), resolucija št. 3 pa 2,9 odstotka (18 glasov).
Odbornik Carbone o položaju diplomiranih v naši deželi
TRST Deželna opazovalnica za delo nadaljuje s svojim delom. Tokrat )e pripravila raziskavo (že šesto zaporu) o zaposlitvenem stanju novih diplomirancev, ki prebivajo v Furlaniji-Julijski krajini. Proučila je položaj študentov iz F-JK, ki so diplomirali v akademskem letu 1986/87 na univerzah v Trstu, Vidmu, Benetkah, Trentu in Veroni. Rezultate raziskave so včeraj na tiskovni konferenci orisali prisojni deželni odbornik Gianfranco ^arbone ter prof. Fabio Neri in Gior-% Maggi, ki sta v imenu deželne uprave opravila to delo.
Raziskava je predvsem pokazala, da 'e število diplomiranih moškega spola v tem akademskem letu rahlo višje (56 odstotkov) kot v preteklosti, čeprav je pa nekaterih fakultetah (kulturne do-orrne, biologija, kemija, farmacija, filo-potija, literarne vede, pedagogija, psi-oiPSlja, naravne vede, prevajalne hižbe, ekonomska statistika, tuji jezi-Č) ženska prisotnost v večini. Največ frrplomiranih prihaja z znanstvenega ,9 odstotka) in klasičnega (24,7 od-otka) liceja, tema pa sledijo ostali obnični instituti in učiteljišča.
,.Na osnovi raziskave je brezposelnih mplomirancev 20,08 odstotka, zaposle-
sicer
Pa 75,86 odstotka. Te podatke je
mogoče različno tolmačiti. Ge
P^ledamo na fakultete, ki beležejo . ajvišjo prisotnost je treba dodati, da najo največ težav diplomiranci iz edmme (kar 47,4 odstotka brezposel-jjfd' njim sledijo diplomiranci v raz-j 11 humanističnih vedah. Zanimivo je, stv nihee diplomiranih v inženir-u ui ostal brez dela in da je brez joPOjditve 8,6 odstotka farmacistov in °dstotkov diplomiranih v informati-
Krščanski demokrati tudi v Ilirski Bistrici
kr^lRsKA BISTRICA - Slovenski ru2nanski demokrati imajo svojo pod-n6q lc° tudi v Ilirski Bistrici. Ustanov-je j. ]?-hora nove občinske stranke se berc° e9 tajnika sveta SKD Petra Re-Ude, * člana tega sveta Iva Bizjaka q 2ll° tudi približno 60 Bistričanov. Kf) °sta sta ustanoviteljem bistriške zve2eezriarula s političnim programom P°mn;vln odgovarjala na vprašanja, s Znati C^° *iaterih so želeli člani spo-kršja Pfedvsem posebnosti slovanske ^tkg118^6 demokracije in njene stične stran. s Političnimi programi drugih li pr ln zvez. Govorniki so poudarja-iz kr6^ramske posebnosti, ki izhajajo Z or,,.2 jns^e etike in morale, vključno odselitvami 0 družini, splavu in strap.0rn čo katoliške cerkve, s katero a ui institucionalno povezana, ski Qmaovltelji so izvolili tudi občin-Vaj^ijhu^SKD, katerega pobudnica je
J. O.
Odbornik Gianfranco Carbone
Pri vsem tem je treba dodati, da ima 40 odstotkov zaposlenih terminske pogodbe, 27 odstotkov diplomiranih pa opravlja delo, ki ne odgovarja študijem, ki so jih opravili.
Zanimiv je tudi še en podatek: na vsedržavni ravni je 20 odstotkov študentov, ki univerzitetne študije zaključijo v predpisanem roku, v naši deželi pa jih je 14,3 odstotka. Tistih, ki študije zaključijo z enoletno zamudo je 24,6 odstotka, na vsedržavni ravni pa 26,8 odstotka.
Čez Kaštelir (Sv. Barbaro) šele 24. t. m.
KOPER — Jutri naj bi se po prvotnih napovedih zaključila obnova maloobmejnega prehoda Kaštelir (Sv. Barbara), vendar se to ne bo zgodilo. Kot so povedali na koprski UNZ, so se gradbena dela zavlekla in ta mejni prehod bo tako odprt šele 24. februarja. Do takrat bodo gradbinci dokončali novo kontrolno hišico (ta bo poslej na desni strani pri izstopu iz države), uredili bodo novo nadstrešnico, razširili in utrdili vozišče oziroma območje na izstopni strani mejnega prehoda, razen tega pa namestili tudi nove električne zapornice.
Mejni prehod bo odprt od 7. do 19. ure, tako kot do trenutka, ko so ga zaprli zaradi obnove.
D. Gr.
Številne prireditve ob 500-letnici Idrije
IDRIJA — Dilem ni več. Četudi Idrija nima dovolj velike kulturne dvorane, da bi v njej uprizorili Kumarjevo kantato ubrano na stoletno zgodovino mesta in njegovega rudnika, te velike kulturne manifestacije ne bo spustila iz rok. Za krstno uprizoritev tega velikega glasbenega dela, ki ga je izvajalec, ansambel Slovenske filharmonije uvrstil na svoj redni program (7. septembra letos), bodo preuredili idrijski rekreacijski center.
Po zadnji seji odbora za izpeljavo jubilejnih prireditev, ki ga vodi predsednica skupščine občine Ivica Kavčič, so znane tudi druge podrobnosti iz koledarja dogodkov posvečenih obletnici odkritja idrijskega naravnega bogastva. Omenili bomo le večje in pomembnejše prireditve. Na srednji šoli Jurija Vege v Idriji bodo v marcu in aprilu organizirali republiško tekmovanje mladih matematikov. Spomladi bosta na sporedu tudi dve strokovni posvetovanji. Poleg republiškega o perspektivi rudarske geologije v Sloveniji bo maja letos jugoslovansko posvetovanje o jamskem izkopavanju. Organizator tega posvetovanja, na katerega naj bi prišlo okoli 400 strokovnjakov, republiški rudarski inštitut, je problem zaradi pomanjkanja posteljnih zmogljivošti v idrijski občini rešil tako, da bo glavnina posvetovanja na Bledu, Idrija pa naj bi njegove udeležence gostila le’ en dan.
Vse kaže, da bodo 22. junij razglasili za krajevni praznik Idrije. V jubilejnem letu naj bi namreč Idrijčani na ta dan prvi obudili spomin na najdbo ob
Nikovi, kjer so pred 482 leti pod površjem zemlje, ki jo sedaj prekriva asfalt starega idrijskega trga, našli bogato živosrebrno žilo. Pečat dnevu, ki naj bi bil pravi rojstni dan idrijskega rudnika in Idrije, naj bi letos dali filatelisti s predstavitvijo jubileju posvečenih znamk za potrebe PTT prometa po Jugoslaviji in v tujini.
Kot rečeno, bo obeleževanje jubileja doseglo svoj vrhunec v septembru. Takrat bo na sporedu že tradicionalni čipkarski festival, ki naj bi se občinstvu od vsepovsod predstavil v nekoliko prenovljeni podobi. Presenečenje pripravljajo tudi idrijski alpinisti, ki bodo 1. in 2. septembra organizirali na »Starem placu« v Idriji tekmo za jugoslovanski pokal v športnem plezanju. Osrednjo kulturno prireditev smo že napovedali. Med pomembnejšimi dogodki ostaja še projekt idrijskih gozdarjev. Ti naj bi septembra ali oktobra letos odprli pot v osrčje idrijskih gozdov. S krožno potjo po bukovem pragozdu Krekovš bo Idrija dobila naravoslovno, zgodovinsko in turistično tranzverzalo vseslovenskega pomena.
Med naložbami, ki spremljajo praznovanje idrijskega jubileja, zavzema posebno mesto obnavljanje idrijskega gradu. S pomočjo republiške kulturne skupnosti in idrijskih podjetij sedaj mestni muzej uresničuje načrt ureditve grajskega dvorišča, na katerem so že začeli odpirati nekdanje arkade. Velik zalogaj bo selitev rudarskih strojev z grajskega dvorišča v jašek Borba.
KATJA ROŠ
Osnutek plebiscitnih proslav ne upošteva deleža Slovencev
CELOVEC — »Pri prireditvah za 10. oktober bi lahko sodelovali le tedaj, če ne bi bilo množičnega pohoda in če bi Slovenci lahko vnesli tudi svoj delež. Toda upoštevanja tega deleža uradni osnutek ne predvideva, saj so deželni politiki sicer vabili tudi obe slovenski osrednji organizaciji na sodelovanje, vsebino pa so določili že vnaprej. Prišlo naj bi do ravno takih prireditev, kakršne poznamo že iz zadnjih let, praznovati hočejo očitno tudi letos zmago nemštva nad slovenstvom. Pri takih praznovanjih pa nismo pripravljeni sodelovati,« je dejal tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm na spominski svečanosti ob grobu heroja Matije Verdnika - Tomaža v Svečah.
Tajnik ZSO se je v tej zvezi zavzel za to, da bi se oba naroda v deželi kritično in samokritično lotila obdelati skupno zgodovino: »Do tega'pa očitno ne bo prišlo, saj predstavniki dežele še naprej vztrajajo na slavju, ki temelji na napačnem tolmačenju zgodovinskih dejstev. Zato je tem bolj razveseljivo, da so se mladinske
organizacije že združile v posebnem delovnem krožku, in kaže, da bodo skupno z nami naredile vrsto alternativnih prireditev.«
Marjan Sturm je v svojem govoru tudi zabeležil, da je postalo prav v zadnjih tednih ob razsodbi ustavnega sodišča glede dvojezične šole v Celovcu spet jasno, 'kolikšen pomen je imel delež Slovencev v boju proti fašizmu. Brez tega antifašističnega boja ne bi bilo prišlo do člena 7 avstrijske državne pogodbe. Ustavno sodišče pa je svojo odločitev utemeljilo prav s tem 7. členom. To pomeni, da je treba naše narodnostne pravice tolmačiti iz vidika in časa, ko je bila podpisana državna pogodba. To pa tudi ne pomeni nič drugega, kot da je tudi današnja ureditev glede dvojezičnih napisov, uradnega jezika in sodnega jezika protiustavna. Zato pripravljamo nadaljnje pritožbe na ustavno sodišče. Torej: člen 7 je sad antifašističnega odpora in nam daje tudi možnosti za naš narodnopolitični boj".
ANDREJ MOHAR
V Štanjelu bodo še letos obnovili vse komunalne naprave
ŠTANJEL — V preostalih ohranjenih hišah ob koncu zadnje vojne porušenega gornjega Štanjela danes živi le še približno 80 ljudi. Po nekaj desetletjih nezadržanega propadanja edinstvene, a opustošene gosposke srednjeveške in značilne kraške arhitekture, so v zadnjih letih z nekaj večjimi obnovitvenimi akcijami in predvsem z začetkom delovanja Spacalove in Rupnikove galerije, z odprtjem etnografske zbirke v kraški hiši, organiziranjem Grajskih večerov, plesnih prireditev in z drugimi podobnimi dogodki začenja obdobje načrtnega, resnega oživljanja mesta.
V takih okoliščinah seveda veliko pomeni tudi nedavna ureditev bifeja v gradu, ki mu s postopno obnovo počasi, a zanesljivo vračajo nekdanjo privlačnost in mogočnost. Take, četudi na videz majhne pridobitve, ljubitelji in poznavalci Krasa in Štanjela sprejemajo z velikim upanjem in_ zanosom. Eden od njih je tudi Jožef Švagelj, ki poudarja, da je prihodnost gornjega Štanjela ne glede na njegovo majhnost in opustošenost v tem, da bo spet zaživel kot mestno naselje s svojskimi prebivalci in javnimi ustanovami. Med starimi mestnimi ustanovami je namreč v štirih desetletjih nazadovanje kraja vzdržala le cerkev. Z dosedanjimi poskusi oživljanja družbenega in kulturno-umetniškega življenja pa se je pokazalo, da je v zapuščenem mestu dovolj uporabnih in privlačnih možnosti tudi za druge turistične, trgovske, proizvodne, storitvene, znanstvene, Umetniške in druge dejavnosti.
Za takšen razvoj se zavzema tudi občinska skupščina Sežana, ki bo po besedah njenega predsednika Ivana Vodopivca naredila vse, Kar bo mogla za »grobo« obnovo mesta, v katerem naj bi še letos obnovili vse glavne komunalne naprave.
Tako so že pripeljali sekundarni vodovod prav pod stari Štanjel, pripravljajo pa tudi že načrte za hkratno napeljavo vodovodnega in telefonskega omrežja ter kanalizacije po starem naselju. Svoj del nalog pri načrtovanju in usmerjanju obnove bosta opravila tudi regionalni in republiški zavod za spomeniško varstvo, s katerima Sežan-ci lepo sodelujejo. Tako ob spoštovanju strokovnih načel in razvojnih smernic občine in Štanjela nastajajo načrti za obnovo mesta, v katerega želijo z oddajanjem možnih lokalov in celih poslopij iz seznama splošnega ljudskega premoženja v dolgoročni najem privabiti čimveč zasebnih, družbenih ali tujih investitorjev z zanimivimi programi.
JANEZ ODAR
Odgovor deželnega odbornika Sava komunističnim svetovalcem
Nove možnosti za uspešen razvoj Tržaškega arzenala in železarne
Na sredini seji izvolili člane gradbene komisije
Miljski občinski svet v duhu novega sodelovanja
Deželni odbornik za industrijo Fer-ruccio Saro je v pristojni komisiji deloma potolažil uslužbence, sindikate in vse, ki sta jim pri srcu Tržaški arze-nal-Sv. Marko in privatizirana Skedenj ska železarna AFS. V odgovoru na ustrezni vprašanji komunističnih svetovalcev v deželni skupščini, ki so izrazili zaskrbljenost nad nadaljnjo usodo oziroma smotrnim razvojem teh dveh objektov, je odbornik podrobno navedel investicijske načrte, po katerih naj bi bila vsaka skrb odveč.
Začnimo pri Arzenalu. Po načrtu o preustroju in reorganizaciji družbe Fincantieri, ki predvideva tri proizvodne linije (gradnja specialnih plovil, transformiranje ladij, popravila) oz. po opredelitvi organika, do katere je prišlo 30. septembra 1988 sporazumno s sindikati - je dejal odbornik Saro -mora TASM zaposlovati 570 delovnih moči. Vsaka druga zaposlenostna raven bi ogrozila proizvajalni obseg in proizvodnost ter onemogočila prebroditev krize, ki je še zlasti na področju ladijskih popravil kar strukturna. Takšno raven zaposlenih naj bi dosegli s predčasno upokojitvijo odvečnega osebja pri 50. letu, kar predvideva poseben zakon, ki pa še vedno ni bil odobren; tedaj bi razliko v organiku dopolnili s svežo delovno silo.
Naročila: na področju ladijskih popravil ni omejitev, ker uživa ta sektor funkcionalno avtonomijo, toda režija gradbenih in transformacijskih bo centralizirana, ker se pogajanja za naročila odvijajo samo na tej ravni.
Investicije: v zadnjih 3 letih je bilo vloženih v preskrbo z raznim materia-lialom itd. vsega skupaj okoli 12 milijard lir. Dok št. 2 ni uporaben, a ga tudi ne kaže obnoviti, ker bi to stalo preveč, je poudaril odbornik. Dežela ni finansirala raziskovalnih programov Fincantierija, pač pa je dodelila prispevek za raziskovalni center na področju dizelskih motorjev, ki ima sigur-
no bodočnost. Saro je nazadnje zagotovil, da bo deželna uprava v soglasju s sindikati karseda pozorno spremljala razvoj Arzenala, da se temeljito zaščiti in čimbolj okrepi njegova strateška vloga.
Glede problema pomoči iz javnih sredstev za preustroj škedenjske železarne, ki jo je prevzela družba AFS, v katero je vstopila grupa Pittini iz Ri-volija di Osoppo v Furlaniji, pa je odbornik Saro zatrdil, da je bil spor okoli lastniških deležev rešen. Glavnica -83 milijard lir - je razdeljena takole: Ferriere Nord 22 milijard (26,5% navadnih delnic), ILVA 20 milijard (24,1% nav. delnic), SPI 41 milijard (49,4% privilegiranih delnic).
Preustroj bo zajel te sektorje: surovo železo (gradnja in avtomatizacija plavža št. 3), koksarna (celovita preureditev), livarna (njeno preoblikovanje v obrat za pridobivanje kvalitetnih polproizvodov), energija (okrepitev elektrarne). K temu gre dodati naložbe za varstvo človeka in okolja pa tudi po-
tenciranje luških struktur in opreme. Skupen obseg investicij bo znašal približno 150 milijard lir, pri čemer bo mešana družba AFS izkoristila finančne olajšave, ki jih predvidevata državna in deželna zakonodaja. Odbornik Saro je ob tem poudaril, da bo treba strogo uskladiti ustrezne posege Dežele, sklada FRIE in Sklada za Trst.
Kaj pa zaposlenost? Konec leta 1989 je pri AFS delalo nekako 1.000 ljudi, ki pa se jim bo pridružilo samo še kakih 20 do 30, toda železarna bo zaposlovala posredno še okoli 400 oseb, tj. nameščencev podjetij, ki ji bodo dobavljala razno blago in opremo.
Svetovalec Ugo Poli je v imenu skupine KP1 odvrnil, da ga odbornikov odgovor o Arzenalu ne zadovoljuje tam, kjer navaja finančno plat. Glede železarne pa je naglasil, da ga politika IRI do kriznega območja Julijske krajine ne prepričuje: »IRI ne spoštuje obvez o naložbah!«. Zato je pozval deželni odbor, naj vso zadevo obravnava v skupščini na osnovi resolucije KPI.
Zaradi nove bele stavke carinikov
Težave na meji pri Fernetičih
Na mejnem prehodu pri Fernetičih se je nagnetlo včeraj dopoldne že okrog 500 tovornjakov TIR, ki niso mogli čez mejo zaradi tako imenovane bele stavke carinikov. Ti ne opravljajo nadur in se strogo držijo zakonskih predpisov oz. sindikalnih določil. Protest je vsedržavne narave in zadeva 7.000 funkcionarjev obmejnih carinskih uradov, ki zahtevajo med drugim posebno odškodnino in priznanje višjega kvalifikacijskega parametra, saj jih večina izvršuje višjo funkcijo od tiste, za katero so plačani. Sicer pa so s stavko podkrepili zahtevo, naj finančni minister spremeni osnutek zakona o reformi carinske službe: osnutek predvideva, da se ta preuredi v okviru splošne preosnove ministrstva, sindikati carinikov iz sklopa CGIL, CISL in UIL ter avtonomna sindikata DIRSTAT in SALFI pa hočejo, da se carinska služba loči od javnoupravnega aparata, da postane torej organizacijsko in funkcionalno avtonomna, se pravi učinkovitejša. Carinike jezi tudi to, da jih ni minister poklical na posvet pred sestavo osnutka.
Nova petstrankarska večina, ki upravlja Občino Milje, je premostila notranje spore, ki so prišli do izraza na prvi letošnji seji občinskega sveta (9. januarja), in pokazala večjo pripravljenost, da sodeluje z opozicijo pri upravljanju občine. Na predvčerajšnji seji občinskega sveta so namreč sprejeli nekaj kočljivih sklepov (med katerimi je bilo imenovanje članov občinske gradbene komisije), ki so na prejšnji seji postavili v dvom kompaktnost večine, saj so nekateri svetovalci koalicije izrazili odločno nasprotovanje županovi politiki, da izloči opozicijo. Na sredini seji so namreč skoraj vse sklepe sprejeli soglasno, tako da so vnesli tudi nekaj popravkov Liste Frausin in Zelene alternativne liste.
K večjemu sodelovanju je mogoče prispevalo tudi dejstvo, da sta Pokrajinski nadzorni odbor in deželno upravno sodišče sprejela priziva Liste Frausin in sindikata CGIL. Le-ta se je obrnil na upravno sodišče zaradi premestitve osebja, ki jo je odredil župan Rossini. Sodišče je v pričakovanju na razsodbo razveljavilo županov ukrep, tako da je premeščeno osebje ponovno zasedlo svoja stara delovna mesta. Lista Frausin pa je vložila priziv na nadzorni odbor, češ da je bil sklep za izvolitev gradbene komisije (ki ga je sam občinski svet zavrnil) nekorekten.
Prav sprejetje tega sklepa je v sredo botrovalo novemu sodelovanju. Večina je sprejela popravke Liste Frausin, ki je zahtevala drugačen "glasovalni sistem", ki bi zajamčil izvolitev predstavnikov opozicije, sprejela pa je tudi pogoj, da v komisiji sedijo trije predstavniki opozicije (in ne dva, kot je predlagala večina). Na ta način so bili v komisijo izvoljeni štirje predstavniki večine in trije predstavniki opozicije.
Občinski svet je nato izvolil predstavnike v trgovski komisiji in v komisijah za upravljanje otroškega vrtca
ter občinske šole (članov ostalih komisij, kot na primer za Konzorcialno podjetje za prevoze ali za Avtonomno turistično ustanovo, pa še niso imenovali, ker se stranke večine še niso sporazumele o kandidatih).
V nadaljnjem poteku seje pa je občinski svet sprejel vrsto sklepov, ki jih je svojčas pripravil komisar, a tudi dva dokaj pomembna sklepa, in sicer o funkcijah občinskega odbora ter o ustanovitvi Miljskega muzeja. S prvim sklepom so določili, da ima občinski odbor možnost avtonomno (ne da bi se posvetoval z občinskim svetom) odrejati ukrepe, ki ne predvidevajo več kot petnajst milijonov lir stroškov. Z drugim pa so sprejeli pravilnik delovanja muzeja, ki je predpogoj za prejetje državnih in deželnih prispevkov. Muzej bo obsegal arheološko, umetnostno in arhivsko sekcijo, morebiti pa naj bi odprli še etnografsko sekbijo.
Nazadnje naj omenimo še izjave župana Rossinija, ki je - navezujoč se na konvencijo med občinama Trst in Milje za prevoz mrličev v glavno bolnišnico (po kateri mora Občina Milje plačevati letno 25 milijonov lir, tudi če ne izkorišča storitev tržaške občinske pogrebne službe) - potrdil, da ima Občina Trst "izkoriščevalni" odnos do Občine Milje. Le-to potrjuje, da je bivša uprava imela res objektivne težave, da uresniči nekatere načrte.
■ Predsednik Pokrajine Trst Croz-zoli je obiskal Tržaško tobačno tovarno, ki je zabredla v večjo finančno krizo. Direktor tovarne je gosta seznanil z velikimi težavami tovarne, ki ji zaradi napovedanih vsedržavnih ukrepov grozi stečaj. Crozzoli je med srečanjem dejal, da je o problemu že obvestil pokrajinski odbor. Pokrajinski svet pa je sprejel sklep, ki obvezuje Pokrajino, da naredi vse ustrezne korake na finančnem ministrstvu.
Po predstavitvi bele knjige
Srečanja KPI z upravitelji
_____________pismo uredništvu__________
Še o prevozu prizadetih otrok
Tržaška politična-upravna dejavnost je več časa v zatišju. Odnosi med strankami, ki sestavljajo upravni večini na Občini in Pokrajini, očitno še niso razčiščeni, tako da prisostvujemo zaskrbljujočemu mrtvilu upravnih teles. Živahnejša je opozicija, ki očita petstrankarski koaliciji, da zaradi notranjih sporov in trenj zanemarja upravne naloge in pušča nerešena nekatera pereča vprašanja.
Svetovalska skupina KPI v tržaškem občinskem svetu je ob začetku dolge krize predstavila novinarjem belo knjigo o delovanju občinske uprave. Knjiga je seveda dokaj kritična do večine, kritike pa utemeljuje z vrsto dejstev. Tržaški komunisti pa se niso ustavili le pri novinarjih, ampak so pripravili vrsto sestankov in srečanj, na katerih se želijo soočati z drugimi interesenti o konkretnih vprašanjih. Ob predstavitvi bele knjige so namreč jasno povedali, da so pripravljeni na dialog s tistimi političnimi in družbenimi silami, ki so brez predsodkov pripravljene razpravljati o stvareh, ki jih je treba narediti v korist mesta in občanov.
Med drugim so se tržaški svetovalci KPI srečali, kot je zapisano v tiskovnem sporočilu federacije, z župani devinsko-nabrežinske, dolinske
in zgoniške občine in s predsednikom Pokrajine Trst. Na sestankih so se razgovarjali o problemih, ki jih je treba reševati na medobčinski ravni. Med njimi naj omenimo deželni zakon o decentralizaciji, socialno in zdravstveno skrbstvo, uničevanje odpadkov, prevoze, metanizacijo in vodovodno mrežo. V tiskovnem sporočilu komunistov je zapisano, da so na sestankih "osvetlili probleme, ki pomenijo skupen interes občin in to predvsem v vidiku proračunov za letošnje leto."
Svetovalska skupina KPI se je pred nedavnim srečala tudi s pokrajinskimi vodstvi CGIL, CISL in UIL. Razpravljali so o problemih, s katerimi se srečuje tržaška občinska uprava in ki neposredno zanimajo tudi sindikalne organizacije. Komunisti pa so se domenili za srečanja z drugimi javnimi ustanovami in z zasebnimi organizacijami, da bi jasneje izpostavili najnujnejša vprašanja in hkrati vzpodbudili široko razpravo o problemih in o deficitarnem delu sedanje občinske uprave. Komunisti so v svoji strategiji opozicijske stranke odločno ubrali pot upravne učinkovitosti in želijo osnovati svoje kritike in akcije na zelo konkretnih vprašanjih.
Spoštovano uredništvo!
Z ozirom na pismo uredništvu, ki je bilo objavljeno dne 7. 2. 90, kot popravek h članku o spremljevalcih prizadetih otrok, bi radi dodali nekatera pojasnila:
1.	V Dijaški dom prihaja vsak dan redno 10 prizadetih otrok. Ti otroci ne hodijo samo k »dodatnim dejavnostim«, temveč so vključeni v celotno življenje v domu: to pomeni, da pridejo ti otroci v dom na kosilo, opravljajo svoje šolske dolžnosti med učnimi urami skupno z ostalimi gojenci in obiskujejo dejavnosti, ki se odvijajo v domu (telovadba, bazen, korektivna telovadba, orf glasba, likovna vzgoja, zborno petje, ročne spretnosti in organizirane igre). Zato, da bi se ti otroci, ki imajo težave, po svojih sposobnostih vključili v življenje, poskrbimo spremljevalci (sedaj imenovani vzgojitelji), ki nas je v domu 5, v sodelovanju celotnega kolektiva in gojencev Dijaškega doma.
2.	Kar se prevoza naših prizadetih otrok tiče pa je tako: dva prizadeta otroka, ki sta iz dolinske občine, imata zagotovljen prevoz s tem, da ju pripeljeta in odpeljeta dva vzgojitelja v dogovoru z občinsko upravo. Vzgojitelji pa, ki smo odvisni od Tržaške pokrajine, smo do letos stalno z
osebnimi avtomobili, na lastno odgovornost in stroške prevažali otroke. Ker Pokrajina do danes ni poskrbela, da bi bili kakorkoli zavarovani za prevoz otrok in da bi poravnali stroške, smo se odločili, da bomo protestirali tako, da ne bomo več prevažali otrok. To smo se odločili tudi v upanju, da bo to naše dejanje spodbudilo starše in pristojne organe, da zahtevajo pri Pokrajini čimprejšnjo ureditev te naše službe.
Za prevoz dveh otrok z Opčin, Dijaški dom ne more poskrbeti, ker sta oba kombija doma od tisti uri zasedena, ker prevažata otroke osnovnih šol v dom. Za ostale prevoze, npr. 2-krat tedensko v bazen, poskrbi Dijaški dom. Nekateri prizadeti pa prihajajo iz šole v dom z ostalimi gojenci doma z avtobusom. Da so ti prizadeti koli-kortoliko samostojni in da so ostali gojenci pripravljeni na tako odgovomot, je bil potreben večletni trud s strani spremljevalcev in vzgojiteljev doma ter sodelovanje gojencev Dijaškega doma.
Pismo smo napisali zato, da bi bil objasnjen naš položaj. Vedite, da je prevoz prizadetih le eden izmed tolikih problemov, ki zadevajo naše delo.
Neva Doles, Fulvio Dovgan in Barbara Čok
Številne Prešernove proslave v teh dneh po šolah in kulturnih društvih
V spomin na našega največjega pesnika
Včeraj smo praznovali obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Številne proslave so že in še bodo v teh dneh obeležile to pomembno obletnico.
Sami smo se udeležili ene od proslav, ki jo je včeraj dopoldne priredila šola F. S. Finžgar v Bar-kovljah. Protagonisti proslave so bili seveda učenci pa njihove učiteljice, gost proslave pa je bila Grazi-ela Štoka - Biber, po rodu Barkov-Ijanka, ki je v barkovljanskem narečju spregovorila otrokom o tem predmestju in njegovih značilnostih.
Proslavo, ki je potekala v eni od učilnic, so začeli učenci z Zdravljico, nato z orisom življenjepisa pesnika, s prizorom o njegovem srečanju s pisateljem Janezom Trdino pa še z recitacijo »Učenci pesniku Prešernu«. Sledil je pevski del proslave, v katerem so učenci zapeli tri ljudske pesmi: »Jaz pa pojdem na Gorenjsko«, »Kje so tiste stezice« in »Mi učenci mladi«.
Nato so se učenci predstavili še z recitacijami pesmi sodobnega slovenskega pesnika Borisa Andreja Novaka, ki so jih tako nazorno podali, da je bilo povsem jasno, da
so jih dobro razumeli in njihovo vsebino tudi osvojili.
Potem je prišel na vrsto nastop Graziele Štoke, ki je lepo, jasno, predvsem pa zelo zanimivo orisala učencem nekdanje Barkovlje, tiste pred manj kot 50 leti, ko je sama kot otrok preživljala grozote vojne in bila nato, takoj po končani vojni, tudi med prvimi učenci domače slovenske osnovne šole, ki je, tako je povedala, menjavala svoje začasne sedeže skoraj vsak dan. »Naši razredi so bili zelo številni; pouk pa smo imeli včasih na Franclovem, pri Rdeči hiši, pa v Farovžu itd.« Šele ko je začela obiskovati tretji razred, se je pouk začel odvijati v sedanji šolski stavbi. V svojem pripovedovanju je vpletla številna imena krajev in zaselkov v Barkov-Ijah, kot so jih včasih imenovali: pri Štokih, pri Judovcu, Cijakovih, pri Pendli itd. Učenci so pozorno poslušali, nato pa ji postavili še sami vrsto vprašanj.
Za konec proslave so učenci zapeli še tri barkovljanske pesmi Milana Pertota, nato pa so se z dolgim aplavzom spomnili tudi novega Prešernovega nagrajenca, lahko bi rekli tudi Barkovljana, režiserja in
člana kolektiva SSG v Trstu Maria Uršiča.
Ker je imel tudi učenec Francesco Viviani (torej tudi France) včeraj svoj 11. rojstni dan, smo bili vsi udeleženci proslave deležni dobrot, ki jih je pripravila njegova mama.
Nato pa so se vsi podali v spremstvu učiteljic na kratek sprehod do Štakovih, odkoder je bila doma včerajšnja gostja proslave in kjer so včasih živeli nono Štak, strina Pepa in Pepi Štak.
NEVA LUKEŠ
Predsednik Pokrajine obiskal NŠK
Pred dnevi je predsednik Tržaške pokrajine Dario Crozzoli obiskal Narodno in študijsko knjižnico, kjer so ga sprejeli predsednik Jože Pirjevec, odbornik Suadam Kapic in ravnatelj Milan Pahor. Po ogledu prostorov je predsednik NŠK Jože Pirjevec prikazal širok razpon delovanja ustanove v Trstu in Gorici: knjižnica NŠK, knjižnica Damir Fei-gel, odsek za zgodovino, odsek za slovenski jezik. Podčrtal je dejstvo, da NŠK izvaja široko kulturno politiko (predavanja, predstavitve, razstave, okrogle mize, publikacije) ter pri tem računa na podporo s strani Tržaške pokrajine.
Predsednik Crozzoli se je zahvalil za vabilo ter je poudaril napore uprave v podporo raznim kulturnim pobudam. Nakazal je velik pomen delovanja knjižnic v Trstu od prejšnjega stoletja dalje in poudaril njihov vpliv na kulturno življenje. Skupno z odbornikom za kulturo Dello Russom se zavzema, da bi bili napori NŠK pravilno ovrednoteni in primerno finančno podprti. Beseda je tekla še o možnih skupnih pobudah. Na koncu se je predsednik Crozzoli spomnil na preminulega arhitekta Franja Kosovela, ki je bil vrsto let odbornik NŠK.

Ciril Ribičič gost deželnih voditeljev KPI
Slovenski komunisti po merilih evropske demokratične levice
Srečanje z ilustratorjem Božom Kosom
Prisrčno in igrivo na prvi letošnji otroški urici NŠK
Predsednik Zveze komunistov Slovenije oziroma Stranke demokratične prenove Ciril Ribičič je na sinočnjem lavnem zborovanju v dvorani v Ul. Madonnina predstavil temeljne značilnosti in cilje te politične formacije. Obnovil je glavne etape v preobrazbi slovenske partije v dejansko novo stranko od enajstega kongresa ZKJ do nedeljske konference ZKS, pri čemer je izhajal iz znanega programskega dokumenta »Za evropsko kakovost življenja«.
Slovenski komunisti ali postkomu-nisti, kot jih že imenujejo, želijo delovati po merilih evropskih demokratičnih in levičarskih sil, za večstrankarsko politično konkurenco in za svobodne ter poštene volitve. Politične razlike v ZKJ so danes zelo velike, je Podčrtal predsednik ZKS-SDP, »nedvomno globje kot med nami in slovensko opozicijo«. Občutek, da se ko-jhunisti zapirajo v ozke meje Slovenije je vsekakor napačen, saj ostaja njihov cilj »Z Jugoslavijo k Evropi«.
Ribičič je nato govoril o poteku samega kongresa ZKJ, precejšnjo pozornost pa je namenil napovedanim volitvam v Sloveniji. Zavzel se je za povo-lilno zavezništvo z vsemi, ki zagovarjajo demokratični socializem. Priznal je, da resnici na ljubo ni velikega pritiska, da bi se Slovenci vrnili v ZKJ, govoril pa je o stikih s komunisti Hr-vatske, Bosne in Hercegovine ter Makedonije, da bi se dogovorili za neke vrste skupno politično platformo, ki Pa je trenutno očitno še ni. V tem 0kviru tečejo tudi v skupščini SFRJ Prizadevanja za oblikovanje okrogle mize po poljskem vzoru med vsemi tistimi, ki si prizadevajo za demokratične spremembe v Jugoslaviji. Ribičič je dejal, da je ideja samoupravljanja dejansko izgubila na privlačnosti, Predvsem zaradi mnogih napak v preteklosti, zato se ZKS-SDP odpoveduje samoupravljanju kot integralnemu
Ciril Ribičič
družbenemu sistemu, »nočemo pa iz ene v drugo skrajnost, zato smo za potrditev pozitivnih rezultatov samoupravljanja, ki jih priznavajo tudi na Zahodu«. Njegova stranka podpira program reform vladnega predsednika
Markoviča, tudi zato, ker konkretno kaže željo po spremembah v smislu demokratičnega in večstrankarskega sistema. Na vprašanje o odnosih z armado in njeno partijsko organizacijo je govornik odgovoril, da imajo z njo, kljub razlikam v programskih' usmeritvah, tesne stike, saj je partijsko vodstvo v armadi, potem ko so Slovenci zapustili kongres ZKJ, podprlo njegovo prekinitev.
Ciril Ribičič je načeloval delegaciji ZKS-SDP, ki je bila včeraj gost deželnega komiteja KPI. Pred javnim zborovanjem, ki ga je uvedel deželni sekretar KPI Viezzi, sta si obe delegaciji izmenjali mnenja o položaju v naši deželi oziroma Sloveniji in Jugoslaviji. Čeprav je bilo mišljeno, da bo izmenjava informacij v obeh smereh, saj je tudi KPI sredi prenovitvene bitke, ker pa je bilo z italijanske strani toliko vprašanj in zanimanja za dogajanja v Sloveniji in v Jugoslaviji, so pogovor o razmerah v KPI preložili na naslednji sestanek, ki bo po vsej verjetnosti v kratkem. Veliko zanimanje deželnega vodstva KPI za dogajanja v sosednji državi priča tudi današnji sestanek z delegacijo Zveze komunistov Hrvaške in njenim predsednikom Ivico Račanom.	Siji T
Študentje javno o univerzi
Po razkolu, do katerega je prišlo v študentskem gibanju, in zaradi osamljenosti, v kateri so se znašli najbolj odločni nasprotniki Rubertijevega zakonskega predloga, so se študentje Inštituta za zgodovino odločili, da se obrnejo na širšo javnost in da le-to informirajo o vsebini svojega boja. Po sredinem zborovanju s številnimi profesorji, prirejajo študentje zgodovine namreč javno srečanje o zakonskem predlogu ministra Rubertija. Na srečanje, na katerem naj bi oblikovali nove predloge za demokratizacijo državnih šol in univerze, so vabljeni vsi univerzitetni in višješolski študentje. Študentje zgodovine, ki so se poimenovali v Kolektiv svobodnih študentov, želijo namreč informirati vso študentsko in dijaško javnost o problemih, ki se postavljajo italijanskemu šolskemu sistemu. Srečanje bo danes ob 16. uri v Inštitutu za zgodovino v Ul. Economo 4.
Včerajšnje srečanje z Božom Kosom na otroški urici NŠK (foto Križmančič)
»Črta, pika, krog in nos - še vprašaj - in Božo Kos!«, je bil naslov včerajšnje 11. otroške urice Narodne in študijske knjižnice, prve v letošnjem letu. Protagonist prisrčno igrivega srečanja z naj mlaj Šimi je' bil Božo Kos, sicer doktor fizike, a bolj znan kot karikaturist, ilustrator mladinskih knjig in učbenikov, avtor slikanic in urednik Cicibana. Prva letošnja urica je prišla zaradi raznih težav z zamudo, zato pa je bila verjetno toliko bolj pričakovana, kot priča dober obisk včerajšnjega popoldneva v prostorih NŠK. Očitno si otroci želijo takega razvedrila, na katerem se pozabavajo, izvedo pa tudi veliko zanimivega.
Kot smo v našem dnevniku že napovedali, bodo letos otroške urice tudi v knjižnici Damir Fajgl v Gorici, ki so jo lani zopet odprli. Prvi gost bo danes popoldne prav Božo Kos.
SLOVENSKA
KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA
obvešča člane glavnega odbora, da bo seja glavnega odbora v ponedeljek, 12. februarja 1990, ob 19.30 v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20, s sledečim dnevnim redom:
1.	Sklepi 17. občnega zbora SKGZ
2.	Volitve izvršnega odbora
3.	Razno
Deželna pomoč gojiteljem klapavic v Tržaškem zalivu
Deželni svet FJK je na seji, ki je bila v sredo, med drugim razpravljal ‘bdi o pomoči turističnim delavcem in 'Jbjiteljem školj. Zakonski osnutek je Predstavil Vattovani (KD), sprejeli pa s° ga z veliko večino glasov (vzdržala ?e je le Zelena Lista). S sprejetjem zagona je deželna uprava sklenila poma-9ati gojiteljem klapavic v Tržaškem ^alivu. Kot je znano, je lani deželna bprava prepovedala prodajati školjke, ^6r so ugotovili, da vsebujejo škodlji-6 snovi. Krivec za onesnaženje je bilo Prav cvetenje alg, škoda pa je bila ve-a- Računajo, da so v mesecih, ko .lso mogli prodajati klapavic, gojitelji £Z3bbili približno 7 milijard lir. Vsedr-j®vba vlada bo prizadetim gojiteljem Plačala 6 milijard lir, ostalo pa bo PDslo iz deželnih blagajn.
Alge pa so povzročile veliko škode u bi turističnim delavcem, zato je od-rnik Rinaldi predlagal, da bi Dežela 0 *sPevala milijardo lir in z vsoto b}09očila turističnim delavcem, da bi r; 1. i cenejše kredite. Marsikatero tu-tično podjetje je namreč ostalo s
praznimi blagajnami in nima sredstev, da bi se pripravilo na novo poletno sezono.
V zvezi z algami velja omeniti tudi poseg predstavnika Zelene liste Weh-renfenniga, ki je opozoril na to, da deželna vlada premalo skrbi za tržaški Laboratorij morske biologije. Slednji bi moral razpolagati z vsemi potrebnimi sredstvi za sprotno proučevanje in "pregledovanje" Jadrana. Hitro ugotavljanje zdravstvenega stanja morja lahko pomaga tudi pri pravočasnem ukrepanju in je zato bistveno za gospodarske dejavnosti, kot je turizem.
Na deželna vrata pa ne trkajo samo tisti, ki jih je prizadelo cvetenje alg. Podpore zahtevajo tudi turistični delavci v zimskih središčih, saj bodo v letošnji sezoni ponovno beležili izgube. Pomanjkanje snega je namreč zaznamovalo "zlato" obdobje, to je božične' in novoletne praznike. Izgubljeno bodo torej morali nadomestiti z belimi tedni in velikonočnimi prazniki, ki postajajo v zadnjih letih najugodnejša "zimska" sezona.
V Gregorčičevi dvorani bo odprta še ves prihodnji teden
Razstava o »dvojezičnosti pred Maccanicom«
Z včerajšnje otvoritve razstave dokumentov o problemu dvojezičnosti v Gregorčičevi dvorani	(foto Križmančič)
Včeraj so v Gregorčičevi dvorani odprli razstavo z naslovom: "Dvojezičnost pred Maccanicom". Na panojih, ki so razobešeni na stenah dvorane, so dokumenti iz arhiva Sama Pahorja. Kot je v predstavitvi naglasil sam Pahor, gre za uradne dvojezične dopise in dokumente med državo in Pahorjem glede davčnih listih, davčnih prijav, glob, prepovedi manifestacije, itd. Namen razstave pa je po besedah pripravljalna tudi ta, da dokaže Slovencem, kako obstaja vrsta pravic, ki omogočajo uporabo slovenščine v odnosu z javnimi oblastmi. Hkrati pa je Pahor želel dokazati, da je Maccani-cov zakonski osnutek protiustaven in da krči mednarodne obveze italijanske države, saj je v osimskem sporazumu jasno zapisano, da ne sme biti zaščita pod ravnijo londonskega sporazuma. Osnutek je torej pod to ravnijo, kot tudi pod tisto, ki jo določa sama italijanska ustava. Razstava bo odprta do 16. t. m., vsak dan, razen sobote in nedelje, in sicer od 9.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure.
Ul. Brigata Casale je bila več ur zaprta za promet
Tovornjak z železnimi cevmi v težavah
pcju'navadna nezgoda je včeraj do-povzročila dolge zastoje v pro-dejj1 v Ul. Brigata Casale, ki je bila rQg o8*50 več ur zaprta za promet. Ok-Tara 0 se ie tovornjak s prikolico iz CojjjAta, ki je peljal proti industrijski lez ‘h ki je prevažal 12-metrske že-prj(Jie cev!, namenjene občinskemu za plin, vodo in elektriko „ ■ -
Pono
A, delno prevrnil na bok. Da bi
vno in varno spravili na pot,
v teds*Jci morali delati skoraj štiri ure, Sv ? času pa so krabinjerji iz naselja 9e regija preusmerili promet na dru-
TCeste.
'A-bp|/0rniaA ie’ kot rečeno, prevažal Sk,, e in tpž.kp 7;plp7.np rpvi. ki so
m težke železne cevi, ki tehtale 27 ton. Tovor je bil si-dj^P^vilno natovorjen in pritrjen na ti6v Prikolice, zaradi nerodnega maše Pa se je na ovinku v bližini biv-Str hiodnišnice premaknil na desno Se .■ tovornjaka: desna stran prikolice v0r usedla" na kolesa, tako da to-njaiihk ni mogel naprej. Šofer tovor-ta v k* se ie Prvič pripeljal iz Taran-hek .ti namreč ni poznal ceste. Ovi-smodnišnici, kjer se cesta med je spusti po klancu navzdol, ga nii 'Aenetil, tako da je preostro obr-"pt ,°ian in povzročil, da se je tovor •j- phcnil" na desno stran prikolice. Ševat°j po nesreči so tovor prišli re-Bar« Sušilci pod vodstvom načelnika Pa j.Zzhttija. "Reševanje" tovornjaka Prej 111 ni šlo tako lahko od rok. Naj-srp^ s° namreč postavili tovornjak na 0 ceste in z žerjavom zravnali to-
vor. Šofer je pognal motor in skušal nadaljevati svojo pot, vendar se je tovor po nekaj metrih ponovno zvrnil na desno stran prikolice. Zaradi tega so gasilci poklicali na pomoč delavce podjetja ACEGA, ki ima veliko večji žerjav. S tem so skoraj polovico tovora spravili na tovornjak občinskega pod-
jetja, tako da je izpraznjen tovornjak lahko končno nadaljeval svojo pot.
Ker so cevi, preden bi jih naložili na tovornjak podjetja ACEGA, nagrmadili na cesto, pa je bila cesta še dobro uro zaprta za promet.
Na sliki (foto Križmančič) občinski delavci spravljajo železne cevi na občinski tovornjak.
Avtomobilistom se obetajo spet nove prometne težave
V	kratkem se bodo avtomobilisti spopadli z novimi prometnimi spremembami v mestnih ulicah. Začelo se bo z deli podjetja ACEGA za potenciranje vodnega in plinskega omrežja. V treh zaporednih fazah bodo zaprli za promet ulice Pinde-monte, Crispi in Piccolomini. Najprej bodo ustavili promet v Ul. Pin-demonte med hišno številko 5 in vogalom z Ul. Crispi, kot tudi v Ul. Crispi med številko 74 in vogalom z Ul. Pindemonte. Obenem bodo prepovedali parkiranje na odseku Ul. Crispi med Rossettijevo ulico in Ul. Piccolomini ter na strani sodih številk od 70 do 76 v Ulici Crispi.
V	drugi fazi bodo zaprli za promet odsek Ulice Crispi med številkama 74 in 65 ter prepovedali parkiranje na strani lihih številk med 65 in 73 ter parnih številk med 70 in 76, kot tudi med ulicama Rossetti in Piccolomini.
Nazadnje bodo prepovedali promet po Ulici Crispi na odseku, ki gre od hišne številke 65 do Rossetti-jeve ulice, pa tudi po Ulici Piccolomini na odseku med Ul. Crispi in Drevoredom XX. septembra - v Ul. Piccolomini bodo tedaj lahko vozili samo njeni stanovalci. Istočasno bo prepovedano parkiranje na strani neparnih hišnih številk od 51 do 65 v Ulici Crispi in na strani parnih številk na odseku iste ulice med ulicama Rossetti in Piccolomini.
Čim bodo dela ACEGA mimo, bodo v ulicah Crispi in Pindemonte uvedli enosmerno vožnjo - na odseku oz. v smeri od Ul. Rossetti do izhoda iz parkirišča, kjer je bila pivovarna Dreher. Podobne ukrepe bodo sprejeli glede ulic Virgilio in Termidoro, vendar leposkusno. Tudi tod bo šlo za uvedbo enosmerne vožnje, ki bi jo utegnili pozneje raztegniti še na Ul. Romagna.
Predavanje o toksičnih odpadkih
Pri Združenju tržaških industrij-cev (Trg Škorklja št. 1) bo danes ob
16.30	strokovnjak Antonio Giust predaval o predpisih glede začasnega uskladiščenja strupenih in škodljivih odpadkov in glede vsakoletnega prijavljanja industrijskih odpadkov. Gre za strogi zakonski obveznosti, ki so ju dolžni zainteresirani izpolniti najpozneje do 28. februarja. Ta rok obvezuje v prvi vrsti podjetja, ki so že vložila prijavo o začasnem uskladiščenju toksičnih in siceršnjih človeku škodljivih odpadkov in ki morajo zdaj zaprositi za ustrezno pooblastilo še pristojno deželno oblast.
Po 31 letih dela pri nas Boris Lovriha odšel v pokoj
V ekspeditu naše tiskarne v Ulici Montecchi ne srečujemo več Borisa Lovrihe. Doma iz Doline je kot vajenec s 16. letom prišel na začetku leta 1959 v našo založniško hišo. Najprej je delal v klišarni, kasneje pa je dobil stalno delo v ekspeditu. V zadnjih časih je delal v nočnih urah. Prej je marsikdaj prevažal časopise, ki so se tiskali v našem poslopju. Pred nekaj dnevi se je Boris Lovriha, po 31 letih nepretrganega dela pri nas, predčasno upokojil. V tolikih letih je dan za dnem, noč za nočjo, imel opravka z milijoni izvodov Primorskega dnevnika. Dolgoletnemu sodelavcu se zahvaljujemo tudi novinarji Primorskega dnevnika.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini, i. Roberto Benigni, Paolo Villaggio.
EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi in risanka Una grossa indigestione, prod. Walt Dis-ney.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 L'-amico ritrovato, r. Jerry Schatzberg.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Ultima ier-mata a Brooklyn, G
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 II ritorno dei 3 moschettieri, i. Richard Chamberlain, Michael York.
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Voglia di godere, pora., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Sesso, bu-gie e video tape.
GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Seduzione pericolosa, r. Harold Becker, i. Al Padno, Ellen Barkin, □
MIGNON - 16.30, 22.15 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Lilli Garati e Ram-ba Nera: le super scatenate, pora.,
□ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Black Rain - Pi-oggia sporca, i. Michael Douglas.
LUMIERE - 16.00, 22.00 Scene di lotta di classe a Beverly Hills, i. Jacgueline Bisset.
ALCIONE - 16.00, 22.00 E stata via, i. Peggy Aschroft, Geraldine James.
RADIO - 15.30, 21.30 La signora del taxi di notte, pora., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela FABIO SMOTLAK -slike in grafike.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi 10 razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN SKERK.
V	občinski galeriji v Miljah na Trgu republike 2 razstavlja slikar DANTE PISANI.
V	konferenčni dvorani v Miljah, na Trgu republike 2, bodo danes, 9. februarja, predvajali video o slikarjevem ustvarjanju in delu.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 razstavlja svoja dela do 15. februarja slikarka RENATA PINAGLIA BERTOG-LIO.
V	Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, je odprta razstava POMAGAJMO OTROKOM - LIKOVNI UMETNIKI ZA SKLAD MITJA ČUK. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom. Danes, 9. t. m., ob 20. uri odprtje razstave slik, risb in grafik IVANA ROBA, ki ga bo predstavil Marko Vuk. Na večeru sodelujeta s klavirskimi točkami Katja Granier in Ivan Milič. Vabljeni!
V	galeriji C. P. A. - Centro Piccola Arte - v Ul. Bernini 4 razstavlja do 15. t. m. svoja dela slikarka FULVIA FERMO.
V	Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje je odprta razstava DVOJEZIČNOST PRED MACCANI-COM. Ogled vsak dan, razen sobote in nedelje do 16. t. m., od 9.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure.
čestitke
Člani ansambla Taims voščijo pevcu Borisu in mamici Mini vse najboljše ob rojstvu sinčka VASJE, ki je takoj dokazal, da ima tudi on odlične pevske sposobnosti.
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
včeraj - danes
Danes, PETEK, 9. februarja 1990
APOLONIJA
Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 17.22 - Dolžina dneva 10.06 - Luna vzide ob 17.10 in zatone ob 7.05.
Jutri, SOBOTA, 10. februarja 1990
VILKO
PLIMOVANJE DANES: ob 3.18 najnižja -20 cm, ob 8.53 najvišja 44 cm, ob 15.29 najnižja -65 cm, ob 20.06 najvišja 47 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,3 stopinje, zračni tlak 1027 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giuliano Strano, Mar-co Perlangeli, Larissa Antoni.
UMRLI SO: 78-letni Bruno Polli, 35-letni Gianfranco Auber, 57-letna Wally Raggi por. Porro, 86-letna Antonietta Stefancich vd. Mazzuchin, 51-letna Eleo-nora Stani vd. Finzi, 75-letna Dorotea Durcic vd. Umek, 81-letni Renato Škerl, 75-letna Iride Fontanelli por. Siega, 47-letni Carlo Višin, 71-letni Mario De Carli, 91-letna Angela Logoluso vd. Demet-rio, 70-letna Lucinda Ceriani, 78-letna Carmela Furlan, 70-letni Vittorio Droni-gi, 68-letni Albano Ortiga, 78-letni Bernardo Sponza.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5., do sobote,
10. februarja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
PD Slovenec Boršt-Zabrežec priredi danes, 9. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši ob dnevu slovenske kulture PREŠERNOVO PROSLAVO. Sodelujeta Stane Raztresen in zbor upokojencev iz Brega.
V Društvu slovenskih izobražencev bo ponedeljkov večer 12. t. m. posvečen 100-LETNICI ROJSTVA LITERARNEGA ZGODOVINARJA DR. FRANCETA KOBLARJA. Govorila bosta dr. Stane Gabrovec in prof. Alojz Rebula. Začetek ob 20.30.
Zveza upokojencev Devin - Nabrežina prireja jutri, 10. t. m., ob 17. uri v gostilni Silvester v Nabrežini PRAZNIK VČLANJEVANJA. Vabljeni vsi upokojenci..
KD Kraški dom vabi na DAN SLOVENSKE KULTURE. Sodelujejo: MePZ Logatec, recitatorji KD Kraški dom, predstavitev raziskave o kamnolomih v repentabrski občini. Prireditev bo v nedeljo, 11. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu.
Dekliški zbor Devin in zbor Fantje izpod Grmade priredijo v nedeljo, 11. t. m., ob 16.30 v osnovni šoli v Devinu PREŠERNOVO PROSLAVO. Poleg domačih zborov bodo sodelovali še osnovnošolski otroci in ŽPZ ter dramska skupina PD Jurij Fleišman iz Berničevega pri Ljubljani.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
MARIJ ČUK
LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI
Režija: Jože Babič V nedeljo, 11. t. m., ob 18. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
SKD Igo Gruden in ŠD Sokol
sklicujeta
danes, 9. februarja, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani Igo Gruden
REDNI OBČNI ZBOR
s sledečim dnevnim redom: otvoritev, poročila, diskusija, razreš-nica, volitve in razno.
Vabljenil
KD Fran Venturini
priredi
DAN SLOVENSKE KULTURE
. ■
v sodelovanju s COŠ Mara Samsa
Danes, 9. t. m., ob 19. uri v Centru A. Ukmar - Miro pri Domju.
Vljudno vabljeni!
_________gledališča_____________
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
Jutri, 10. t. m., ob 20. uri bo v gledališču Verdi na sporedu osma ponovitev Lebarjeve opere VESELA VDOVA (red L). Dirigent Daniel Oren, režiser Gino Landi. V glavni vlogi bo nastopila Luciana Serra, ostali interpreti so: D. Mazzu-cato, R. Frontah, M. R. Cosotti, G. Riva, E. Pandolfi, G. Vanzelli, D. Žerial, G. Botta, R. Susovski, M. Volo, M. Lubini, P. Zuzich, G. Jenco.
ROSSETTI
Nocoj ob 19. uri (red petek) bo Teatro Slabile iz Turina predstavil 0'Neillovo delo STRANO INTERLUDIO. Režija Luca Ronconi. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA - CRISTALLO
Danes, 9. t. m., ob 10.00 bo na sporedu ponovitev igre za otroke LJNVERNO DEL PETTIROSSO (Taščica sredi zime). Režija Francesco Macedonio.
Predstava, ki je vključena v ciklus "V gledališče z družbo ', bo na sporedu ves teden ob 10. uri, namenjena pa je šolam.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Danes, 9. t. m., ob 10. uri gostuje v Colu (osnovna šola) ter jutri, 10. t. m., ob 10.20 na Proseku (osnovna šola) s pravljico POJDI NE VEM KAM v režiji Marka Sosiča.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili MADRIGALISTI iz Prage.
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri, v nedeljo, 11. t. m., ob 17. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert za violino in harfo. Nastopata IGOR KURET - violina in FRANCESCA FRIGOT-TO - harfa. Na sporedu: Corelli, Vivaldi, Donizetti. Vabljeni!
Glasbena matica Trst - Koncertna abonmajska sezona 89/90 - V četrtek, 15. t. m., ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Trstu nastopil GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE in MIRAN KOŠUTA, klarinet. Na sporedu: Mozart, Florjane, Borodin. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat od ponedeljka, 12. t. m., dalje.
Mandracchio
V ponedeljek, 12. t. m., ob 22. uri bo KONCERT ameriškega kitarista Tala FARLOWA, ki ga organizira Tržaški jazz klub.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 11. februarja, avtomobilski izlet na Vrhe nad Vipavsko dolino. Na krožni poti bo približno 4 ure hoje in izlet je primeren za vse. Zbirališče udeležencev je na Opčinah pred Prosvetnim domom ob 9. uri. Potrebna pojasnila daje Franc Armani (tel. 415318).
KD France Prešeren - Boljunec in KD Primorsko - Mačkolje prirejata 18. t. m. izlet v Ljubljano z ogledom opere ČRNE MASKE. Cena 35.000 lir vključuje avtobusni prevoz, operno predstavo, ogled Cankarjevega doma in galerij ter kosilo. Vpišete se lahko v mlekarni v Boljuncu ali pri Danici Smotlak v Mačkoljah - tel. 232114.
razna obvestila
Sekcija KPI občine Dolina vabi na IZREDNI SEKCIJSKI KONGRES, ki bo v nedeljo, 11. t. m., ob 9. uri v centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
KD Kraški dom vabi vse, ki bi želele izdelati nošo ali urediti staro, da se v ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 zglasijo v Kulturnem domu na Colu. Uvodno srečanje bosta vodili Marta Košuta in Nadja Kriščak, ki bosta na razpolago za morebitne nasvete.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da so na sedežu SSŠ - Ul. Carducci 8/H - na razpolago obrazci in informacije za premestitve neučnega osebja v staležu. Rok za predložitev prošenj zapade 11. marca 1990.
V tajništvu liceja France Prešeren v Trstu lahko dobijo bivši dijaki, ki so maturirali do šolskega leta 1981/82, originalno maturitetno diplomo. Kdor jo želi mora vrniti nadomestno potrdilo.
mali oglasi
OSMICO je v Zgoniku odprl Mario Milič. Toči belo vino in teran.
GEOLOŠKI inženir, v Italiji za spoznavanje italijanskega jezika, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 43007.
23-LETNI ELEKTRONSKI tehnik 'z opravljenim vojaškim rokom išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 229373 zjutraj.
19-LETNO dekle s končano šolo za ta-petnika in dveletno prakso išče katerokoli resno zaposlitev na Goriškem ali Tržaškem. Tel. (003865) 31846 ali (040) 228582.
IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali varuška. Tel. (003865) 65693.
PRILOŽNOST: fiat 1300 mirafiori, letnik '76, nove gume, nov motor, avtoradio, komaj opravljena revizija, prodam za 1.100.000 lir. Tel. na št. 225590 v večernih urah.
ČE POTREBUJETE majhno šiviljsko popravilo, se lahko zglasite vsako sredo dopoldne pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah, v zgornjih prostorih.
PRIZNANA firma nudi zainteresiranim v Jugoslaviji zaposlenost z izredno dobrim zaslužkom. Tel. na št. (040) 299012.
IZGUBIL se je šest mesecev star psiček svetle barve z rdečo ovratnico v okolici Proseka. Odgovarja na ime Pipo. Tel. 212018.
PRODAM majhno stanovanje blizu bolnišnice Burlo: kuhinja, spalnica in kopalnica. Tel. 774434.
PRODAM stanovanje v Ul. Capodistria. Tel. 911578 ob uri kosila in večerje.
PRODAM stanovanje 63 kv. m, prvo nadstropje, v bližini železniške postaje in v neprometni ulici. Tel. od 12. do 13. ure na št. (040) 416233.
PRODAM domač teran. Tel. na št. (003865) 65693 po 20. uri.
PRODAM hladilnik/zmrzovalnik 360 1 zelo malo rabljen. Tel. 211754.
PRODAM alfo 33 1500 TI, letnik '87, rdeče barve, 35.000 km za 11.700.000 lir. Tel. (040) 730415 v popoldanskih urah.
PRODAM golf menfis, letnik '88. Tel. 226355 po 20. uri.
PRODAM Z 128, letnik '85. Tel. (003867) 81960.
PRODAM renault super 5, TSE 1.4 elec-tronic, letnik '85, bele barve, s plačano takso za leto '90 in z dodatnimi deli, za 6.500.000 lir, Tel. 299622 v večernih urah od 18.30 do 20. ure.
PRODAM dobro vpeljano kemično čistilnico v Nabrežini kamnolomi. Tel. 412087 od 19. do 20. ure.
KUPIM zazidljivo zemljišče na Krasu, okrog 1.000 kv. m. Tel. 273664.
AKACIJEVE kole in drva za kurjavo prodajamo. Tel. 421508.
OTROŠKI STOLČEK za avto do 9 mesecev starosti, prodam. Tel. 228785.
prispevki
V	spomin na Miro Šemec darujejo Marica, Giuliano in Roži 30.000 lir za MPZ Vesna.
Raniero Costantini daruje 20.000 lir za KD Rovte - Kolonkovec.
Aldo Strain daruje 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob botra Albina Petarosa daruje Viktor Hrvatič 25.000 lir za Godbo na pihala Ricmanje in 25.000 lir za ricmanjsko cerkev.
Namesto cvetja na grob prijatelja Franca Perniča darujeta Angel in Antonija Strajn (Zabrežec 59) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Ob obletnici smrti dragega Milana Šturmana se g|a z ljubeznijo spominjajo svojci in darujejo 50.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje.
Za gradnjo Ljudskega doma na Opčinah so darovali: Celeste Danev 10.000 lir, Karla Taučer 15.000 lir, Kety Kravos
100.000	lir, Mimica Jerič 25.000 lir ter Nada Mahnič 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ladija Rebule darujejo Marija, Ada in Berto 30.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na pok. Palmiro Sulčič - Šemec darujejo soletnice in soletniki, rojeni v Križu leta 1923, 115.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob pok. Mire Šemec darujejo Marčela Žerjal in sinovi
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na pok. Viktorijo Verginello darujejo družine Starec, Mennucci, Husu, Kapun, Rupelj in Rustja 60.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Jerneja Valentiča daruje družina 300.000 lir za MPZ upokojencev iz Brega.
V	spomin na drago Lidijo Sancin daruje Marta Godina 15.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja.
V	spomin na dragega prijatelja Franja Kosovela darujeta Rosanda in Silva Gas-perčič 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob 1. obletnici smrti dragega moža, očeta in svaka Svetkota darujejo Marija, Ines, Magda in Zora Štancerjeve 30.000 lir za ŠD Zarja, 30.000 lir za KD Lipa in
40.000	lir za Pogrebno podporno društvo v Bazovici.
V	spomin na drago mamo daruje Del-ka Ferluga 50.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na vse pokojne s Cola št. 20 daruje Marta 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na dragega Franja Kosovela daruje Pavla Kukanja 50.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Josipa Pertota daruje družina Pertot 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Lidijo Sancin daruje Milica Sancin 10.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na Josipa Pertota darujeta Milka in Neda 30.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Romano Kralj daruje Angela Skerlavaj vd. Šuligoj 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah in 15.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
V	spomin na svoje starše daruje Angel Škerlavaj vd. Šuligoj 15.000 lir za Dijaško matico in 15.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Josipa Pertota darujeta Marija in Egon 30.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Čuk daruje družina Pellegrini 10.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah in
10.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Emo Štrekelj in Antonio Monteverdi darujeta Nadja in Srečko
50.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Milka Škabarja darujeta Lilijana in Mario Geri 20.000 lir za postavitev spomenika-doma padlim v NOB iz Briščikov.
V	počastitev spomina Franca Mezgeca darujeta Elda in Štefka 20.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
Namesto cvetja na grob Antona Pertota darujeta Elda in Štefka 20.000 lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina pok. Ninota Pertota darujeta Neva in Aldo Stefančič
25.000	lir za cerkveni pevski zbor in
25.000	lir za zbor M. Pertot.
V	isti namen darujeta Štefi in Mario Bratina 25.000 lir za cerkveni pevski zbor in 25.000 lir za zbor M. Pertot.
V	počastitev spomina Antona Pertota daruje Pina Pertot 10.000 lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina sestre Marije Živec vd. Facchinetti daruje brat Mario z družino (Avstralija) 50.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za popravilo cerkvenih orgel v Barkovljah.
Namesto cvetja na grob Marije Bonete por. Lorenzi darujeta Milan in Marija Milič 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na strica Pepija Kreseviča darujeta Ivica in Dorica z družinama
20.000	lir za ŠK Kras, 20.000 lir za KD Rdeča zvezda in 20.000 lir za MePŽ Rdeča zvezda.
V	spomin na Miro Sulčič darujejo Mira, Toja, Marta, Vera, Marica in Irm3 Sirk ter Irene Bogateč 70.000 lir za spomenik padlim v Križu ter Rožina Šemec pa 50.000 lir za dekliški zbor Vesna.
Ob smrti Mire Šulčič - Šemec daruje Giulio Žerjal z družino 20.000 lir za ŠD Mladina iz Križa.
V	spomin na Antona Pertota (Ninija) daruje družina Aleksij Pertot 20.000 lir za MePZ Milan Pertot iz Barkovelj.
V	spomin na Josipa Tavčarja daruje Vanja Turina 30.000 lir za Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje.
menjalnica________________________s. 1.1990
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar		. 1239.—	1230,—	Japonski jen 		8,539	8,300
Nemška marka		. 743,750	742,—	Švicarski frank		833,600	829.—
Francoski frank ...	.. 218,810	217,—	Avstrijski šiling ....	105,649	105,200
Holandski florint .	.. 659,620	657,—	Norveška krona		192,320	190.^
Belgijski frank ....	.	35,524	35,100	Švedska krona		210,250	206.—
Funt šterling		. 2096,200	2075.—	Portugalski eskudo	8,424	8.-"
Irski šterling		.. 1972,700	1940,—	Španska peseta ....	11,400	11."
Danska krona		. 192,660	190,—	Avstralski dolar ....	933,—	900."
Grška drahma		7,894	7,500	Jugoslov. dinar ....	—	100."
Kanadski dolar....	. 1033,650	1000,—	ECU		1515,500	—


BClKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611

Praznik popevke sedaj kot festival polemike
Do začetka sanremskega festivala manjkajo še trije tedni, polemike pa se kar vrstijo. Eno od teh je prav gotovo izzval Francesco Salvi s svojo popevko »A«, ki naj bi bila po njegovem mnenju najboljša na letošnji prireditvi. Pred nekaj dnevi pa jo je predstavil prijateljem in novinarjem v nekem milanskem lokahi. Takoj se je s protestnim telegramom organizatorju Ara-gozziniju oglasil Odbor za umetniško zaščito, ker izvedba v Sanremu ne bi bila več praizvedba. Če bo potrebno, se namerava Odbor poslužiti tudi sodne prijave. To pa še ni vse. Prav tako odločen je protest gledaliških organizatorjev, ki zahtevajo od Aragozzinija, da jim dovoli vstop na vaje Festivala. Festivalski pravilnik dovoljuje namreč prisotnost samo organizatorjem, ki imajo prepustnico kake diskografske hiše. ANAT se, kot uradno združenje gledaliških organizatorjev, poteguje za svoje člane in trdi, da tak odnos dovoljuje veliko zlorabljanje. V resnici Festival ni samo prireditev, temveč je prava borza-tržnica italijanske popevke in pevcev, ki nikakor ne bi smela priviligirati nekaterih na škodo številne kategorije uradnih gledaliških organizatorjev. Vrsta je bila nato na Združenju diskografskih operaterjev v zvezi s stroški za tuje pevce, ki bodo nastopali na Festivalu. Aragozzini je v odgovor zagotovil, da bodo stroške krile diskografske hiše ali managerji posameznih pevcev, Festival pa je v ta namen prispeval le 7 milijonov lir.
Vse te polemike so se razplamtele tik pred včerajšnjo tiskovno konferenco, ki je bila zato tudi primerno razgibana. Na njej je Adriano Aragozzini napovedal dvojice italijanskih in tujih pevcev in predstavil letošnja napovedovalca - Johnnyja Dorellija in Gabriello Carlucci (vsi trije skupaj na sliki).
fimske premiere	eva fomazanč |
Fellini: šepetaje o Luni in smrti
»Kar mi pomaga, da se vsako jutro spet zbudim, je radovednost.« V imenu te radovednosti, predvsem pa v imenu pravice do moralno čistega življenja, se je Federico Fellini spet spravil za filmsko kamero in posnel La voce del-la luna. Njegov poslednji trud bo zastopal Italijo na letošnjem canneskem festivalu, vendar je to povsem postranski podatek, ki ima smisel le v očeh producentov Gori, gledalca najbrž zanima le to, če je Fellinijev »malček« dober ali slab film.
Ko sem sedela v napol prazni kinodvorani, so se mi kar sama porajala vprašanja: čemu toliko »predfilmske« reklame, čemu toliko neposrednih prenosov rimske predpremiere, kako to, da se je veliki mojster z bajnim šalom podal na premiero, ko je vsem dobro znano, da tega običajno ne dela? Že v špici sem našla prvi odgovor: film je sofinansirala RAI in je zato prav, da si ga reklamira brezplačno s posebno oddajo pred grotesknim podajanjem Zaročencev.
Druge odgovore sem iskala med projekcijo, ker ne morem zanikati dejstva, da je La voce della luna film, ki ne prevzame v celoti in pusti dovolj časa za razmislek. Trenutki res mojstrske veličine padajo v brezna globoke povprečnosti, ki je toliko bolj nerazumljiva, ker nosi film podpis in pečat enega najbolj originalnih italijanskih, najbrž celo evropskih režiserjev.
La voce della luna stilno zelo spominja na E la nave va. Scenografije v študiju- postavljenih »eksterjerjev« izkoriščajo lunin sij, ki prihaja iz kartonaste lune in se odseva na verigah zapuščenega vodnjaka, kot se je pred leti na bokih kartonaste prekoocean-ke. Tudi kadenca, s katero govorijo igralci, nas povede v svet Fellinijevih filmov, kjer ni prostora za posamezne »glasove«. Predstavljajte si Benignija, prav tistega, ki je s svojo narečno italijanščino spravil v smeh Johna Lurie-ja v filmu Daunbaild, ki dublira samega sebe in se v imenu uglajene igre
avtocenzurira. Glede na slabo izvedbo dubliranja pa si upam celo reči, da je bil ves trud popolnoma zaman. Tudi Villaggio je moral pristati na dublira-nje, le da mu je priskočila na pomoč igralska umetnost, ki je nismo niti slutili, saj jo je leta in leta skrival pod Fantozzijevim plaščem. Tako imamo v filmu dva protagonista, Salvinija in Gonello, predstavnika dveh generacij upornikov. Dva Fellinija. Salvini^ je tisti Fellini, ki se sprašuje, kako je življenje po smrti, oziroma, kam gredo pokojniki, ko jih spravimo v grob. Morda je kje kaka luknja, skozi katero pridemo v njihov svet? Salvini je mlad in razmišlja kot starec ali kot oseba, ki razmišlja o smrti, Gonella pa je .gospod v letih, ki noče, da ga starci okužijo z najhujšo boleznjo: s staranjem.
Fellinija stiska v duši. Minevanje časa je neizbežno in on se mu noče upreti, ker ve, da bi vsekakor izgubil
bitko. Zato je La voce della luna, kljub številnim spodrsljajem, prej nepopravljena stran dnevnika, kot pa slabo napisana novela. Prišel bo čas, ko nas ne bodo več motile vloge celotne ekipe TV oddaje Lupo solitario (od družine Roversi do bratov Rugge-ri), ko bomo pozabili na žensko-parno lokomotivo in na brate Micheluzzi, ki so spravili luno na zemljo in ne vedo več, kam z njo.
v neizbrisnem spominu pa nam bodo ostali utrinki, ki so prej literarni kot filmski. La voce della luna je kričeč okvir, ki pritegne pozornost nas vseh na velike, zašepetane življenjske resnice. Bachmannova je trdila, da človek preživi, dokler ohranja sposobnost spominjanja, Fellini, oziroma avtor romana II poema del lunatici Cavazzam, pa trdi, da se človek preživlja s sanjami. In Fellini sanja izključno s kamero v roki.
	
današnji televizijski in radijski sporedi
j|"l( RAI 1_________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Creature grandi e piccole - L a-'
gnellino testardo
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1 •
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Occhio al bi-glietto
14.10	Glasbeni variete: Tam Tam Village
15.00	O kulturi: L Aguilone
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Film: Baby - il segreto della leggenda perduta (pust., ZDA 1985, r. B. W. L. Norton, i. VVilliam Cattt, Sean Joung)
22.05	Dnevnik
22.15	Aktualno: Insieme per la scuola
24.00	Dnevnik in vreme
0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
0.35 Otroški laboratorij: Lampedusa
1.15	Turnir v biljardu
RAI 2______________
7.00	Otroški variete: Pata-trac, nan. in risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Tečaj angleščine in francoščine za otroke
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 11.55 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Rubriki: Diogenes in
Gospodarstvo
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igra: L'amore e una cosa meravigliosa
15.50	Nanizanka: Cuore e batticuore
16.35	Videocomic
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Rubrika: Tutto sul Due
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Variete: ...e saranno fa-mosi
22.40	Večerni dnevnik
22.50	Aktualno: Diogenes
23.40	Dnevnik in horoskop 0.10 Film: La confessione
della signora Doyle (dram., ZDA 1952, r. Fritz Lang, i. Barbara Stanwyck, Paul Douglas)
RAI 3______________
12.00	Vabilo v gledališče: L -avventura di un povero cristiano (Ignazio Silo-ne, r. Ottavio Spadaro, i. Riccardo Cucciolla, Fer-ruccio De Ceresa)
14.30	Videosport: kronika in zanimivosti, vmes teniški turnir ATP v Milanu in plavalni miting v Viareggiu
18.10	Dokumentarna oddaja: Geo (urednika Gigi Grillo in Claudio Pasa-nisi, v studiu Gianclau-dio Lopez)
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob - Di tutto di pili
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Aktualnosti: Chi Tha visto? (vodi Donatella Raffai)
22.00	Večerni dnevnik
22.05	Oddaja o ženskah: Harem (vodi Catherine . Spaak)
23.15	Teniški turnir ATP
|	TV Ljubljana 1
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: 9.30 dokumentarca V hribih se dela dan in Pisma, 10.45 nad. Paracelsus (1. del)
12.00	Video strani
15.12 Svet na zaslonu
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Tednik (pon.)
17.50	15 minut za športno ritmično gimnastiko
18.05	Spored za otroke in mlade: Pojdi nekam, ne ve se kam - Bradač in golobradec, 18.20 nad. Pika Nogavička (konec)
18.50	Risanka
19.00	DP v hokeju: Olimpija-Jesenice
19.20	TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna
20.20	DP v hokeju: Olimpija-Jesenice
20.25	Dokumentarec: Nafta
21.20	Nadaljevanka: Plačanec (O. Barski, 2. del)
22.20	Dnevnik in vreme
22.40	Pogledi
23.35	Film: Fellinijev Rim (kom., It.-Fr., r. Federico Fellini)
[jjP[ TV Koper______________
13.45	Rubrika o nogometu: Mon-goT -fiera (pon.)
15.00	Nočni boks (pon.)
15.45	Rubrika: Speedy
16.15	Oddaja o športu: Juke Box - Zgodovina športa po želji
16.45	Košarka NBA
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Oddaja o športu: Gol-den Juke Box (pon.)
21.30	TVD Novice
21.40	Oddaja o košarki: Sotto-canestro
22.25	Veliki tenis (vodi Rino Tommasi)
0.25 Rubrika: Eurogolf
TV Ljubljana 2
16.30	Satelitski prenosi
17.55	Studio Maribor
19.00	35 let ansambla Štirje Kovači
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	DP v hokeju: Olimpija-Jesenice (posnetki iz Ljubljane)
21.40	Skupščinska kronika
22.10	Videonoč
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Narišimo pravljico!; 14.30 Od Milj do Devina,-
15.00	Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (29. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli;
20.00	Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
CANALE 5_______________
7.30	Nanizanke: Fantasilan-dia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie
15.00	Aktualna oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro
16-00 Zdravniški pregled
16.30	Canale5zavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Variete: Striscia la noti-zia
20.35	Film: Vuppies -1 giovani di successo (kom., It. 1986, r. Carlo Vanzina, i. Massimo Boldi, Gerry Cala, Cristian De Sica) 22-25 Rubrika: Rivediamoli
22.55	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0-	45 Variete: Striscia la noti-
ziafpon.)
1-	00 Nanizanki: Lou Grant -
Le spie, 2.00 Bonanza -11 disertore
RETE4________________
8.00	Nan.: II Virginiano
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - Dieci lezioni per diventare un genio
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto dell amo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si
20.30	Film:	Storia cinese
(dram., ZDA 1962, r. Leo McCarey, i. Clifton Webb, William Holden)
22.50	Filmski tednik: Ciak
23.35	Nouvelle cousine... večerja z režiserjem Petrom Geenawayjem 0.10 Rubrika: Veliki golf
1.10	Film: Primo premio Maria Rosa (kom., It. 1952, r. Sergio Grieco, i. Isa Bar-zizza)
ITALIA 1______________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky,
9.00	Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Il libro dei giochi (2. del), 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York,
12.35	Chips, 13.30 Mag-num P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanki:	A-Team,
19.30	Genitori in blue je-ans - Gioventu bruciata
20.00	Risanka: Denver - Vita dacani
20.30	Film: Excalibur (fant., ZDA-Ir. 1981, r. John Bo-orman, i. Nigel Terry, Hellen Mirren)
23.15	Rubrika o nogometu: Calciomania
0.15 Variete: Playboy Show
1.20	Filmske novosti
1.25	košarka NBA: Seattle-Golden State
ODEON_________________
12.30	Nan.:Quattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	TV film: E con la piccola fanno cingue
16.00	Nadaljevanki: Pasiones,
17.00	Mariana, il diritto di nascere
18.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
18.30	Dok.: Človek in zemlja^
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.20	TV film: Anzacs, Il senti-
ero della gloria - La grande offensiva (r. Di-xon-Miller, 2. del)
22.15	Variete: Sportacus
22.30	Rubrika: Forza Italia
24.00	Rubrika: Box '90
TPIC___________________
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke in nan. Segni particolari - genio
16.00	Film:	Le divorziate
(kom., ZDA 1984, r. Jac-kie Cooper, i. Patricia El-list, Robert Weber)
18.00	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMCNews
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Rubrika o nogometu
23.00	Vesti
24.00	Film: La moglie america-na (kom., It. 1964, r. G.L. Polidoro, i. Ugo Tognaz-zi, Rhonda Fleming)
TELEFRIULI____________
12.00	Nan.: Bovs and Girls
12.30	Nanizanka: Detective in pantofole
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: James
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Diciotf-anni, Versilia 1966, 18.00 Cristal
19.00	Vesti
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	TV film: Rally (r. Sergio Martino, i. Giuliano Gemma, 2. del)
22.00	Nanizanka: Il brivido e lavventura
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Nanizanka: La grande barriera
23.30	Dnevnik
0.10 Rubrika: Il salotto di Franca
1.20	Vesti: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Za dobro jufro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.00	Dinar na dinar; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanščini;
11.30	Jtaliana; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke v živo; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU;
17.00	Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operete.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
Trgovinska zbornica pripravila osnutek pravilnika
Ustanavlja se Rotacijski sklad za poživitev avtoprevozništva
Otroška urica danes v Feiglovi knjižnici
Otroci se bodo pogovarjali z Božom Kosom
Goriška trgovinska zbornica namerava odločneje priskočiti na pomoč avtoprevoznikom na Goriškem, za izhod iz dolgotrajne stagnacije in da bi se še pravočasno pripravili na izzive, ki jih prinaša vse trdnejša gospodarska integracija v Evropi,
Že do zdaj je Zbornica podpirala promocijsko dejavnost, zlasti v tujini, in v različnih forumih predstavljala prednosti goriškega intermodularnega sistema prevozov, V prihodnje bo pomoč Zbornice bolj neposredna, v obliki finančnih prispevkov in olajšav za obnovo voznega parka. V načrtu je namreč ustanovitev Rotacijskega sklada za avtoprevozništvo.
Pobuda že zadobiva konkretno obliko. Na zadnji seji razširjenega odbora Trgovinske zbornice je predsednik dr. Enzo Bevilacgua seznanil člane z osnutkom pravilnika poslovanja omenjenega sklada. Osnutek so poslali tudi strokovnim združenjem avtoprevoznikov, za preučitev in morebitne pripombe in dopolnila. V kratkem bodo o pravilniku tudi dokončno sklepali.
Kako bo sklad deloval in iz kakšnih virov bodo dotekala sredstva? Po dosedanjem osnutku bodo avtoprevoz-niška podjetja imela možnost anticipa-tivnega kreditiranja, pod zelo ugodnimi pogoji, za obnovo voznega in strojnega parka. Denar se bo zbiral predvidoma iz prelevmana na ceni plinskega olja. Z drugo besedo, cena plinskega olja v okviru proste cone se bo podražila (za okrog sto lir za liter), ta sredstva pa se bodo zbirala v omenjenem skladu. Torej podoben mehanizem, kakor že velja za bencin proste cone, kjer znaša prelevman 150 lir za liter.
Razlika v ceni plinskega olja v prosti prodaji in tistega v okviru proste cone je danes tolikšna, da dovoljuje uvedbo prelevmana.
Ustanovitev sklada za razvoj avtoprevozništva in uvedba prelevmana je seveda vezana na soglasje treh ministrstev. Gre torej za postopek, ki je razmeroma dolgotrajen in ki ga bo mogoče uresničiti šele čez nekaj mesecev.
Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je na zadnji seji vzel nadalje v pretres nekaj drugih vprašanj. Tako je bil
odobren predlog o dodelitvi anticipacije v znesku milijarde lir podjetju Ondulati ed imballaggi del Friuli iz Vileša, ki namerava cimprej obnoviti proizvodnjo po velikem požaru, ki je opustošil tovarno. V podjetju sploh ne mislijo na odpuste ali drugačne odločitve, ki bi znižale zaposlitveno raven. Nasprotno: trudijo se, da bi se pproiz-vodnja v čimkrajšem času v celoti obnovila. Podjetju bodo nudili šestmesečno anticipacijo proti plačilu 6 odstotnih obresti. Rok anticipacije se lahko podaljša.
Trgovinska zbornica pa bo poskrbela (in financirala) izvedbo študije o stanju in perspektivah terciarne dejavnosti na Goriškem, ki se je, kot kaže, znašla v precejšnjih težavah, tudi zaradi razdrobljenosti. Zgovoren dokaz take razdrobljenosti je število trgovin, oziroma prebivalcev nas vsako trgovino. V državnem poprečju je ena trgovina na 70 prebivalcev, na Goriškem pa odpade na vsako trgovino 50 krajanov. V trgovini so se v vseh teh letih zaposlovali viški delovne sile iz drugih, zlasti iz industrijskega sektorja. Zdaj pa se je v težavah znašla industrija, seveda razen redkih izjem.
Ljudska knjižnica Damir Feigel v Križni ulici si po odprtju prenovljenih prostorov prizadeva, da bi vzpostavila stik s čimvečjim številom ljudi, ki radi segajo po slovenski pisani besedi. V ta namen se iz dneva v dan polnijo knjižne police, vse več je slovenskih (in tudi italijanskih) revij in časopisov, skratka različne literature.
V ta prizadevanja sodijo tudi popoldanska in večerna srečanja, s katerimi knjižnica hoče opozoriti na nekatere izzive, ki prihajajo iz sveta literature oziroma vsesplošno iz kulturne stvarnosti. V ta sklop sta sodila tudi Feig-lov večer ter predstavitev zbirke esejev Alda Rupla ter celotne zbirke letošnjega Jadranskega koledarja.
Doslej so bili večeri namenjeni pretežno odraslim, današnja pobuda pa je namenjena najmlajšim. Gre za prvo otroško urico z vabljivim naslovom »Črta, pika, krog in nos — še vprašaj — in Božo Kos«, ki se bo začela ob 17. uri v posebnem prostoru knjižnice. Srečanja z otroki z Goriškega, ki v bistvu sledi podobnim pobudam, ki jih
z uspehom že tretje leto prirejajo v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, se bo udeležil urednik revije Ciciban Božo Kos, ki je našim najmlajšim dobro znan in priljubljen.
Prireditelja otroškega popoldneva, Ljudska knjižnica D. Feigel in Zveza slovenskih kulturnih društev, bi bila najbolj vesela, če bi bil otroški kotiček knjižice polnoštevilno obiskan, s čimer bi naši najmlajši na svojstven način počastili Dan slovenske kulture. Obisk otroške urice pa bo mladim gostom nudil tudi možnost, da si po-bliže ogledajo oddelek za otroško in mladinsko literaturo in da si kakšno izmed knjig tudi izposodijo in tako že od mladih nog postanejo člani in sodelavci Feiglove knjižnice.
Koncert zbora in orkestra gledališča Verdi
V baziliki sv. Abroža v Tržiču bo
Na obisku delegacija iz Gruzije
Tudi sovjetska socialistična republika Gruzija se zanima za goriški mednarodni blagovni sejem Espomego. Včeraj je bila v Gorici tričlanska delegacija gospodarskih združenj iz Gruzije, ki si je ogledala sejmišče in izrazila pripravljenost za predstavitev že na prihodnji prireditvi, v začetku maja. Goste, ki so si včeraj ogledali tudi pristanišče v Tržiču, danes pa bodo imeli srečanje na sedežu Trgovinske zbornice s predstavniki industrij cev in drugih gospodarskih združenj, zanimajo predvsem možnosti ustanavljanja mešanih podjetij. V gruzijskem gospodarstvu je pomembna panoga kmetijstvo in predelava kmetijskih proizvodov. Z izvažanjem le teh bi si lahko zagotovili sredstva, oziroma opremo za posodobljenje industrije.
V Tržiču so člani delegacije (Murtaz Ugulava, Edvard Chvicia, Zurab Bad-gelage) izmenjali poglede glede možnosti vspostavitve ladijskih zvez med Tržičem in Gruzijo. Pristaniška ustanova pa bo prisotna na prihodnjem sejmu Italport 90 v Odesi.
Pred kratkim je bila na obisku v Gorici tudi delegacija Ljudske republike Koreje, ki bo po vsej verjetnosti tudi uradno prisotna na letošnjem sejmu Espomego in ki je pokazala precejšnje zanimanje za gospodarsko sodelovanje, zlasti z ladjedelnico v Tržiču.
Koroški in evropski pesnik Januš gost Kulturnega doma
V sredo je bil gost goriškega Kulturnega doma znani slovenski koroški kulturni ustvarjalec Gustav Januš. Prijeten večer, ki ga je priredila uprava Kulturnega doma, je spadal v niz srečanj z avtorjem. Ob Janušu sta se go-riškemu občinstvu predstavila tudi novogoriški literarni kritik Jan Zoltan in lastnik založbe Braitan, ki ima svoj sedež v Bračanu pri Krminu, Hans Fit-zmiiller. V imenu Kulturnega doma je goste najprej pozdravil in predstavil
prof. Darko Bratina, ki je poudaril pomembnost našega mesta, ki vse bolj zaobjema kulturno delovanje na področju Alpe-Jadran.
Hans Fitzmiiller je nato spregovoril o delovanju založbe Braitan, ki je nastala pred petimi leti. Fitzmiiller je poudaril pomembnost Januševe zbirke pesmi, ki je nekako otvorila delovanje založbe Braitan. Leta 1985 je namreč Fitzmiiller zbral nekaj Januševih pes-
mi, jih prevedel v italijanščino in fur-lanščino ter jim dodal še nemške prevode Petra Handkeja. Knjiga je kljub omejenemu številu izvodov (200) naletela na veliko zanimanje prav po Janušev! zaslugi. Sledile so še druge zbirke pesmi, do danes jih je izšlo že devet, med temi tudi prevodi nekaterih Gradnikovih pesmi. Založba prav sedaj pripravlja slovenski prevod nove zbirke pesmi mladega goriškega pesnika Alberta Princisa. Nekaj omenjenih prevodov je na večeru prebrala članica goriške gledališke skupine Adriana Furlan.
Koroškega ustvarjalca Januša, rojenega leta 1939 v Selah, je predstavil Jan Zoltan. Opozoril je na dokaj razgibano življenjsko, poklicno in umetniško pot. Januš se poleg učiteljskega poklica ukvarja še s slikanjem in pisanjem. Žanje številna priznanja kot slikar, uveljavlja se tudi v mednarodnem okolju, kot pesnik. Katera od teh dejavnosti je prevladujoča?
Prijeten in zanimiv večer je zaključil Januš sam, ki je prebral in nato komentiral nekaj svojih pesniških stvaritev. Naslednje srečanje z avtorjem bo na sporedu v četrtek, 15. februarja, ob 18. uri, ko bo gost Kulturnega doma italijanski pisatelj Carlo Sgor-lon.
Na sliki (foto Čubej): udeleženci kulturnega večera. Z leve proti desni: prof. Darko Bratina, Hans Fit-zmuller, Gustav Januš in Jan Zoltan.
Praznik slovenske kulture Danes na Vrhu in v Podgori
S sinočnjo osrednjo Prešernovo proslavo z naslovom »..Da bi zedinil rod slovenšne cele...«, ki so jo v goriškem deželnem avditoriju pripravili Slovenska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev, so se pričela praznovanja ob Dnevu slovenske kulture. Kot je sicer običaj se bo v teh dneh zvrstilo več prireditev posvečenih našemu kulturnemu ustvarjanju, naši volji po kakovostni rasti in prepričanju, da je kulturno bogastvo hrbtenica sleherne narodnostne skupnosti.
Kulturna prireditev je bila sinoči tudi v Novi Gorici.
Dan slovenske kulture bodo praznovali danes zvečer ob 20.30 v Podgori. V organizaciji domačega Kulturnega društva Andrej Paglavec bodo nastopili člani podgorskega moškega zbora ter animatorska skupina KD Briški grič iz Števerjana. Slavnostni govornik na drevišnjem večeru bo kulturni ustvarjalec Janez Povše. .
Drevi bodo Dan slovenske kulture obeležili tudi s prireditvijo na Vrhu. V kulturno-športnem središču Danica bodo ob 19.30 nastopila Sovodenjska dekleta, ob njih pa bodo nastopili tudi člani Mladinskega odra KD Danica.
Ob koncu povejmo, da bosta praznovanji Dneva slovenske kulture prihodnjo soboto pripravili v Steverjanu in Sovodnjah.
Občinski odbor preučil ugovore na varianto SRN
Tatovi v vili v Ronkah Plen vreden 15 milijonov
Goriški občinski odbor se je na zadnji seji, kakor izhaja iz poročila za tisk, ukvarjal predvsem z ugovori in prizivi k varianti splošnega regulacijskega načrta št. 29. Občinski odbor bo svetu predlagal, da sprejme, kot utemeljene in jih torej upošteva, petnajst, šest pa se jih zavrne.
Občinski odbor je vzel tudi v poštev predloge za dopolnitev omenjene variante. Vseh predlogov je 34. Dvajset predlogov bodo upoštevali, vendar jih bodo v urbanistični načrt vključili z naslednjo varianto.
Župan Scarano in podžupan Del Ben sta se te dni sestala tudi z uporabniki kazermet, nekdanjih vojašnic in skladišč na Solkanskem polju. Kakor znano, bodo pri Kazermetah uredili obrtniško cono in se torej postavlja vprašanje izselitve občanov, ki še
zmeraj uporabljajo del nekdanjega vojaškega kompleksa.
Občinski odbor je vzel v pretres tudi stanovanjsko problematiko občanov, ki se bodo morali izseliti, oziroma preseliti in določil, da bo 19. februarja zasedal občinski svet.
■ Ravnateljstvo finančne uprave obvešča, da je treba letno takso, ki se plačuje na davčno številko IVA vplačati na poštni tekoči račun št. 22099006 - naslovljen na registrski urad za državne koncesije v Rimu. Na omenjeni račun nakazujejo zneske vsi zavezanci, ki imajo fiskalni domicil v vseh deželah, razen Sicilije. Uporabiti je treba posebne obrazce, ki se dobijo na pošti, v pomanjkanju le teh pa običajne poštne položnice.
Tatovi, ki so v sredo popoldne vdrli v hišo 40-letnega učitelja Livia Buttig-nona v Ronkah, v Ulici Buonarotti 3, so se polastili zlatnine in drugih predmetov v vrednosti okrog petnajst milijonov lir.
Okoliščine tatvinskega podviga še niso povsem raziskane. Eno pa je gotovo: vlomili so med odsotnostjo stanovalcev. Po sicer skopih vesteh, ki smo jih uspeli zbrati, naj bi tatovi odnesli le nakit in nekaj drugega blaga, ne pa denarja.
V teku je preiskava, ki jo vodijo karabinjerji v Ronkah.
Republikanci
pojasnjujejo
stališče
Goriška sekcija republikanske stranke je te dni objavila daljše poročilo za tisk, v katerem opredeljuje svoje stališče do nekaterih vprašanj urejevanja prostora. Hkrati pa je v sporočilu nekaj osti na račun drugih strank, zlasti liberalcev.
Republikanci so proti gradnji nove bolnišnice v Ulici Tuscolano in za ta objekt predlagajo območje Ločnika ali Ulice Terza Armata.
Prav tako so proti pozidavi gozdnate površine (posest Rizzatti) o kateri se že dalj časa vodijo precejšnje polemike.
To območje naj bi spremenili v zazidalno območje in tu naj bi zgradili stanovanjske hiše za potrebe univerze.
Republikanci so odločno proti kakršnikoli pozidavi. Ob tem navajajo vrsto pomislekov in ugotovitev. Eden od
teh je tudi, da bi zazidava območja nujno povzročila težave v odvodnjava-nju bodisi grajskega griča, kakor tudi območja Ulice Alviano.
Lunin mrk
Danes si bo moč v astronomskem observatoriju v Fari pobliže ogledati popolni lunin mrk. Člani astronomskega krožka iz Fare vabijo vse osebe, ki bi želele spremljati omenjeno zanimivost, v kraj Colombara v Fari, kjer bo observatorij odprt od 18. do 23. ure.
Lunin mrk, ki bo trajal od 18.30 do 22. ure, bo sicer viden tudi s prostim očesom, kljub temu je ogled s teleskopom čisto drugačno doživetje.
V	tem časovnem presledku bo lunina svetlobnost kar desttisočkrat manjša. Člani krožka bodo obiskovalcem prikazali delovanje našega sončnega sistema s pomočjo diapozitivov in zanimivih računalniških programov.
Opekline
V	videmski bolnišnici, na oddelku za zdravljenje opeklin, se zdravi 15-mesečna Elettra Panozzo iz Fare. Njeno zdravstveno stanje je zelo resno. Dekletce se je ponesrečilo v stanovanju, v torek zvečer. V kopalnici je z otroško radovednostjo odprlo pipo z vročo vodo. Zgodilo se je vse v nekaj kratkih sekundah. Curek vode je dekletce opekel po prsnem košu in rokah. V bolnišnici v Gorici so zdravniki takoj ugotovili resnost opeklin ter odredili prevoz v Videm. V prihodnjih dneh, ko se bo zdravstveno stanje ustalilo, bodo zdravniki odločili, ali bo potrebna operacija.
drevi ob 20.30 izredni koncert ansambla in zbora gledališča Verdi iz Trsta pod vodstvom Wolfganga Rennerta in Ine Meisters. Na sporedu bodo skladbe Johanna Brahmsa in Ludwiga van Beethovna.
Koncert pripravlja odborništvo za kulturo v sodelovanju z združenjem prijateljev operne glasbe.
razna obvestila
KD Jezero v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Nove Gorice vabi v četrtek, 15. t. m., ob 20. uri na predavanje dr. Pavleta Šegule iz Vrtičkarske univerze iz Ljubljane na temo "Kako obdelovati vrt brez strupov".
KD Jezero v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Nove Gorice prireja tečaj ruščine za začetnike. Vpisovanje in informacije pri Karlu Čewrnicu (tel. 78100).
Sekcija VZPI-ANPI Vrh sklicuje sejo članov v četrtek, 22. februarja ob 19. uri v Kulturnem domu na Vrhu.
izleti
SPD Gorica obvešča, da bo v nedeljo, 11. t. m., odpeljal avtobus za na Helm s sledečim urnikom: ob 6.30 s Korna, ob 6.40 iz Štandreža in ob 6.45 iz Sovodenj.
SLOVENSKA
KULTURN0-G0SP0DARSKA ZVEZA
obvešča člane glavnega odbora, da bo seja glavnega odbora v ponedeljek, 12. februarja 1990, ob 19.30 v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20, s sledečim dnevnim redom:
1.	Sklepi 17. občnega zbora SKGZ
2.	Volitve izvršnega odbora
3.	Razno
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi« in risanka »Una grossa indigestione«, prod. Walt Dis-ney.
VERDI 18.00-22.00 »Harlem nights«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Vanessa e le sue bestie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Scene di lotta di classe a Beverly Hills«.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Detenute del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30 »Salsa«, 20.30 »Kdo je potunkal Rogerja zajca«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Moonwal-ker«, 22.00 »Sex med delovnim časom«.
DESKLE 19.30 »Indiana Jones II«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi - Raštel 52 - tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701.
__________pogrebi____________
Danes ob 9.25 Attilio Signorini iz bolnišnice Janeza od Boga v Krmin, ob 9.30 Deodato Comelli iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 10.10 Soranzia Veglia vd. Palmieri iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič.
Govor Klavdija Palača
v Ljubljani
Deti slovenskega naroda, ki živijo na njegovih robovih, zunaj meja matične domovine, so njegovi živi, aktivni, konstitutivni deti, vendar niso samo »ob robu«, pač pa predvsem »v stiku« in to ne na jasni, ostro zarezani črti, ki razmejuje narodnostno čistokrvne različne ljudi, marveč na nejasnem, v različnih odtenkih obarvanem prehodnem območju polslovenstva in tudi že skoraj zbrisanega, včasih pa tudi ponovno prebujajočega se slovenstva
Dragi rojaki,
moj glas in moj pogled iz zamejstva ne moreta biti odmaknjena od življenja v matični domovini. Še posebno ne ob spominu na Franceta Prešerna, ob prazniku slovenske kulture, v imenu katere se Slovenci počutimo eno, ne glede na to, kje živimo. Zasluga našega velikega pesnika je, da nam je skoval, kot pravi Slodnjak, »duhovno orožje za boj, v katerem se naj nazadnje izkaže, da so tudi Slovenci individualen narodni organizem, ki je zmožen sodelovati in tekmovati v kulturni tekmi z drugimi narodi.«
Ob dramatičnih dogodkih, ki pretresajo Jugoslavijo, in tragičnosti stanja nekaterih njenih delov, se Slovenci ponovno zaskrbljeno sprašujemo, kot že večkrat v svoji zgodovini, kaj nas še čaka. Ali bo vrtinec nasilja in nerazsodnosti zajel celotno jugoslovansko skupnost narodov in narodnosti? Tragičnost nejasne usode drugih nam ne more zmanjšati skrbi za nadaljnjo usodo našega naroda.
Štiridesetletna oficialna gotovost v Sloveniji in v Jugoslaviji je že nekaj časa prepustila svoje mesto dilemi, katero pot ubrati, da bo slovenskemu človeku dano živeti »normalno«, bolj ali manj enako, kot živijo ljudje v najbližjem razvitem svetu, h kateremu pravzaprav tudi sam spada zaradi zemljepisnih, zgodovinskih, skratka - kulturnih razlogov, da bi se končno ne počutil do tega sveta kot nekaj posebnega - nekakšna izjema v dobrem in zlem.
Zajel nas je čas prenove, ko si tudi Slovenci očitno želimo normalnosti.
-	Osrednje slovenstvo brez odre-šeniških nalog ne za svojo svetlejšo prihodnost, ne za prihodnje rodove, ne za svet, kajti že preprosto boljše življenje sedaj in tu bi mu bilo zdaj dovolj, pa tudi najboljše izhodišče za jutrišnji dan.
-	Prav tako bi si želeli tudi Slovenci, ki živimo zunaj meja matične domovine, da bi nam ne spreminjali v breme tiste naše »drugačnosti«, ki ji ne moremo uiti, če se nočemo izneveriti samim sebi. Ta naša drugačnost nekatere ljudi še vedno močno moti. Motijo jih naš govor, naše pisanje, naša imena... karkoli storimo, da se pojavimo kot narod. Ne morejo prenašati, da bi kot taki mirno delili zavest o domovinski pripadnosti istim krajem z ljudmi večinskega naroda, s katerim živimo, da bi mogli skupno z njimi sooblikovati življenje v teh krajih, mu skupaj dajati ritem in ton. Naše vztrajanje, da bi naša drugačnost bila sprejeta kot normalna danost teh krajev, po njihovem mnenju ne sme prodreti; naša trma naj za nas postane breme, naj nas spremlja kot nekakšna zla usoda.
Koliko naših ljudi se je doslej prelilo v drugi, sosednji večinski svet v prepričanju, da v njem ni bojazni, ki jo v človeku budita šibkost >n negotovost! Večinski svet ponuja
človeku občutek moči in gotovosti -kdor se zateče vanj, kdor se mu zapiše, pa mora z zatajevanjem zabrisati sledi prestopa in potišati v sebi vsakršen klic nazaj.
Da se ta nepovratni proces podaljša v čas do predvidljivega končnega izida - popolne asimilacije, mora po strategiji ločevanja okolje ohraniti do manjšinske skupnosti zavračevalen ali vsaj brezbrižen, apatičen odnos. Kaj manjšinska skupnost misli, kaj počne, ni vredno vedeti in še manj spoznati njen jezik - jezik komaj dvomilijonskega naroda. Dovolj bo torej ohraniti nedostopnost do njene drugačnosti in čas bo storil svoje.
Ob takšnem zavračanju, ob takšni brezbrižnosti bi nas lahko v razboleli zamejski utesnjenosti upravičeno obšli utrujenost ali užaljenost in spotoma še misel o samozadostni lepoti in toplini naše intimne domačnosti; v njej bi bilo morda celo lepo odživeti, kot poslednji Mohikanci, svojo melanhonično in šibko drugačnost. Mislim pa, da bi bilo le nekoliko preveč melodramatično za današnji čas in okus. Svet okoli nas nam v svoji protislovnosti vendarle daje tudi opore za manj tragično in anahronistično odslika-vanje naših možnosti. V njem so tudi prijatelji; imamo jih že od nekdaj, pa tudi novi se pojavljajo. Vse več je tudi splošne prepričanosti o možnostih dejavnega sožitja, kajti vse bolj jasno postaja, da se predsodki in umetne pregrade kaj lahko sprevržejo v pravi bumerang. Možnosti vse večjega medsebojnega spoznavanja in sodelovanja nam odpira ravno bolj sproščeni in z dogmami neobremenjeni novi svet. Vanj nam kaže vstopiti še z večjo odločnostjo predvsem s tem, da se rešimo nepotrebnih in nezaželenih drugačnosti, ohranimo pa tiste, ki
nas v mozaiku sveta in same Evrope najbolje določajo.
Kako torej danes razumevati slovenstvo? Kako ga odpirati svetu, da bi bilo skladno z življenjem, ki nas obdaja s prepletenostjo neštetih silnic, preko katerih bomo v vse gostejšem omrežju neločljivo in usodno vraščenih tudi sami? In kako ga obvarovati, da se nam ne izteče skozi tisočero kapilar globalnega omrežja v anonimno univerzalnost?
Kultura in umetnost seveda težita k univerzalnosti; nekatere umetniške govorice, katerih izrazno sredstvo ni jezik, imajo za svoje potrjevanje v tem pogledu ne le odprto, marveč celo obvezno pot v svet. Sele v njem in skozi njega se danes vzpostavlja trajen, trdnejši odnos, vrednostna konvencija med umetnikom in družbo, med umetnino in njenim uporabnikom.
Univerzalnost je umetnini seveda imanentna, moramo jo samo prepoznati, saj je v našem dojemanju preko nje speljana pot v svet in iz sveta. Mušič in Spacal sta naša, sta pa lahko naša tudi Moore in Zadki-ne. Prešeren je nas in od sveta. Pa vendar ostaja predvsem naš, kot ostajajo naši: Mušič, ki živi v velikem svetu, kateremu prav tako pripada, ter Spacal in Oman, ki sta v tem pogledu dvoživki, in Bernik, Tršar, Jemec, Ciuha in še veliko drugih, po katerih nas danes spoznava svet, kot ostaja naš, kljub svojemu razočaranemu umiku, Špacapam, ali časovno bolj oddaljeni Tominc, ki si ju lasti hkrati z nami tudi italijanska kultura. Univerzalnost v umetnosti, v katero se vključuje tudi naše bivanje - v njej biva torej tudi občutek domačnosti - nas obe-nem,popelje v svet - v splošno občuteno, v splošno veljavno. Kar je naše, je lahko tudi od sveta, in nasprotno.
Vendar nas ta čudovita možnost ne sme zavesti, da bi bili samo »svet«, da bi bili osamljeni posamezniki, v njem, ker bi se tako kot celota in kot specifika v njem utopili. Svet je torej v nas, narod se pa vendarle določa kot zavestna kulturna dimenzija z lastno osebnostjo.
Integracijski procesi našega časa v svetu, ki mu pripadamo, silijo v poenotenje in poenostavljanje v iskanju največje možne učinkovitosti. Proizvodni procesi in komunikacije določajo nove vrednosti, ki se vsesplošno uveljavljajo. Čedalje večja želja po enakih stvareh, vse več poenotenih meril pritiska na ljudi z obljubo večje blaginje. Novi, poenoteni svet naj bi nastopil namesto starega in razdrobljenega. Takšna »totalitarna« vizija najde oporo in prepričevalno moč ne samo v vidnih, otipljivih rezultatih sodobnih proizvajalnih, distribucijskih, informacijskih in drugih mrež globalnih sistemov, marveč tudi v radikalni miselni poenostavitvi: po najkrajši poti do čimvečjih rezultatov. In kar ni v skladu s tem, lahko izpade in izgine. Vsakršno upiranje tej suhi, pogosto brutalni logiki naj bi bilo potemtakem le romantično, jokavo obračanje pogleda nazaj. Ob takšnem mišljenju si ne moremo in ne smemo dovoliti nostalgičnosti in mehkobe.
Še jasneje kot kadarkoli je torej v ospredju opcija uveljavljanja večjih in močnejših nad manjšimi in šibkejšimi, svetovnih jezikov ali, v daljši perspektivi, enega jezika na škodo jezikov malih narodov, dominantnih kultur na škodo kulture manjšin, šibkejših, manj srečnih narodov. Ali bi Slovenci lahko sploh našli svoje mesto v takšni viziji sveta? (Še posebno tisti, ki živimo kot manjšinci na robu slovenstva in moramo večkrat poslušati sodbo o nezgodovinskosti našega vztrajanja.)
Vendar se vse jasneje kažejo obrisi pogude, ki jo skriva takšna me-hanicistična vizija skupne človeške prihodnosti, v kateri bi morala obveljati redukcija vsega na najmanjšo različnost. Ob ekološki katastrofi in izgubi genetskih kodov grozi svetu tudi izginotje mnogih kulturnih - narodnih kodov.
Ali je možno, kljub navidezni protislovnosti zaradi že utečenih meril funkcionalnosti in profita, ki so danes odločilne vzmeti razvoja, vendarle izbrati hkrati pot razvoja in ohranitve? Da ne bomo v vrtoglavi naglici in po bližnjicah zašli v slepo ulico brez vrnitve? Ohranjevanje narave - zraka, vode, biološke sfere... - se postavlja kot imperativ že za golo preživetje, dosledno s tem pa mora svet razvijati tudi zavest o kulturni komplementarnosti in soodvisnosti.
Ne torej različnost kot travma, kot izključevanje, temveč različnost kot bogastvo, kot omogočanje razčlenjene, prepletene, dialektične celovitosti.
Dramatične izkušnje v svetu in doma nam danes znova dopovedujejo, da mora človek vgraditi to kategorijo v svoj miselni sistem, da bo znal vrednotiti okolje,- ohranjati življenje in da bo pripravljen živeti z drugimi, čeprav drugačnimi od sebe.
Veliki pretresi v vzhodni Evropi so se zgodili in želje ljudi po svobodi in demokraciji, da bi bile odstranjene pregrade, ki so jih prisiljevale k ločenosti od širše skupnosti evropskih narodov. Obenem
Prešernovi nagrajenci ob petju Zdravljice
Podelitvi priznanj v Cankarjevem domu je v sredo zadonela tudi slovenska himna (v prvi vrsti letošnji nagrajenci)
se je sprostila vsa bogata različnost misli kot tudi dolgo zatiranih ali zatajenih narodnih in verskih čustev.
V	novo nastajajočih meddržavnih in mednacionalnih odnosih v Evropi pa vendar ni vse vnaprej zagotovljeno, tudi premočrtna in splošno priznana enakopravnost vseh velikih in malih skupnosti ne.
Prav gotovo je potrditev slovenske suverenosti, suverenosti slovenske republike znotraj jugoslovanskega travmatičnega in vročičnega dogajanja pomembna postavka za uveljavljanje enakopravnega položaja slovenske republike v jugoslovanski federaciji in za pospeševanje jugoslovanske demokracije; za Slovence, ki živimo kot manjšinci zunaj meja matične domovine, je to tudi zelo pomembno, saj bi se sicer lahko znašli jutri v novem evropskem kontekstu kot nekakšna manjšina manjšine.
Prav gotovo bo moral slovenski narod tudi v prihodnje čuječno, kar ljubosumno ohranjati svojo suverenost v odnosu do vsakogar. Svojo prihodnost mora začrtati stvarno, predvsem pa ne sme pozabiti na lastne zgodovinske izkušnje, da se ne bi znašel kot lončeni vrč med železnimi. Moral bo vsekakor varovati svojo avtentičnost in načrtno krepiti svojo samozavest, ne kot vase in v svojo drugačnost zagledana družba, marveč z vključevanjem lastnega razvoja v obči življenjski tok drugih narodov: z ustvarjalnostjo, učinkovitostjo in inventivnostjo...
Deli slovenskega naroda, ki živijo na njegovih robovih, zunaj meja matične domovine, so njegovi živi, aktivni, konstitutivni deli, vendar niso samo »ob robu«, pač pa predvsem »v stiku«, in to ne na jasni, ostro zarezani črti, ki razmejuje narodnostno čistokrvno različne ljudi, marveč na nejasnem, v različnih odtenkih obarvanem prehodnem območju polslovenstva in tudi že skoraj zbrisanega, včasih pa tudi ponovno prebujajočega se slovenstva.
Ni nujno, da bi v tem našem robnem, prehodnem prostoru morali izkrvaveti, kot napovedujejo nekateri, že zaradi samih mešanih zakonov. Pravzaprav bi te poroke morale biti najbolj naraven, human in za omogočanje sožitja najbolj spodbuden življenjski pojav medsebojno prelivajočega se stika dveh sosednjih narodov: za oba pridobitev in ne izguba. Seveda ob pogoju, da bo slovenski narod znal in mogel biti svoboden in s tem ustvarjalen in vabljiv. Da ne bo to prelivanje le enostranski prehod in odhod.
V	to marginalno, svojevrstno slovenstvo sodijo tudi naši napol asimilirani ljudje, kot tudi tisti, ki so na poti »de-asimilacije« ali taki, ki v sebi šele začutijo željo, da bi se v to podali.
Šlovenstvo je torej s svojim zamejstvom tudi to. Njegova celovitost mora vključevati tudi to razsežnost, kot imajo v njem svoje mesto tudi Slovenci, ki živijo razpršeni po svetu. Vendar ne zaradi občasnega nostalgičnega odkrivanja nekakšnih labilnih ostankov slovenske navzočnosti, kjer naj bi jo zgodovina pravzaprav prej ali slej odpisala, pač pa aktivno, po možnosti z organskim, vsekakor nenehnim načrtnim vključevanjem v vse dejavnosti, ki določa naš narod.
V	takšni razširjeni slovenski zavesti, ki naj upošteva vse komponente našega narodnostnega bivanja z vsemi odtenki, mora biti vpletena tudi kulturna, jezikovna in sploh človeška dimenzija avtohtonih narodnosti, ki jih že tudi slovenska ustava vključuje kot enakopravne nosilce suverenosti slovenske republike, kajti tudi tako bomo Slovenci utrjevali svojo sposobnost, živeti s sosedi in s svetom. Sem sodi tudi odprtost in spoštljivost do vseh, ki želijo živeti z nami.
Možnost uresničevanja skupnega evropskega visoko kulturno in civilizacijsko razvitega življenja se bo tudi pri nas Slovencih kazala v naši sposobnosti, upoštevati in vključevati vse odtenke različnosti človeškega bivanja v našem prostoru in v našem času.
Evropa, v kateri želimo biti deležni tolikih visokih dosežkov njene civilizacije in razvitosti, bi pa z nami tudi mogla pridobiti kaj pozitivnega, saj v marsikaterem svojem tudi zelo razvitem delu še ni opravila vseh nalog, ki jih terja potreba po enakopravnem sožitju ljudi.
Naš mali slovenski laboratorij sožitja je že s Prešernom dobil svojo široko, še vedno veljavno in uporabno osnovo. Razvijajmo jo še naprej v istem duhu.
V1. povratnem kolu košarkarskega pokala prvakov
Steffi Graf v novi vlogi
Philips sinoči brez težav
PHILIPS - COMMODORE 104:87
(57:33)
PHILIPS: Chiodini, Aldi 6, Pittis 16, D'Antom 5, Cureton 8, Anchisi, Me-neghin 8, Riva 34, Montecchi 8, McA-doo 19.
COMMODORE DEN HELDER: Van Rootselaar 4, Duyvelshoff 4, De Waard 6, Franke 10, Te Velde 14, Wingard 4, Van Dinten 5, Jones 18, Cooper 17, La Grand 5.
SODNIKA: Petrovič (Jug,) in Aren-cibia (Šp.); PON: nihče; TRI TOČKE: Pittis 1:2, D'Antoni 1:3, Riva 7:8, Montecchi 0:3, McAdoo 0:1, Van Rootselaar 1:6, Duyvelshoff 0:1, De Waard 2:3, Franke 0:1, Te Velde 4:8; GLEDALCEV: 3.500.
MILAN — Pri Philipsu so jasno povedali, da kljub skoraj obupnemu položaju še zdaleč niso opustili upanja, da se uvrstijo v finalno skupino, v ka-
IZIDI 8. KOLA
Limoges - Makabi Tel Aviv	100:75
Lech Poznan - Aris Solun	78:103
Philips - Commodore	104:87
Barcelona - Jugoplastika	79:73
LESTVICA
Barcelona	8	6	2	683:575 12
Jugoplastika	8	6	2	713:607 12
Limoges	8	6	2	759:681 12
Aris	8	6	2	750:699 12
Philips	8	4	4	716:723 8
Makabi	8	3	5	640:681 6
Commodore	8	1	7	648:733 2
Lech	8	0	8	642:852 0
PRIHODNJE KOLO (22. 2.) Makabi Tel Aviv - Lech Poznan, Commodore Der Helder - Limoges, Aris Solun - Barcelona, Jugoplastika Split - Philips.
Earl Cureton
teri bodo štiri najboljše ekipe iz prvega dela. Tako so prvo tekmo povratnega dela pričakali z izredno odločenostjo, da si povrnejo nekaj stare slave. Nasprotnik gotovo ni mogel zbuja-
ti prevelike zaskrbljenosti, a v teh trenutkih si Milančani ne morejo privoščiti podcenjevanja nikogar. Zato so začeli res silovito in lahko rečemo, da je bilo srečanja konec že po petih minutah. Tedaj je Philips vodil s 16:4, razlika pa se je vrtoglavo večala (v 15. minuti je bil izid 42:18). Na koncu je sicer znašala »le« 17 točk, vendar predvsem zato, ker je trener Casalini dal priložnost vsem, da stopijo na igrišče.
Lahko pa tudi takoj rečemo, da je bila to prva tekma, v kateri Philips letos ni trepetal. Vendar je misel že hitela proti Splitu, kjer bodo čez dva tedna lahko preverili, če so upanja (pet zmag v naslednjih šestih tekmah) lahko še osnovana. Vsekakor napredek, ki ga Milančani kažejo, ni tak, da bi dopustil sanjarjenje. Največ težav je s Cureton. Tudi sinoči, ko je šlo vse kot po maslu, je bil negotov, žoga mu je uhajala iz rok, njegov doprinos je bil skromen da bolj ne bi mogel biti. Še najbolj se je izkazal Riva, vendar je bila tekma tako enosmerna, da pri Milančanih kake posebnega nauka tudi ne morejo potegniti.
Pokal prvakinj
RIM — V srečanjih 7. kola košarkarskega pokala prvakinj so dosegli naslednje izide: Crvena zvezda - Jianco Esterior 74:72, Enimont Priolo - Bac Mirande 63:56, CSKA - Visoke Školi 98:74.
LESTVICA: Enimont 12, CSKA 10, Crvena zvezda 8, Nanco Esterior in Bac Mirande 6, Visoke školi 0.
Filmska zvezda... kdaj drugič
ST. MORITZ - Začetek filmske kariere Steffi Graf se je končal v... bolnici. Ko je najboljša teniška igralka na svetu pridno ponavljala svojo vlogo v filmu »Fire, Ice and Dynamite« režiserja Bognera, je tako nerodno padla, da si je pretegnila vezi in zlomila palec na desni roki. Že pred časom jo je Bogner zamamil s svojo ponudbo, vendar je svoj debi za nekaj časa odložila. Predvčerajšnjim pa si je nadela smuči (film, v katerem glavni vlogi igrata Shari Belafonte in Jennifer Rush, pripoveduje o neki dogodivščini na snegu) in se spustila novim doživetjem naproti. V novi vlogi pa se očitno ni znašla. Z roko v mavcu je že včeraj odpotovala domov, na teniških igriščih pa je verjetno ne bo vsaj dva meseca.
Na sliki (AP): Steffi Graf se veseli zmage na nedavnem turnirju v Tokiu, kjer je v finalu s 6:1, 6:2 odpravila Španko Arantxo Sanchez.
Priprave na bližnji »mundial«
Na teniškem turnirju v Milanu
V pričakovanju nedelje
Tekme kot na tekočem traku
RIM — Prava mrzlica pred »mundi-alom« se še ni začela, vendar se prijateljske tekme kot priprava nanj vrstijo kot na tekočem traku. Danska reprezentanca, ki bo igrala v skupini z Jugoslavijo, se na primer mudi na Bližnjem vzhodu, kjer je najprej odigrala dve tekmi z Irakom in obe izgubila z 2:1. Zato pa so Danci Arabskim emiratom nasuli v mrežo kar pet zadetkov, ne da bi prejeli nobenega. Strelci so bili Jakobsen v 2’, Larsen v 16', Svin-gaard v 36', Risom v 42' in Hogh v 77'.
Sovjeti, ki so si za priprave izbrali kar... Italijo, so se včeraj pomerili z Alessandrio in zmagali s 3:1 (3:1).
Strelci so bili Narbiekovas, Fokiev, Briaschi in Kolivanov.
Po zaskrbjujočih vsteh iz prejšnjih dni, ko so zaradi groženj trenerju, posameznim igralcem in njihovim sorodnikom v bistvu razpustili kolumbijsko nogometno reprezentanco (pravili so, da bodo igralci trenirali kar sami) in se je marsikdo spraševal, če bo sploh nastopila v Italiji, pa je le prišla pomirjujoča vest. Predsednik kolumbijske nogometne zveze Londono, ki se mudi v Italiji, je na namreč zatrdil, da bodo na »mundial« gotovo dopotovali, in to z najboljšo postavo.
Na srečanju med Agorestom in Mladostjo
Pozitiven obračun dela
Pred dnevi so se v Doberdobu sešli predstavniki združenega odbojkarskega gibanja Agorest in predstavniki domačega Športnega združenja Mladost, da bi ocenili dosedanje delo na odbojkarskem področju v tem predelu goriške pokrajine.
Z angažiranjem kraških deklet v okviru Agoresta, ki se je začelo pred nekaj leti, je tudi na Doberdobskem ponovno zaživela ženska telesnokulturna dejavnost. Danes npr. kar 70% nižješolskih deklet sodeluje pri Agorestu, prav toliko je osnovnošolk.
Na srečanju so ugotovili, da je doslej koordinacija dela dobro potekala in da je treba na tej poti še nadaljevati. Seveda bi dejavnost še bolje stekla, če bi v Doberdobu razpolajgali s primerno telovadnico. Ker te ni, morajo namreč dekleta voziti v Sovodnje, Standrež ali Gorico, kjer so treningi in prvenstvene tekme.
Glede programa dela za letošnjo sezono so se domenili, da bodo organizirali več turnirjev internega in širšega značaja za najmlajše odbojkarice. Zaključna turnirja v miniodbojki in superminiodbojki pa bosta maja meseca na odprtem igrišču v Doberdobu. Mesec dni kasneje, in sicer junija pa bodo organizirali športno-rekreacijski piknik, na katerega bodo povabili tudi starše deklet in vse, ki so soudeleženi pri tej odbojkarski stvarnosti.
Na srečanju so se dotaknili tudi vprašanja rekreacijskega igranja odbojke, ki vse do danes poteka v neprimernih prostorih male občinske telovadnice. Kakih dvajset udeleženk se namreč redno srečuje ob mreži, kar pomeni korak naprej pri uresničevanju programov, ki si jih je zadalo združenje Agorest.
Po nedeljski tekmi proti Primorju
Ostre kazili za Paviese
Deželna nogometna disciplinska komisija je med drugimi nogometaši izključila za eno kolo igralca Zarje Stefana Zeugno zaradi četrtega opomina.
Disciplinska komisija je izredno ostro ukrepala proti nogometašem Pa-vieseja, ki so bili izključeni med nedeljskim domačim srečanjem druge amaterske lige proti Primorju. Paviese je zaključil tekmo v sedmih, ker je sodnik izključil kar štiri igralce te ekipe, poleg tega pa tudi spremljevalca ekipe.
V zvezi s to tekmo je disciplinska komisija najostreje ukrepala proti igralcu Štefanu Tulissu. Nogometaš ne bo smel stopiti na igrišče za uradne tekme vse do 31. julija letos, »ker je protestiral, prijel sodnika za suknjo, ga močno porinil, žalil in ga je izpustil šele po posegu soigralcev«. Za dve koli je bil izključen Michele Paolini, za eno pa Fabio Listuzzi in Lino Tabo-ga. Voditelj Pavieseja Gianni Biancuz-zi ne bo smel spremljati ekipe na igrišču vse do 30. junija letos, »ker se je ob koncu prvega polčasa približal sodniku, ga ihtavo porinil z roko, mu sle-
dil v slačilnico, protestiral in ni dovolil, da bi se sodnik oprhal (zaprl mu je prho), obenem pa je dovolil neznancu, da je stopil na igrišče in ob koncu tekme žalil sodnika«.
Poleg tega je disciplinska komisija naprtila Pavieseju 250 tisoč lir globe, »ker so njegovi navijači med tekmo in po njej žalili sodnika, ki je moral po tekmi poklicati organe javnega reda, ker vodstvo društva ni poskrbelo za njegovo varnost«.
obvestili
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da je odhod avtobusa v Sap-pado v nedeljo, 11. t. m., ob 5.50 iz Doline, ob 6.00 iz Boljunca in ob 6.15 iz Boršta.
SPDT
priredi v nedeljo, 11. t. m., smučarski izlet na Helm v Pustrski dolini. Vabljeni so zlasti najmlajši smučarji. Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304) in pri Pavlu Fachinu (tel. 742488). Odhod avtobusa izpred sodne palače v Trstu bo točno ob 6. uri.
McEnroe premočan za Caneja
MILAN — Dva čudeža v samih štirih dnevih bi bila že od sile, so včeraj pravili v Milanu, po srečanju med Ca-nejem in McEnroejem. Verjetno so tudi imeli prav: težko je bilo pričakovati, da bo italijanski tenisač po velikih naporih in podvigu proti Švedski v Davisovem pokalu imel še toliko prisebnosti ter tudi volje, da se bo znebil še McEnroeja, šestega na svetovni lestvici. Tako se je tudi zgodilo, saj ga je Američan spravil na kolena v samih dveh setih z izidom 6:4, 6:1 (srečanje je trajalo le nekaj več kot uro in petnajst minut). Povejmo še, da je McEnroe v 1. kolu s 6:1, 4:6, 6:4 premagal Sovjeta Čerkasova, Lendl pa s 6:3, 6:3 Italijana Nargisa.
Ostali včerajšnji izidi: Lendl (ČSR) -Volkov (SZ) 6:2, 2:6, 6:1; Hlasek (Švi.) -
Bates (VB) 6:3, 3:6, 6:3; Courier (ZDA) -Novacek (ČSR) 6:4, 6:4; Srejber (ČSR) -Krickstein (ZDA) 6:2, 6:3; Sampras (ZDA) - Zoecke (ZRN) 6:1, 7:6; Jelen (ZRN) - Skoff (Av.) 7:6, 4:5, odstop Skoffa.
Damiani se pripravlja
MILAN Boksarsko srečanje za svetovni naslov v težki kategoriji (WBO) med sedanjim prvakom, Italijanom Francescom Damianijem ter izzivalcem, Južnoafričanom Pierrejem Co-etzejem, bo berjetno v Italiji. Prvotno so ga nameravali prirediti na Portugalskem, vendar kaže, da je prišlo do zapletov z južnoafriško televizijo. Izključili pa so možnost, da bi dvoboj, ki je na programu marca, odpadel.
Tyson osoren
TOKIO — V nedeljo bo verjetno drugačna pesem, včeraj pa je James Douglas zabeležil nekaj točk v svojo korist, vsaj kar se tiče uglajenosti in dobrih manir. Svetovni boksarski prvak v težki kategoriji Mike Tyson, s katerim se bo Douglas pojutrišnjem srečal, se na tiskovni konferenci s svojim vedenjem res ni izkazal. Medtem ko so njegove besede prevajali v japonščino, je lepo prepeval, medtem ko je s slušalkami na useših poslušal glasbo. Nahrulil (tokrat upravičeno) je tudi nekoga, ki si je drznil vprašati, če mu med treningom pomaga psiholog ali pa psihiater.
Ko so ga vprašali, kako je bilo pred dnevi na treningu, kjer ga je nekdo spravil na tla, je odvrnil, da je zdrsnil: »Proti Douglasu bo povsem drugače.«
[ naše odbojkarske ekipe v pokrajinskih in deželnih ligah
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Tokrat moramo zabeležiti negativen rezultat za obe slovenski šesterki, ki nastopata v tem prvenstvu. Soča je izgubila v gosteh po tie-breaku, Agorest pa je Farri odvzel le set.
IZIDI 7. KOLA: Šale Sicilia - Libertas Villesse 3:1, Fincantieri - Azzurra 3:1, Libertas Cormons - Pallavolo Grado 3:2.
LESTVICA: Mossa 14, ACLI Ronchi 12, Libertas Cormons 10, Agorest, Azzurra, Farra in Fincantieri 8, Soča Cassa di Risparmio 6, Šale Sicilia 4, Pall. Grado in Svag Dizorz 2, Libertas Villesse 0.
1.	MOŠKA DIVIZIJA
Četrto kolo je bilo zelo zanimivo, saj se počasi začenja jasneje izoblikovati položaj na lestvici. Soča Sobema je zmagala in je sedaj sama na drugem mestu za vodečim Caldinijem, ki je po petih setih porazil 01ympio. Podobno smolo v tie-breaku so imeli tudi igralci Našega prapora, ki so prepustili izkupiček Intrepidi iz Mariana.
IZIDI 4. KOLA: Armonia e salute -ACLI Ronchi 3:1, Libertas Cormons - Sta-ranzano 1:3, Soča Sobema - Pall. Grado 3:1, Caldini - 01ympia 3:2, Intrepida Mariane - Naš prapor 3:2.
LESTVICA: Caldini 8, Soča Sobema 6, Naš prapor, 01ympia, Pall. Grado, Intrepida in Staranzano 4, Armonia e salute in Libertas Cormons 2, ACLI Ronchi 0.
2.	MOŠKA DIVIZIJA
V tem prvenstvu je odpovedal svojo udeležbo Villacher Bier in sedaj tekmuje še šest ekip. Koledar pa je ostal isti in zato vsak teden počivata dve ekipi. Tokrat je bila na vrsti 01ympia. Upati je vsekakor, da bo zveza prvenstveni koledar popravila.
IZIDI 3. KOLA: Šanson - Morarese 3:1, Sagrado - Ronchi 3:2. Počivala sta 01ym-pia in Libertas Gorizia.
LESTVICA: Šanson 6, Sagrado, 01ym-pia in Libertas Gorizia 2, ACLI Ronchi in Morarese 0.
UNDER16 ŽENSKE
A SKUPINA
Soča je prva na razpredelnici. Na domačem igrišču je tokrat premagala Li-
bertas iz Gorice. Za petami pa ji je Villacher Bier, ki ima le točki manj.
IZIDI 8, KOLA: Soča Gostilna Devetak - Libertas Gorizia 3:0, Villacher Bier -Fresco Discount 3:0, Soteco Torriana -Svag Dizorz 3:1.
LESTVICA: Soča Gostilna Devetak 16, Villacher Bier 14, Soteco Torriana 12, Grado in S. Luigi 6, Libertas Gorizia in Svag Dizorz 4, Fresco Discount 0.
B SKUPINA
V	sedmem kolu je 01ympia zgubila proti prvouvrščenemu Fresco Discountu in je sedaj na 3. mestu lestvice. Agorest pa se je tudi tokrat izkazal kot prešibka ekipa proti vodečemu Šansonu.
OLVMPIA - FRESCO DISCOUNT 0:3
(1:15, 2:15, 7:15)
OLVMPIA: Bratina, Brisco, De Biasi, Corsi, Bevilacgua, Zotti, Komjanc, Princi.
Preveliko »spoštovanje« do nasprotnika je lahko prav tako škodljivo kot podcenjevanje, kar so na lastni koži občutile mlade igralke 01ympie. Vrsta iz Tržiča je namreč v prvem delu srečanja izgubila samo dva niza. Domačinke so po začetni slabi igri obetavno začele tretji niz in vodile vse do sedme točke. Tedaj pa, kot da bi se ustrašile morebitne zmage v setu, so popolnoma popustile.
IZIDI 7. KOLA: 01ympia - Fresco Discount 0:3, Šanson - Agorest 3:0, Farra -Libertas Villesse 1:3. Počival je Pieris.
V	tekmi 8. kola je 01ympia izgubila proti Libertasu Villesse (1:3).
LESTVICA: Fresco Discount 12, Šanson 10, 01ympia 6, Pieris, Farra in Libertas Villesse 4.
UNDER 13 ŽENSKE
Tokrat tedenski izkupiček slovenskih ekip ni bil najboljši. Na razpredelnici še vedno vodi Sagrado, ki je praktično že osvojil prvenstvo.
IZIDI 12. KOLA: Dom Robo - Intrepida 0:3, Soča - ACLI Ronchi 1:2, Torriana -01ympia 3:0, Staranzano - Sagrado 0:3, Pieris - Romans 0:3.
LESTVICA: Sagrado 35, Pro Romans 22, Intrepida 20, Soča 19, ACLI Ronchi 18, 01ympia 17, Staranzano 16, Torriana 15, Agorest 10, Pieris 5.
UNDER 13 MOŠKI
Moško prvenstvo je letos prav »prisiljeno«. Zaradi pičlega števila ekip je tudi
zanimanje upadlo, poleg tega pa je po odpovedi 01ympie paktično v vsakem kolu ena tekma. Koledar je zveza že preuredila a ni bilo dovolj. Tudi tu se dogaja, da počivata dve ekipi hkrati.
SOČA SOBEMA - ACLI RONCHI 3:0
(15:9, 15:5, 15:5)
SOČA: Tomasi, Matjaž, Marko, Matej in S. Černič, Pellegrin, Sobani, Perko, Mucci, Devetak.
Tudi v tej tekmi so naši odbojkarji brez težav odpravili ACLI, ki zaseda drugo mesto na lestvici. Pozna se, da so naši tehnično in tudi drugače bolje pripravljeni, saj niso nikoli pustili, da bi nasprotniki vodili v posameznih setih. Trener je dal vsem igralcem zadoščenje, da so stopili na igrišče. (M. Černič)
IZID 5. KOLA: Soča - ACLI Ronchi 3:0. Počivala sta OK Val in Torriana.
LESTVICA: Soča 9, ACLI Ronchi 5, OK Val 4, Torriana 0. (MJ)
ŽENSKA SUPERMINIODBOJKA
V okviru ženskega prvenstva v superminiodbojki je bil v telovadnici Kulturnega doma turnir, na katerem naj bi sodelovale ekipe Fincantierija, 01ympie in Doma Robo C. Na žalost se tekmovanja ni udeležila 01ympia, tako da smo gledali samo tekmo med Dom Robo C in Fincantieri. Mlade odbojkarice domače ekipe so premočno zmagale z 2:0 (15:7, 15:4). Za Dom Robo C so igrale: Miklus, Lutman, Černič, Pavio, Kocina, Zavadlav. (M. Strgar)
DEŽELNO PRVENSTVO UNDER 16
MANIAGO - VAL TEKNO
PROGRESS 0:3 (3:15, 8:15, 5:15)
VAL TEKNO PROGRESS: Paoletti, Maraž, Korečič, Devetak, Florenin, Mu-žič, Brisco, Kovic, Gravner.
Nadaljuje se zmagovita pot Vala Tek-no Progress. Markičevi varovanci so tudi v Maniagu potrdili, da si zaslužijo vodilno mesto na lestvici in da so ob Adiju iz Ronk najresnejši kandidati za osvojitev deželnega naslova.
O zadnjem prvenstvenem nastopu ni kaj dosti povedati, saj so bili gostje vsesplošno boljši od domačih, ki jim niso nudili zadostnega odpora, da bi jih lahko spravili v težave.
(Brisco-Mužič)
Jutri v košarkarskem prvenstvu D lige
»Pepelka« Bor Radenska proti vodilnemu Virtusu
Tekme v mladinskih košarkarskih ligah
Borovi državni mladinci iztržili zmago v gosteh
Borovim košarkarjem prihaja v četrtem povratnem kolu v goste daleč najmočnejša ekipa v prvenstvu D lige, in sicer Virtus iz Vidma, ki je v 18 kolih izgubil le enkrat, v Trstu proti domačemu Interju 1904.
Že ta podatek jasno kaže, kako težka naloga čaka jutri Borove predstavnike, ki so skupno z Nerveso zadnji na lestvici z le osmimi točkami.
Kljub temu pa Borov trener Andrej Žagar ne »obupa« in meni: »Dejansko nimamo kaj izgubiti! Gostje so nesporni favoriti v tem srečanju in vsak drugačen izid bi seveda predstavljal eno večjih presenečenj ne samo kola, temveč vsega prvenstva. Virtus iz Vidma sicer ni še povsem gotov, da bo prestopil v višjo ligo in zato seveda ne pričakujemo popustljive igre s strani naših nasprotnikov.«
Če igrajo zelo požrtvovalno, zbrano in taktično zrelo, bi lahko borovci tudi poskrbeli za podvig...
»Tudi mi imamo svojo priložnost: Virtus namreč igra zelo mehko , košarko, ki ni igra na moč. Z borbenostjo, požrtvovalnostjo in seveda predvsem z brezhibno skupinsko igro bi lahko poskrbeli za presenečenje, čeprav bo naloga izredno težka,« je še pristavil Žagar.
Trenutno stanje na lestvici naše ekipe postaja že zaskrbljujoče...
»Če do prejšnjega kola je bilo kar več ekip ogroženih v boju proti izpadu, se je po 18. kolu položaj na dnu lestvice skristaliziral. To je, da je v boju proti izpadu ostalo le šest ekip. Poleg nas še Ardita, Latisana,_ Arte, Autosandra in seveda Nervesa. Čakajo nas sedaj tri domače tekme: proti Virtusu, Autosandri, ki kot mi zaradi ne-razpoložljivosti telovadnice Suvich igra v domu Ervatti, in proti Tecnolu-ceju. V teh treh tekmah moramo absolutno osvojiti vsaj štiri točke. Izkupiček dveh točk bi bil bržkone preskromen in potem bi lahko še upali na ugodne razplete ostalih ekip in ne na naše rezultate,« je dodal Žagar.
»Na srečo v ekipi nimamo igralcev s poškodbami ali z gripo. Tudi Kneipp je delno okreval, ni še pa pripravljen za igro. Upajmo, da bomo le pripravili prvovrsten podvig,« je na koncu dejal Borov trener.
Tekma Bor Radenska - Virtus Videm bo jutri v telovadnici doma Ervatti na Proseku s pričetkom ob 18.30. (jan)
PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM
Danes'se začne povratni del promocijskega prvenstva na Tržaškem. In že v prvem kolu čaka Kontovelce izredno pomembno srečanje, to je domača tekma proti Barcolani. Drevišnji Kon-tovelov nasprotnik je edini, ki je v prvem delu prvenstva premagal favorizirano ekipo za prestop v D ligo, miljski CGI, Barcolana ima kot naša ekipa po dva poraza. Izgubila je namreč proti Ferroviariu in tudi proti Kontovelcem.
Skratka, drevi ob 20.30 je v Repnu pričakovati izredno izenačen boj. Naj omenimo še, da bo imela ob polčasu Kontovelova baletna skupina kratek
nastop z vrsto plesi. Nastop bo ta skupina ponovila tudi v nedeljo, 11. 2., ob polčasu tekme državnih kadetov Kon-tovel Techna - Fantoni (srečanje bo v Repnu ob 17.30).
Pred lažjo nalogo bo v tem kolu Ci-cibona, ki se bo v nedeljo v gosteh spoprijela s Stello Azzurro, ki je na sredini lestvice. Naši košarkarji seveda ne smejo izgubiti tega srečanja, saj bi bili nasprotno bržkone dokončno odrezani iz boja za napredovanje v višjo ligo.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Naše ekipe so v tem prvenstvu odlično startale. Jutri in v naslednjih dneh pa bo drugo kolo. V središču pozornosti tega kola bo seveda slovenski derbi skupine C med Poletom in Sokolom. Tekma bo jutri, v soboto, ob 18. uri v repenski telovadnici.
Od ostalih naših ekip naj omenimo, da bo Breg že drevi (v petek) ob 20.30 igral v Dolini proti ekipi Basket Tries-te, Bor Papi Šport pa se bo jutri pomeril z moštvom Barcola Auto. Kontovel bo igral doma z ekipo Edil 90. (jan)
DRŽAVNI MLADINCI
GAZZERA MESTKE -
BOR RADENSKA 68:72 (26:44)
BOR RADENSKA: Arena 24 (4:5), Smotlak 7 (3:4), Simonič, Nardini 11 (4:4), Pertot 6 (0:1), Pavlica 4 (0:1), De-beljuh 2, Bajc 15 (5:6), Paulina 3 (1:2).
3 TOČKE: Nardini 1. PON: Paulina v 30. min.
Prejšnji torek so dosegli borovci pomembno zmago v gosteh proti ekipi, ki je v prvem delu prvenstva povzročila hude preglavice našim. V prvem delu tekme so gostje dobro igrali v napadu. Tudi igra v obrambi je bila učinkovita, tako da so imeli naši v odmoru kar 18 točk prednosti.
V drugem polčasu so borovci pričakovali agresivnejšo igro domačinov in tako je tudi bilo. Domačini so tudi s pomočjo sodnikov zmanjšali razliko. Čeprav so tedaj naši nekoliko popustili, pa so nato vseeno zadržali vajeti igre v svojih rokah in zasluženo zmagali. Visoka prednost iz prvega polčasa je bila v tej tekmi odločilna, saj so domačini v drugem delu srečanja zbrali 14 točk več od naših. Poleg tega
V nedeljo 4. kolo Jadvanovega turnirja v minibasketu
Najmlajši košarkarji spet pod košema
V nedeljo, 11. t. m., bo v nabrežinski telovadnici že 4. kolo Jadranovega turnirja v minibasketu Igre pod košema za letnike 1981 in mlajše (in za začetnike letnikov 1980).
Vsa srečanja doslej so bila dokaj zanimiva in predvsem borbena, saj so otroci na vseh tekmah pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti. Iz kola v kolo pa je bil opazen tudi lep tehnični napredek.
Tudi glede nedeljskih tekem se obetajo zanimivi boji. Že na prvem srečanju bo bržkone potekal zagrizen
boj med Bregom in Sokolom. Obe ekipi sta namreč doslej še brez točk na lestvici.
V društvenem derbiju med Poletom A in Poletom B naj bi bili favorizirani "ajevci", ki so tudi starejši, toda tudi "bejevci" niso brez možnosti.
Na zadnjem srečanju med borovci in Kontovelci so rahlo favorizirani Kontovelovi minikošarkarji, toda tudi borovci bi lahko poskrbeli za presenečenje in na lestvici dohiteli Kontovelce. (jan)
SPORED
Nedelja, 11. 2., telovadnica v Nabrežini
15.00: Breg - Sokol 17.30: Bor - Kontovel
TRENUTNA LESTVICA
Kontovel
Bor
Polet A Polet B Breg Sokol
3	3	0	16:5	6
3	2	1	15:6	4
3	2	1	14:7	4
3	2	1	1:10	4
3	0	3	4:17	0
3	0	3	3:18	0
sta igrala Pavlica in Debeljuh dalj časa, kar je pomembno za razvoj Borove ekipe. (U. A.)
BOR RADENSKA -
HITACHI BENETKE 86:97 (39:48)
BOR RADENSKA: Bajc 21 (4:9), Nardini 7 (1:3), Arena 25 (8:9), Pertot 9 (4:4), Smotlak 11 (1:1), Pavlica 4, Paulina 9 (3:4).
PON: Smotlak 26. min. 3 TOČKE: Nardini 2, Bajc, Arena in Pertot 1. PM: Bor 21:30.
Kljub temu da so bili borovci zdesetkani in so doživeli poraz, je treba igralcem čestitati za borbenost in resen pristop k igri. Po tekmi je trener Žagar izjavil: »Pokazalo se je, da smo v določenih trenutkih povsem enakovredni Benečanom. Seveda je bilo težko pričakovati presenečenje zaradi večjega izbora igralcev v moštvu Hi-tachija, proti koncu srečanja pa tudi zaradi utrujenosti naših.« Glede poteka prvenstva mladincev pa je dodal: »Igramo bolj racionalno v primerjavi s prvim delom prvenstva, a mladi igralci se še vedno radi spuščajo v komplicirane situacije, iz katerih običajno ne iztržejo zaželenega rezultata. Za mladost pa je le-to tudi razumljivo. (U. A.)
KADETI
TURNIR ALPE JADRAN
SERVOLANA - BOR 71:68 (35:36)
BOR: Brus 5 (3:4), Simonič 10 (2:5), Debeljuh 15 J2:2), Starec 6, Possega 10, Filipčič 2, Škabar 2 (0:2), Tomšič 6 (1:2), Pettirosso 12 (0:3).
TRI TOČKE: Debeljuh, Tomšič 1.
V povratnem srečanju turnirja Alpe Jadran so borovci potegnili krajši konec. Končni izid je bil le relativnega pomena. V prvem srečanju so namreč borovci zmagali s kar 30 koši razlike, kar jim je tudi omogočilo uvrstitev v naslednje kolo. V nadaljevanju trunir-ja se bodo tako pomerili s tržaškim Stefanelom.
Tudi kriško društvo bo odslej imelo svojega sponsorja
V Križu predstavili SD Mladina Resco
• usa«
ŠD Mladina iz Križa je v sredo v domačem Domu Alberta Sirka uradno predstavila sponsorja, ki bo odslej stal ob strani športnim delavcem tega društva in mladim tekmovalcem. Novi sponsor ŠD Mladina je uvozno-izvozna firma Resco, ki jo je na prijetnem večeru zastopal odgovorni upravitelj Aleksander Strajn.
Pomen »pobratenja« ŠD Mladine s podjetjem Resco je v uvodnem nagovoru obrazložil predsednik kriškega društva Ennio Bogateč. Poudaril je, da predstavlja spon-sorizacija pomemben korak v društvenem razvoju, ki 9otovo ne bo mogel rešiti vseh odprtih vprašanj druš-
Odgovorni upravitelj Resco Aleksander Stranj je izrazil svoje zadovoljstvo ob tej sponsorizaciji, prav tako pozitivno oceno pa sta iznesla predstavnik ZSŠDI Jurij Kufersin in predstavnik SK Brdina Rado Šuber. Večer, na katerem so se tekmovalci predstavili že v novih dresih, se je zaključil s prijetno družabnostjo.
Na slikah: (foto Križmančič) predstavitve ŠD Mladine Resco se je udeležilo lepo število domačinov (levo). Tekmovalci kriškega društva v novih dresih (desno).
tva, a bo vsekakor pripomogel, da bo društvo lahko napredovalo na vseh področjih svojega delovanja.
ŠD Mladina združuje v svojih vrstah kakih 60 mladih športnikov, ki se udejstvujejo v treh panogah: v rolkanju, v smučanju in v baletu, ki je sicer netekmo-valnega značaja, a ima velik življenjski, družabni in vzgojni pomen. V rolkanju je ŠD Mladina sodelovala na vsedržavnih in mednarodnih tekmah, v svojih vrstah pa ima tudi državnega mladinskega reprezentanta. Med smučarji zastopa šest tekmovalcev Mladine zamejsko smučarsko ekipo MZSTE.
danes igra za vas - danes igra za vas
konjske dirke - konjske dirke
Boris Devetak
totocalcio
s Devetak (letnik
Ascoli - Bari	1
Cesena - Atalanta	X
Cremonese - Bologna	1 X
Juventus - Lazio	1
Lecce - Verona	1X2
Milan - Napoli	1X2
Roma - Inter	i 2
Sampdoria - Genoa	i
Udinese - Fiorentina	X	2
Ancona - Parma	1
Pescara - Torino	X	2
F. Andria - Taranto	2
Siracusa - Salernitana	1
mladih nog vnet in zagnan športni
‘^ženec. Doslej sicer še ni osvojil naslova svetovnega prvaka v badminto-koš CUrlin9u' kriketu in biljardu, je pa svojčas aktivno in uspešno nastopal v re_a^karskih ekipah Sokola. Zatem se je opredelil za v zamejstvu sila neva-°sta' °rt — kabaret, kjer je tudi požel zavidljive uspehe. Njegov konjiček la jahanje, pa čeprav nam je zabičal, da tega ne smemo zapisati. Prejšnji teden je Diego Kolarič točno napovedal 10 izidov.
1.	Milan (kasaška dirka): naš favorit je Ecador Dell (skupina 2). V skupini X dirka solidni Daio Del Ronco, presenetil pa bi lahko Ebano KS (skupina 1).
2.	Bologna (kasaška dirka): Fryday (skupina X) je v izredni formi, zato je nesporni favorit. Štrene mu lahko zmešata Ghesir (skupina 1) in Fafi (skupina 2).
3.	Rim (kasaška dirka): Guelfo Sbarra (skupina 1) starta v dobri poziciji in je tudi sicer zelo dober. Najnevarnejša mu bosta najverjetneje Importo (skupina X), ki razpolaga s hitrim finišem in Inovia Chis (skupina 2), ki pa štarta v drugi vrsti.
4.	Rim (kasaška dirka): konju Dol-fu PL (skupina 2) leži razdalja te dirke, zato je med favoriti. lilo Di Puc-ce (skupina X) štarta ob ograji in bi lahko zdržal do konca, mnogo možnosti pa ima tudi Cristal Cia (skupina 1), ki je zadnji čas pobral številne nagrade.
5.	Taranto (kasaška dirka): težko je napovedati, kdo bo zmagal v tej
zelo izenačeni dirki. V skupini 2 bo Ergos zdirkal ob ograji, njegova najhujša tekmeca pa naj bi bila Diablo Ve (skupina X) in Gajama (skupina 1).
Dirka tris
Naši favoriti: Magna Mogul (22), Inochis (21), Ingomar (9). Dodatek za sistemiste: Inkor (4), Gheppio (10), Es-tal di Omar.
totip
1.	—	prvi	2
drugi	1	X
2.	—	prvi	X
drugi	1	2
3.	—	prvi	1
drugi	X	2
4.	—	prvi	2
drugi	1	X
5.	—	prvi	1	2
drugi	X
6.	—	prvi	2
drugi	1	X
V tekmi s Servolano so igrali naši precej sproščeno. Trener je na igrišču vrstil različne peterke, kljub temu pa so gostje minuto pred koncem še vodili z dvema točkama prednosti. Tedaj so gostitelji vendarle zadeli dva koša in obrnili rezultat v svojo korist. V prvem polčasu so bili borovci stalno v vodstvu ter v 17. minuti dosegli naj-višjo prednost 34:23. Domačini pa so do odmora zmanjšali razliko le na eno točko. V nadaljevanju sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu, na koncu pa - kot že rečeno. (Andrej Pavlica)
MINIBASKET ZINI & ROSENVVASSER
BOR - AEGIDA	41:40 (21:23)
BOR: Jagodic 14 (4:14), Omari 2, Bajct Luka Kafol, Andrej Kafol 4, David Štokelj 16 (2:2), Niko Štokelj, Furlan 7 (5:8), Furlani, Kozman.
Borbenost in požrtvovalnost borovih minikošarkarjev je bila taka, da je ni pogosto videti na košarkarskih igriščih. Ekipi sta si bili enakovredni skoraj do polvice srečanja, nato so nasprotniki izkoristili svojo telesno premoč in tako bili po treh četrtinah v vodstvu z rezultatom 34:26. Vendar prav tedaj šo plavi stisnili zobe in prevzeli pobudo ter končno slavili zmago.
(U. A.)
Smučanje
Mladina Resco uspešna v tekih
Smučarji ŠD Mladina Resco so se v nedeljo v sappadi udeležili tekaškega tekmovanja, ki je veljalo za medpok-rajinsko prvenstvo. Tekmovanje je priredilo društvo Polisportiva Timau Cleulis, udeležilo pa se ga e 165 mladih tekmovalk in tekmovalcev.
Za tekače Mladine Resco, ki jih je spremljal trener Boris Bogateč, je bila to prva letošnja tekmovalna izkušnja, tekači pa so jo - glede na to, da niso opravili nobenih treningov na snegu -opravili uspešno. Vsi so dokončali tekmo, kar je upoštevajoč neizkušenost povsem zadovoljiv rezultat.
Cicibani so se pomerili na 4 km dolgi progi. V tej kategoriji se je Tibor Drasič uvrstil na 20. mesto. Med mladinci, ki so tekmovali na 5-kilometrski progi je zasedel David Bogateč 30. mesto, Matej Lah pa 36. Naraščajniki so presmučali 7,5 km dolgo progo. Erik Tence se je med udeleženci uvrstil na 28. mesto.
ŠD Mladina Resco je v končni ekipni razvrstitvi zasedla 13. mesto in za to uvrstitev prejela pokal. Naj omenimo, da je organizator ob razglasitvi rezultatov izrecno omenil doprinos kriškega društva na mladinskem področju in podčrtal, da gre za slovensko društvo, ki deluje na Tržaškem.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4.- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70,- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000,- din), letno 780,- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
Čedad - ui. Ristori 28
Tei. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
petek, 9. februarja 1990
Do umora je prišlo v Villi S. Giovanni pri Reggiu Calabrii
Neznanci so v noči na četrtek umorili podžupana iz vrst ki)
VILLA S. GIOVANNI - V manjšem mestu pri Reggiu Calabrii so predsi-nočnjim umorili podžupana, 47-letne-ga Giovannija Trecrocija. Neznanci so nanj streljali petkrat, usoden pa je bil strel v glavo.
Nihče ni'zaslutil, da se je na ulici odigrala tragedija, najbrž zato, ker je Trecroci parkiral svoj stari bmw pred vhodom v stanovanje, ki je v neposredni bližini nekega železniškega prehoda. Ropot vlaka je lahko prekril strele, tako da so truplo našli šele drugo jutro.
Podžupan mesta Villa S. Giovanni je zastopal krščansko demokracijo, bil pa je profesor italijanščine v kraju S. Eufemia D'Aspromonte. Vsi so ga cenili, preiskovalci pa so dejali, da si ne znajo tolmačiti umora.
Na sliki (telefoto AP): avtomobil, v katerem so umorili podžupana mesta Villa S. Giovanni

S slovesnim civilnim in verskim obredom
Madžarska rehabilitirala kardinala Mindszentvja
ESZTERGOM — Madžarska vlada je z dvema slovesnima obredoma rehabilitirala kardinala Josefa Mindszentvja, ki so ga pred 41 leti obsodili najprej na smrt, kasneje pa so obsodbo omilili in ga obsodili na dosmrtno ječo. Kardinal je umrl pred petnajstimi leti na Dunaju, kjer je več let živel v pregnanstvu.
Proces proti kardinalu Mindszenty-ju je bil natanko pred 51 leti in je pretresel domala ves svet. Sodniki so ga obtožili državne zarote in tihotapstva tuje valute. Slike, ki so obkrožile svet, so jasno pričale, da so kardinala mučili, da bi priznal dejanja, ki jih ni nikoli zagrešil. Kljub strogi obsodbi pa mu je s pomočjo najvišjih predstavnikov cerkve uspelo zbežati na tuje, leto dni svojega pregnanstva pa je Mindszenty preživel v Vatikanu.
Slovesnosti v spomin na madžarskega kardinala, ki so bile v kraju Esztergom, so se udeležie številne domače in tuje politične osebnosti, vsi diplomatski predstavniki, ki so akreditirani v Budimpešti ter vatikanski zunanji minister kardinal Casaroli, ki je prebral papeževo poslanico. Najvišji predstavniki madžarskega sodstva pa so ob tej priložnosti potrdili, da bodo zloglasni proces proti Minds-zentyju revidirali, priznali pa so, da je bil, kot sicer toliko drugih, le podla politična montaža. Naročil ga je namreč šef tedanje stalinistične vlade Matyas Rakosi. Revizija pa bo naletela na nemajhne težave, saj je večina dokumentov o sodni obravnavi izginilo neznano kam, gotovo pa je, da jih je vsaj del shranjenih v tujini. Verski obred v počastitev kardinala Mindszentyju je potekal v stolnici v Esztergomu.
Kaliforniji grozi ekološka katastrofa
SAN FRANCISCO - Huntington Beach je ena izmed najbolj obiskovanih kalifornijskih plaž, ki ji sedaj grozi popoln propad. Iz nekega ameriškega tankerja, ki je last multinacionalne družbe British Petroleum se je namreč izlilo 250 tisoč galon - približno milijon litrov - surove nafte. Za ekološko katastrofo je menda kriv kapitan ladje, ki je napačno preračunal razpoložljiv mane verski prostor v zalivu pred obalo. Ladja je zato trčila ob podvodni naftovod, na katerega bi morali priključiti črpalne naprave. Dobršen del škode pa je opravilo tudi sidro, ki menda ni našlo prave opore na morskem dnu in se je zagozdilo v bok ladje. Zazijala je široka odprtina, iz katere je nevarni tovor začel liti v morje.
Po večurnem napornem delu reševalnim ekipam ni uspelo zajeziti ogromne količine nafte, ki se naglo širi po morski gladini. Veter, ki piha z morja pa poriva črni madež proti kopnem. Reševalnim ekipam so včeraj priskočila na pomoč specializirana podjetja, ki s kemikalijami čistijo morsko gladino. Ironija usode je hotela, da je tanker odpremila družba Exxon iz Valdeza na Aljaski. Lani je petrolejska ladja Exxon Valdez povzročila najhujšo ekološko katastrofo prav na Aljaski v zalivu Princ VVilliam, kjer se je v morje izlilo skoraj 10 milijonov litrov surove nafte.
Slovenski borci za raziskavo o usodi domobrancev, četnikov in ustašev ob koncu vojne
LJUBLJANA — Predsedstvo republiške konference Zveze borcev je na včerajšnji seji obravnavalo vprašanje usode jugoslovanskih vojnih ujetnikov (tu so mišljeni slovenski domobranci, ki so se borili v sestavu SS enot, srbski četniki, hrvaški ustaši in pripadniki redne vojske :NDH - domobranci), katere so zahodni zavezniki takoj po končani drugi svetovni vojni izročili Jugoslaviji.
Vprašanje njihove usode ne vznemirja le svojcev, marveč najširšo slovensko javnost. V zadnjem obdobju, zlasti v predvolilnem boju je to postalo tudi tema predvolilnih manipulacij s čustvi prebivalstva in napadov na narodnoosvobodilni boj. Ker v javnosti krožijo različne govorice in domneve, polresnice, neresnice in podtikanja, smo še posebno slovenski borci
zainteresirani, da bi bila javnost o vsem, kar zadeva ta vporašanja, kvalificirano in pošteno obveščena.
Predsedstvo RO ZZB NOV zato podpira odločitev predsedstva skupščine SR Slovenije, da sprejme pobudo sveta za varstvo človekovih pravic in poziva skupščine SRS, da takoj imenuje interdisciplinarno sestavljeno znanstveno-raziskovalno skupino, ki naj jo financira izvršni svet skupščine SRS.
Ta skupina naj bi imela dostop do vseh zaupnih dokumentov in informacij. To je pogoj, da bo lahko izdelala in javno objavila objektivno, strokov-no-zgodovinsko utemeljeno ter pravno zasnovano poročilo, ki bo ugotovilo zgodovinsko resnico in bo tudi podloga za nadaljnje ukrepe, (dd)
Romunski otroci z aidsom žrtve zanemarjenih higienskih razmer
BUKAREŠTA — Prvi so se oglasili zdravniki mednarodne organizacije Medicins du monde. Svetovno javnost so opozorili na edinstven primer romunskih obolelih za aidsom. Podatki o tej hudi bolezni niso bili številčno bogvekako zaskrbljujoči, vendar je bila dobesedno strašna vest, da je večina bolnikov starih od 0 do 13 let.
To so odkrili člani Medicins du monde, ki so ugotovili tudi, kako je prišlo do te epidemije, ki je edinstvena na svetu in o kateri se ni znalo nič, ker je bil bivši romunski režim po dogovoru »zdrav«. Zdrav in reven kot cerkvena miš, saj so v bolnišnicah, ali morda celo predvsem v otroških uporabljali po eno inijekcijsko iglo na več desetih pacientov. S srednjeveškim pojmovanjem higiene in po sili razmer so zdravniki brizgali in odvzemali kri najmlajših z eno samo iglo, ki je seveda niso primerno razkužili. Mali seropozitivni Romuni- niso torej otroci drogiranih staršev, okuženih odraslih, pač pa žrtve pomanjkanja higiene.
Sedaj, ko je Ceusescu mrtev in njegov režim v prahu, pa je nova vlada še vedno skopa s podatki o otrocih z aidsom. Minister za zdravstvo je sicer priznal obstoj nekaj sto primerov, premier Roman pa je iznenadil novinarje z izjavo, da o tem ni obveščen. Sele pred dnevi je zdravnik Ion Patrascu dejal, da problem obstaja in prav tako tudi nevarnost, da se epidemija še razširi. Od 5. januarja letos so sicer postavili na glavo vse higienske predpise in tudi transfuzij nekontrolirane krvi ne delajo več, vendar nimajo popisa vseh obolelih otrok. Patrascu je vsekakor svetoval vsem staršem posinovljenih romunskih sirot, naj se obrnejo na kak virološki inštitut. »Otroci so zdravi« je dejal Patrascu, »vendar je prav, da to preverijo tudi krušni starši sami«.
Predvolilni boj v Nikaragvi
NEW YORK - - Misija opazovalcev OZN, ki je pod vodstvom Američana Elliota Richardsona spremljala potek priprav na volitve v Nikaragvi (te bodo 25. februarja), je pripravila o svojih zapažanjih poročilo, ki ugotavlja, da je stanje pred volitvami boljše, kot pa. ga hočejo prikazati ZDA.
Kot je povedal Richardson, »predvolilna kampanja v Nikaragvi na splošno poteka pošteno, obstajajo pa posamični primeri, ki kažejo, da so nekateri opozicijski kandidati izpostavljeni grožnjam s strani predstavnikov vladajoče sandinistične stranke«. Sicer pa poročilo opozarja opozicijske kandidate, naj prenehajo z natolcevanjem diskreditirati volitve. Poročilo prinaša tudi izjave predstavnikov vlade, češ da so nikaragovski uporniki, ki jih finančno podpirajo ZDA, poskušali večkrat z nasiljem prisiliti kmečko prebivalstvo, da bi glasovalo za opozicijsko koalicijo.
Poročilo ugotavlja, da se je predvolilno nasilje v Nikaragvi na splošno poleglo in da so tudi poročila v sredstvih obveščanja, ki so v rokah države, neprimerno bolj uravnovešena kot pred nekaj meseci. Poročilo tudi dodaja, da vrhovni volilni svet, ki varuje integriteto volitev, v marsičem pomaga tudi opoziciji. Svet je sprejel kodeks volilne etike in uri tudi volilne opazovalce, hkrati pa bdi nad početjem ene in druge strani. Večkrat je tudi že opozoril vlado, naj ne zlorablja svoje avtoritete za vplivanje na volilce.
Kot je povedal Richardson, pa nekaterim opozicijskim kandidatom sandinisti res še vedno grozijo. To je po njegovem mnenju dokaj resen problem, ki lahko spodje verodostojnost volitev. V poročilu je rečeno, da se opozicijski kandidati pogosto pritožujejo, da jim nasprotna stran grozi s telesnim obračunavanjem, poškodbami lastnine in odpuščanjem iz službe. Toda poročilo ugotavlja, da to ni »načrtovana akcija vlade«, ampak početje nekaterih krajevnih veljakov in pripadnikov vladne varnostne službe.
Na volitvah, na katerih se bodo prebivalci Nikaragve
odločali, kdo bodo njihov predsednik, podpredsednik in skupščinski poslanci, nastopa močna opozicija, ki jo vodi Violeta Barrios de Chamorro, založnica glavnega opozicijskega časopisa La Prensa. Njo oziroma opozicijo je ameriška vlada podprla s 7,7 milijona dolarjev, po najnovejših ugotovitvah pa je opozicijska koalicija sedaj dobila tudi razna terenska vozila, ki so jih nikaragovske oblasti dalj časa zadrževale, češ da zanje ni bila plačana carina.
Nikaragvo je prejšnji mesec obiskal tudi nekdanji ameriški predsednik Carter. Kot so povedali člani njegove misije, gre Carterjevim pogovorom z nikaragovskim predsednikom Ortego v veliki meri zasluga, da se opozicija sedaj v kolikor toliko zmernih razmerah lahko pripravlja na volit-ve	MITJA MERŠOL
Bush za kompromis o ukrepih ki naj omejijo toplo gredo
WASHlNGTON Med ZDA in Evropo je prišlo do razhajanj glede načina, kako se mora razviti svet postaviti po robu pojavu tople grede v atmosferi. Do nenadnega preobrata med zasedanjem mednarodne študijske komisije OZN o vprašanju višanja temperature na našem planetu je prišlo v ponedeljek, ko je znanstvenikom spregovoril predsednik Bush. Šef washingtonske administracije je namreč jasno poudaril, da je treba doseči kompromis, ki ne bi zavrl rast industrijske proizvodnje. Ameriški delegati so takoj osvojili to »sugestijo«, medtem ko se njihovi evropski kolegi zavzemajo, da bi vsaj do leta 2000 ohranili koncentracije ogljikovega dioksida na dosedanji ravni. Še več, evropski znanstveniki predlagajo, cfa bi na oktobrski konferenci o podnebju v Ženevi predstavili mednarodno konvencijo, ki bi države obvezovala, da celo znižajo količine dima in drugih strupenih plinov. Za zelene in druge naravovarstvenike to še ni dovolj, a vseeno več kot predlagajo ZDA, ki v bistvu nočejo nobenega posega.
V Beogradu korejska ambasada
BEOGRAD — Včeraj so v Beogradu uradno odprli veleposlaništvo republike Koreje v SFR Jugoslaviji. Prvi začasni južnokorejski odpravnik poslov Tea Sik Li je izročil v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve namestniku zveznega sekretarja Milivoju Maksiču pismo in napovedal skorajšnjo otvori-
tev veleposlaništva. Maksič je obvestil južnokorejskega diplomata o pri' pravah Jugoslavije o odprtju dipl°' matskega predstavništva v Seulu, kamor bo kmalu odpotoval jugoslovanski diplomat. Diplomatske odnose med dvema državama so vzpostavil decembra lani. (dd)