Leto XXII., St. 11 V organizaciji Je mol, kolikor moli — toliko pravica Dopisi morajo biti franki-rani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotične organizacije. Člani strokovnih organizacij, priključeni Strokovni komisiji za Slovenijo, dobivajo list brezplačno. STROKOVNI ČASOPIS — Izhaja 15. v mesecu. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290 Čekovni račun štev. 13.562 Telefon interurban št. 34?8 Rokopisi se ne vračajo. Ujedinjeni Radnički Sindikalni Savez Jugoslavije Sarajevski kongres svobodnih strokovnih organizacij (URSSJ-a) je zaključil dobo v življenju organizacij delavcev in nameščencev. Težke borbe so za nami. Osemintrideset sestavnih organizacij je po svoji centrali predstavnik delovnih množic v državi. Vse te organizacije so s svojim smotrenim delom zbudile delavske množice in je samo njih dolžnost, da jih tem tesneje povežejo z disciplino in solidarnostjo delavskega razreda. Dobro vzgojene, v srcu in čustvu prepričane organizirane množice, nikakor ne ovirajo elana množic, ki ga zahteva politično gibanje. Socialnopoltične, de-lavskovarstvene zahteve so bitne važnosti za eksistenco delovnih ljudi in je ta borba najboljša Učiteljica za spoznavanje položaja in vzgojiteljica v borbi za pravice. Zastopani nismo v narodni skupščini kot politični borci. In naša naloga bo, da čimprej izvojujemo legalno obliko tudi za politično udejstvovanje. ker naše programatične zahteve so tu, so opravičene in je le pošteno in pravično, če si poiščemo pot, po kateri se bomo svobodno borili za svojo svobodo in socialno enakopravnost. Toda tudi strokovne organizacije imajo veliko nalogo. Kongres v Sarajevu je izdelal socialnopolitičen program ter navedel v njem glavne sedanje zahteve. Za nas niso nove. Tudi v volilni borbi smo govorili o njih. Te glavne zahteve strokovnih organizacij so: 1. Zasiguranje minimalnih mezd, ki so sedaj silovito diferencirane in sramotno nizke. Te dni smo sicer či-tali, da so življenjske razmere pri nas najcenejše. Poročevalci so pa pozabili povedati, da so pri nas mezdne razmere trideset do štirideset odstotkov slabše kakor drugod in si konzumenti kljub temu ne morejo oskrbeti življenjskih potrebščin. Potrebna je zakonita določba eksistenčnega minimuma in svoboda delavstva, da se bori za izboljšanje svojega socialnega položaja. 2. Borba proti reakciji, ki ogroža socialnopolitično in delav- skovarstveno zakonodajo. Kakor smo že poročaili, so delodajalske organizacije že izdelale predloge za poslabšanje te zakonodaje. Zahtevajo razmere, ki jih niti pred uveljavljenjem zakonodaje nismo imeli. Proti tej nameri morajo naše organizacije nastopiti najodločneje ter opozarjati javne faktorje, javnost in sploh vse, ki imajo kaj socialnega čuta in vpliv v teh vprašanjih. Uvesti hočejo zakonito tudi nočno delo in porabo moči pri nočnem delu, ki jim sedaj to prepoveduje. 3. Pravica do dela in pravica do življenja za vse. Tu je naša prva zahteva skrajšanje delovnega časa, kar ni le naša zahteva, marveč je v razvoju utemeljeno. Več strojev, boljša tehnizacija, krajši mora biti delovni čas, da bodo vsi Veliki sindikalni svet Poziv organizacijami Sej« Izvršnega odbora URSSJ, ki je bila 23. maja 1935, je sklenila sklicati v nedeljo, dne 18. avgusta 1935 v Zagreb VELIKI SINDIKALNI SVET z dnevnim redom: Minimalne delavske mezde (referenti: Vlado Pfeifer in Lovro Jakomin). Delavsko zavarovanje v brezposelnosti (referenti Jovo Jakšič in Gfga Štark). Delavsko zavarovanje v bolezni (referenti Luka Peričevič in Filip Kaitagič). Svobodne delavske strokovne organizacije proti žutim in fašističnim tcndencam v delavskem pokrči u (referenti Bogdan Krekič in Franc Svetek). Veliki sindikalni svet mora pokazati čim obširnejši in originalneji materijal o vprašanjih, ki so na dnevnem redu in zato pozivamo vse naše organizacije, da skličejo konference in zberejo materijal v delokrogu svojega dela. Konference morajo objeti ves program, ki se bo razpr?vljal na Velikem sindikalnem svetu. * Veliki sindikalni svet se sklicuje na podlagi § 16. pravil URSSJ, ki govori: »§ 16. Veliki sindikalni svet sestavljajo: a) člani Izvršnega odbora URSSJ. b) Delegati priključenih organizacij. § 17. Organizacije do 1000 članov imajo pravico do 1 delegata. Organizacije nad 1000 članov na 2 delegata. § 18. Potne stroške delegatov na seje Velikega sindikalnega sveta nosijo prizadete organizacije. S. 19. Seje Velikega sindikalnega sveta sklicu;e in jih vodi Izvršni odbor URSSJ. Te seje se sklicujejo po potrebi. § 20. Naloga Velikega sindikalnega sveta je, da v razdobju od kongresa URSSJ do kongresa URSSJ prelresa važna vprašanja: socialna, gospodarska in agitacijska in da o njih sklepa.« Za izvršni odbor URSSJ.: Bogdan Krekič, tajnik. Luka Pavičevič, predsednik. Sam zakon o minimalnih mezdah ne zadošča (Izkušnje v Kanadi.) Mi se borimo za zakon o minimalnih mezdah, da se ustavi prekomerno izkoriščanje delavstva. Za ta predlog so pridobile naše organizacije vso javnost. Zato upamo, da bo .dobil v doglednem času zakonito moč. Pri tem pa nikdar dovolj ne poudarimo, da se ne sme zanašati delavstvo, da bo že s samim zakonom begvekaj pridobljeno. Tudi, če bomo dosegli, da naš predlog postane zakon, se bo izvajal zakon v prid delavstva le, če bodo tu močne delavske organizacije. Delavstvo v Kanadi je n. pr. doseglo zakon o minimalnih mezdah, Kanadske strokovne organizacije so na svojem nedavnem jubilejnem kongresu razpravljale o izkušnjah z zakonito določenimi minimalnimi plačami. Te izkušnje so pokazale, da zakonita (določila ne ščitijo delavcev zadostno, če strokovne organizacije s svojo močjo ne izvojujejo izvaja- in da je pri vsej napredni socialni zakonodaji: »organizacijska moč sindikatov in njihova neodvisnost edina garancija za varovanje delavskih interesov.« Naše delavstvo, njegove organizacije in zbornice naj upoštevajo te izkušnje pri vsem svojem socialnopolitičnem delu. Razredna borba je dejanska in prava, če se delavstvo odločno postavlja, da se izvršujejo nja zanj ugodnih predpisov. Kongres pravi v tozadevni resoluciji: »Z vsem poudarkom podčrtavamo, da je obstoj močnih strokovnih organizEcij esnevne važnosti pri katerikoli obliki zakonodavnih mer na tem področju.« Napram državi je kongres zahteval spopolnitev zakona kakor: imenovanje inšpektorjev, določitev minimalnega in maksimalnega delovnega časa tako pri javnih kakor pri drugih delih, sankcije pri kršitvi odredb, določitev ne le denarnih, temveč tudi zapornih kazni za podjetnike, ki ponovno kršijo zakon, strogo obveznost, da se drže kolektivne pogodbe itd. Kakšnega pomena so strokovne organizacije, dokazuje poleg Kanade Avstralija, kjer so se uvedla sodišča za razsojanje vseh delovnih sporov. Kongres avstralskih organizacij je ugotovil, da so pravične razsodbe le tam, kjer je delavstvo organizirano delavoljni lahko zaposleni. V ta namen je potrebna pametna gospodarska politika, ki je vezana na zakonito dolžnost. Ministrstvo socialne politike naj dalje podaljša pri borzi dela podporno dobo za nezaposlene, za kar že ima zakonito pooblastilo. Sem spada tudi vprašanje nezaposlene mladine. Intervenirati je pri mednarodni zvezi v varstvo dece v Ženevi ter zahtevati mednarodno organizacijo dela v ta namen. 4. V to svrho je treba okrepiti delavske organizacije s stapljanjem organizacij v smislu sklepov kongresa, kjer je stvar dovolj zrela. Tu sem spadajo predvsem tekstilci in krojači, ker sta to sorodni stroki in bi lahko skupno urejevali svoje tarifne zadeve. To so velike naloge svobodnega strokovnega gibanja. Važnejše so celo te naloge, kakor bi bile one, ki bi jih mogli vršiti politični socialistični predstavniki delavskega razreda. Zaupanje delavskih množic v svoje organizacije naj to delo omogoči in vede do uspeha. Naša moralna sila je tudi velika. soc. zakoni. Razpišite volitve v samoupravne organe delavskega zavarovanja Delavsko zavarovanje je samoupravna delavska ustanova. Samoupravni organi izhajajo po zakonu iz svobodnih in tajnih volitev, katerih se udeležujejo vsi zavarovani delavci in nameščenci. Volitev samoupravnih organov se vrši — po zakonu — za tri leta. Zakon o zavarovanju delavcev je stopil1 v veljavo že 1922. leta. Ali volitve v ta samoupravni organ še niso izvršene. Uprave so imenovane, največkrat brez ali mimo predlogov in mišljenja delavskih in nameščenskih organizacij. A nekaj časa je bil v delavskem zavarovanju celo komisariat, ki mu je zadal težke udarce. V dobi gospodarske krize in socialnih skrbi, ki so na ramena delavskega razreda naprtili težka bremena raznih neuspehov, preživlja delavsko zavarovanje težke dneve. Delavstvo ima mnogo tehtnih razlogov, da ni s položajem o delavskem zavarovanju zadovoljno. Imenovane samouprave, pa četudi bi bile iz najboljših ljudi, niso dorastle, da na svoja ramena vzamejo odgovornost za življenje in obstoj delavskega zavarovanja v razmerah, kakšne so danes. Zato je potrebno, da se ohrani delavsko zavarovanje, da stopijo na čelo delavskega zavarovanja ljudje, ki bodo imeli neposredno zaupanje širokih delavskih množic, ki jim ga bodo izrazile s svobodnimi in tajnimi volitvami. Radi tega Ujedinjeni Radnički Sindikalni Savez Jugoslavije kot državna centrala svobodnih delavskih nameščenskih strokovnih organiza-! cij v Jugoslaviji, zahteva, da se neodložljivo in nemudoma razpišejo volitve za vse samoupravne organe delavskega in na-meščenskega zavarovanja v Jugoslaviji. Ujedinjeni Radnički Sindikalni Savez Jugoslavije poziva vse delavske in nameščenske organizacije in druge delavske ustanove, da se solidarizirajo z zahtevami po razpisu volitev v samoupravne organe, da s vseh svojih sej, sestankov, zborovanj, konferenc itd., pošljejo svoje pismene zahteve po teh volitvah. Predsedstvo U. R. S. S. J. Prijavljajte se za veliki kulturni zlet v Celje, ki se bo vršil dne 7. julija t. 1. Prijave se sprejemajo pri zaupnikih, »Svobodi« in strokovnih organizacijah. Kjer je delavski zaupnik, povsod lahko prijavite udeležbo. Plaže „gospode“ in plače siromakov Na okrožnem sodišču v Osijeku je te dni velika pravda, ki ji pravijo »korupcionistična pravda«. Obtoženih je nad 100 oseb. Obtoženi so za goljufije v škodo države. Obtožuje jih državno tožilstvo, da so sistematično, organizirano, več let goljufali državo na račun Našičke tovarne in nekaterih drugih podjetij, in da so za svoje deio prejemali tudi podkupnine!. Koliko znaša prevara, se še točno ne ve, je pa že sedaj ugotovljeno nekaj nad več sto milijonov dinarjev. Kar je za nas najbolj zanimivo, so plače ravnateljev tovarne »Na-šička«, »Podravine«, »Slaveksa« itd. Generalni ravnatelj Našičke, Sop, je imel na mesec 300.000 (tristotisoč) dinarjev! Drugi ravnatelj 120.000 Din, a več drugih pa 50.000 do 80.000 dinarjev. Osem ravnateljev Našičke je prejemalo »legalno« (zakonito) kot redno plačo okrog 650.000 dinarjev. Tovarna Našička je veliko podjetje, ki ima okrog 120 uradnikov. Teh 120 uradnikov je prejemalo mesečno 180 do 200 tisoč dinarjev. A ravnatelji sami 650.000 dinarjev. Delavci v tem podjetju pa dobivajo 15—24 dinarjev na dan, kar je za 2000 delav:ev, ki so pri tem podjetju zaposleni, v 25 delovnih dneh eden edini milijon dinarjev. Vseh 2000 delavcev, eden milijon, a 7 ravnateljev 650.(100 Din! To so številke, ki padajo v oči in govore tako glasno o vseli takih kapitalističnih svinjarijah, da mora izmučen, lačen delavec stisniti pesti. In ko je sodnik pri razpravi vprašal g. ravnatelja Sora: »Kako ste mogli dobivati mesečno plačo 300 tisoč dinarjev?« Pa je ravnatelj z nekako užaljenostjo odgovoril: »Ali jaz veljam toliko. Drugi mi ponujajo še več!« Tu, boginbogme, ni potreben noben komentar. Gospoda Sora in ostale Sore, ki jih je več ducatov, ni treba vprašati: Kje hranite ta denar v Jugoslaviji? — Tudi ne, kaj je to »kriza« in če jim je kaj poznana. — Ves svet pa ima v tem glasen odgovor : »Tu je tisto, zakaj gladujejo de-! lavci in nameščenci!« V kakšnem sorazmerju s pomočniki naj bodo zaposleni valenci? Ministrstvo trgovine in industrije je sestavilo projekt uredbe, ki naj bi na podlagi § 257. Obrtnega zakona urejevala, v katerem razmerju napram številu zaposlenih pomočnikov smejo biti zaposleni vajenci. § 1. tega načrta pravi: I. V trgovinah in obrtih je lahko: 1. Eden vajenec, če lastnik dela sam ali z enim pomočnikom. 2. Dva vajenca, ako je zaposlenih 5 pomočnikov. 3. Tri vajence, ako je uposlenih šest do deset pomočnikov. 4. Štiri vajence, če je zaposlenih v do-tični trgovini ali obrti več kakor deset pomočnikov. II. Ako dela lastnik trgovine ali obrti sam ali z enim pomočnikom, lahko prejme še enega učenca, če je prvi učenec, soglasne pogodbe že v zadnjem letu učenja. III. V eni trgovini ali obrti ne sme biti istočasno v pouku več vajencev, kalior štiri. § 2. 1. Za določitev števila vajencev soglasno § 1. te uredbe, ki bi se lahko sprejeli v učenje, je odločilno povprečno število za- poslenih pomočnikov v zadnjih šestih mesecih. 2. V dobi šestih mesecev, računajoč od dneva, ko je bilo izdano dovoljenje, ne sme nobena obrt sprejemati vajencev. § 3. Veljavnost te naredbe velja tudi za delavnice, v katerih se vrši obrtno delo na tovarniški način, Za strokovne delavnice tovarne, za delavnice in podjetja, ki ne spadajo pod naredbe Obrtnega zakona, ter delavnice, podjetja in ustanove, v katerih se v smislu Obrtnega zakona poleg drugega vrše obrtniška dela, velja istotako ta na-redba. § 4. Za vajence, ki so v učenju za časa, ko stopi ta Uredba v veljavo, te omejitve ne veljajo in lahko končajo svoj pouk, ne glede ns število zaposlenih pomočnikov v dotič-nih delavnicah. § 5. Kršitev te naredbe se kaznuje po §§ 398 točke 11 in 402 Obrtnega zakona. Ta Uredba dobi svojo moč, ko bo objavljena v »Službenih Novinah« Ministrstva trgovine in industrije. Cankarjeva družba vabi Dragi sodrugi! Cankarjeva družba stopa letos v 6. leto svojega obstoja Teh njenih 5 let delovanja je ovenčano s celo goro, z nad 100 tisoč, lepih delavskih knjig, ki so Sle kot prijatelji, učitelji in bodritelji v delavske in kmečke domove. Lani je izdala kar pet knjig za skromno članarino 25 Din, in sicer po svobodni volji članov. Kdor je plačal članarino 20.— Djti. je dobil 4 knjige. I isti pa. ki je plačal 25.— Din, je dobil 5 knjig. Letos izda Cankarjeva družba zopet na tak način knjige, kakor lani. To je, 4 knjige tistim, ki plačajo članarino 20.— Din, tistim pa, ki še doplačajo 5.— Din, torej 25.— Din, pa garnituro iz 5 knjig. Garnitura iz 4 knjig bo tako-le sestavljena: 1. Koledar Cankarjeve družbe ?a leto 1936. ki bo letos ves z domačo vse-vsebino in lepo ilustriran. Vi veste, da so Koledarji C. D. vedno vsebinsko bogati in lepi in bo Koledar za leto 1936 tudi na svoji višini. 2. Beer: Zgodovina socialnih bojev, III. del. 3. Beer: Zgodovina socialnih bojev, IV. del. Kakšna sta I. in II. del te zgodovine, ste videli lani. Da je to neprecenljivo bogastvo za delavstvo, nam ni treba povdarjati, zato skrbite, da bo čim več naročnikov. 4. Bratko Kreft: Med potniki in mornarji. Potovanje po Grčiji in Turčiji. Potopis bo opremljen tudi s slikami. Zanimiva in prijetna knjiga bo ta potopis. Te 4 knjige torej bodo dobili vsi tisti člani, ki bodo plačali naročnino 20.— Din. Kdor pa še doplača 5,— Din. bo dobil Peto knjigo — Tone Seliškar: Hiša brez oken. Krasna povest iz življenja delavcev v tovarniški četrti industrijskega mesta. Povest, ki jo bo vsak čital z užitkom. Cankarjeva družba je ponos delavstva in zato skrbite pri vsaki priliki, da pridobivate za njo člane, da bo vsak delovni človek član Cankarjeve družbe. Zbirajte člane! Pomagajte poverjenikom! Vsak strokovno organizirani bodi član Cankarjeve družbe! Bodimo kovači, zidarji svojih delavskih ustanov! Cankarjeva družba. Ivan Molek: Skozi mrak Recitacija. Skozi mrak, sodrugi, vodi pot na sonce-, skozi noč gre cesta v svetli dan. Skozi mrak trpljenja v boljše dni zivl)en)a, skozi noč tiranstva, bede in tlačanstva v jutro slave pelje ozka pot. Vsak korak je nova rana, vsak korak )e bolečina; , ^ , . Mnogi bratje so volkovi, mnoga zvezda te zvodnica. . Male duše, proč s le poti! Ne v ^pot^e! Le možje iz jekla sekajo s» ceste skozi mrak. Le možje premagajo močvir)a in volkov*,, le z naporom krepkih sil nastane dan. Tone Maček: Zavrnjeni krik Recitacija, govorni zbor. Eden recitira prve 4 stavke-vrstice, potem ostale 4 vrste govori zbor. Nadaljnih 7 vrst recitira nekje od zgoraj močan glas. Lnč reilektorja obseva pokrajino. Zadnji 2 vrstici zopel eden sam. Noč grozot se je kakor dušeča megla vlegla na zemljo, pobesnele furije so divje zaplesale čez njena obzorja in nasipale po njenih poljanah belih kosti in nalile v njena jezera do bregov človeške krvi. Pa je stresel izbičano zemljo en sam gigantski stok: O, Bog! Zaroti nam te iurije in vampirie, odpri nebo in stopi na zemljo usliši obupen klic svojih otrok. Nesrečneži! Zaman je molitev vaša, dokler niste pripravili božanstvu kraljevstva, dokler niste posvetili svojih templjev iztrebili s polja sledove smrti in očistili okrvavljena jezera, je zaman molitev vaia. Ker s krvjo si ne sme oskruniti nog Pravice in ljubezni Bog! Zahtevamo zaščito za tekstilno delavstvo Rentabilnost v produkciji tekstilnega blaga je privlekla veliko razpoložljivega kapitala v tekstilno industrijo in številne tekstilne tovarne so kar rasle. To je izzvalo in čim dalje bolj izziva vedno hujšo medsebojno konkurenco. Predvidena rentabilnost se zmanjšuje. Kupna moč je slaba, ker je delavstvo mi-zerno plačano. Da se pa iz tega izlije vkljub temu čimveč dobička, hočejo kapitalisti to tekstilno industrijo reorganizirati in racionalizirati. In med prvimi koraki je zmanjšanje delavskih in nameščenskih plač in vsestransko poslabšanje delovnih pogojev in redukcija delavstva. In to poslabšanje postaja vedno večje. Pogoste i n vedno težje so jorbe med delavci in podjetniki, kar potrjuje to trditev. Če nočemo, da se naše tekstilno delavstvo ne uvrsti na stopnjo angleških tkalcev pred stomi leti, je treba stopiti na plan. Delovni pogoji morajo biti na nivoju, ki je vsaj znosen. Zaslužek pa mora biti, da trije eksistenčne potrebe in ne sme pasti na količino peščice riža na dan. Prevelika je število tekstilnega delavstva in prevažna je njegova gospadarska in društvena naloga, da bi se šlo preko njega in njegovih življenskih potreb kar tako brezbrižno. Poleg tekstilnega delavstva se morajo zanj brigati tudi vse delav- ske ustanove, občinske oblasti in sama država. Napeti je treba vse sile, da se življenski položaj tekstilnega delavstva uredi in popravi. V projektu je sklicanje ankete zastopnikov tekstilnega delavstva, delavskih ustanov in državnih oblasti. Ta anketa bo pretresla vse probleme tekstilnega delavstva. Treba je siliti, da se ta anketa čimpreje skliče. Verjamemo, da se bodo na tej anketi odkrile strašne stvari, ki bodo dale misliti celo najbolj konservativnim glavam. Tekstilni kapital. da bi zaščitil in utrdil svojo rentabilnost, je pripravljen, da pregazi deset tisoče življenj iz vrst prve generacije naših tekstilnih delavcev in na žrtvah katerih zida svojo eksistenco. Poleg državne konference bo tudi več lokalnih konferenc z istim dnevnim redom. V prvi vrsti se mora gledati, da se ohrani delavska mezda na višini, ki je potrebna za odgovarjajočo eksistenco delavca in njegove družine. Mora se tudi zahtevati, da se spoštuje zakoniti maksimum dnevnega dela in vse zakonske zaščite delavca.'Glavna zahteva vseh zahtev pa mora biti sklenitev kolektivnih pogodb! S kolektivnimi pogodbami, ki jih postavlja strokovno organizirano delavstvo, se ohranijo inezde in dobri delovni panoji- Zato ne pozabite biti vsi organizirani! STROKOVNI VESTNIK KOVINARJI Slavka v tovarni verig d. d. Lesc*, ko to pliemo, se tra|a in delavstvo solidarno vztra\a v tem boju. Pred tovarno stoji straža, ki ne pusti nikogar nepoklicanega blizu. Tretji dan po stavki so imeli delavci tovarniški sestanek, na katerega je prišlo tudi id’o 40 jeseničanov; g. zastopnik politične oblasti ipa ijiim je zabranil 'pristop na zborovanje, češ, da je zborovanje samo za delavstvo tovarne verig, ne pa javno zborovanje, na katerega bi imeli vstop vsi. Prihod tolikega števila s o diru go v je dal spodbudo Laščanom, ki vedo, da v boju niso 'Osamljeni, ampak da je delavstvo v vsej državi na njihovi strani. Organ občinske pisarne Lesce je prišel na zborovanje s »Slovencem« v tioki vprašat vodstvo organizacije, če je s tisto notico, ki je na kratko sporočala o stavki, kaj v zvezi in je prinesel že tudi spisan popravek, češ, da ni res, da bi bila občina poslala brezposelne delavce razkladat 'premog. Delavstvo mu je odgovorilo, da zelo dobro ve, kako je bilo. Občina je dala na razpolago seznam brezposelnih, nek šolar pa je tekal od hiše do hiše in iskal ljudi. Za taka pojasnila se -res ni treba obračati na delavstvo, ampak na tiste, ki to vedo. Te dni ije imela straža (ženske, ker podnevi one stražijo) opravtka z nekim delavcem, ki je hotel iti v tovarno po bolniški list, češ, da je bolan in da mora k zdravniku. Zvesta straža pa v bojazni, da mož nima čistih namenov, ga ni pustil notri, tako, da je dotičnik zaprosil za orožniško intervencijo. Ko >e prišel v spremstvu orožnikov, ije straža odgovorila, da ga pusti v poslopje, če orožniki garantirajo, da bo prišel tudi ven in res sta ga čez nekaj časa 'pripeljala orožnika zopet naizaj na cesto z boiltniškim listom. Če bi delavstvo povsod tako budno pazilo na vse, kar ga mora ogrožati, tedaj ne bi bilo potrebe posezati po tem zadnjem orožju, pač ipa bi si svoja prava izbojevalo po torn svojih razrednih organizacij. Leščani, na zadnjem javnem zborovanju na Jesenicah ste imeli priliko prepričati se, ikako gorenjski kovinarji pazmo zasledujejo vaš iboj, zatV zre obupavajte, bolje je sedaj malo nategniti jermen in 17ina” gati, .kakor pa premaganemu iti po kolenih naizaj in potem stalno živeti v še slabših razmerah in delati ob še slabših pogo)in kot ste jih pa imeli do sedaj in katere so vas pognale v ta boj. Vztrajajte! Kovinarji v obrambnam boju Velik javni shod na Jesenicah, kakršnih že ni bi’Jo od leta 1932. ko so stali jeseniški kovinarji v mezdnem boiu za obrambo svojih pravic, se pnrški sistem kot tak in da mora biti delavstvo pripravljeno po vzglledu Lesc, če treba braniti svoje najosnovnejše pravice. Poslani sta bili z zborovanja dve resoluciji, ena specijellno za Jesenice, drulga za Lesce na vse merodajne faktorje, ki naj bosta zadnji otpomin, da je sedanje stanje nevzdržno in da mora prenehati, iker če dlo česa pride, bo pač nosil odgovornost tisti, iki bo delavstvo do tega prisilil- Skoro tri ure trajajoči shod je predsednik zaključil z apelom za pomoč leščan-skim kovinarjem, da bodo mogli vztrajati v svoji berbi, za kar mu je zbrano delavstvo burno pritrjevalo. Zastopnik Leščanov se je ponovno pri-gllasil k besedi in se zahvalil za tako tople izraze solidarnosti in obljubil, da bodo le-ščanski kovinarji vztrajali v boju, ki je bo) za pravice vsega ostalega, zlasti še kovinarskega delavstva. RUDARJI Ali ste organizirani... 1 Odgovor tistim, ki ne vedo kam spadajo Brez dvoma so v današnji razredni kapitalistični družbi delavske strokovne organizacije postale tako važen socialni činitelj za delavstvo, 15 junija 1935 DELAVEC« Siran 3 da bi bil brez njih njegov obstoj sploh nemogoč. Kako važno vlogo igra danes razredna strokovna organizacija v dobi najrazvitejšega kapitalizma, je razvidno tudi iz tega, da jim še celo razni fašizmi priznavajo potrebo obstoja, čeprav v drugačnem smislu. Kjer se pa kapitalizmu še ni posrečilo »zjednačiti« in pofašistiti vseli strokovnih organizacij v eno, tam obstoja še danes več vrst strokovnih organizacij. Te imajo mogoče nekaj skupnega na socialnem polju, so pa si v pogledu na socialni razvoj družbe popolnoma nasprotnega uaziranja. Tako obstojajo pri nas poleg svobodno-razrednih strokovnih organizacij še Jugoslovanska strokovna zveza (krščanski socialisti) in Narodna strokovna zveza (nacionalisti). Vse te tri strokovne organizacije se potegujejo za zaupanje delavstva in vsaka pravi, da je edino pravilna. In delavstvo ima popolno svobodo v odločitvi, h kateri organizaciji hoče pripadati. To je v redu. Vendar pa pri tem nastane vprašanje, za katero je odločitev pravilnejša? Ni naš namen, danes na tem mestu razglabljati o programatični pravilnosti ene ali druge organizacije. Vendar povedati hočemo samo en konkreten primer izmed vsakodnevnih, kako kapitalisti gledajo na posamezne organizacije? V nekem rudniku Slovenije sc delavstvo dalje časa ni moglo odločiti za nobeno organizacijo. Posledice tega, seveda, niso izostale. Brezpravnost delavstva je bila popolna. Ko se je pa začel gotov del delavstva probujati in se organizirati v Zvezi rudarjev Jugoslavije, takrat sc je takoj tudi pojavila potreba ustanovitve organizacije Na-rodno-strokovne zveze. Inicijativa za to je prišla iz pisarne obratnega vodstva samega. Ko so bile volitve obratnih zaupnikov, je zastopnik podjetja kar sam predlagal imena tistih, katere želi, da delavstvo za zaupnike izvoli. Predlagani pa so bili sami nacionalisti.............. In ko se je zopet v enem drugem takem nacionalnem rudniku, kjer se socialno pravo delavstva najmanj upošteva, pojavila strokovna organizacija Zveze rudarjev Jugoslavije, so se takoj podali razni strelni mojstri in pazniki po odkopih za rudarji in jili začeli izpraševati, ali ste organizirani pri rdečih in kdo je tisti, ki za rdeče agitira? To smo danes zabeležili samo kot kronisti, a pridržujemo si pa pravo, da bomo vprašali dotičnega podjetnika, ali ima paznike zato nastavljene, da vrše nadzorstvo pri delu, ali pa samo zato, da-izprašujejo politično vest rudarjev. Na kongresu Zveze Rudarjev Jugoslavije v Celju sta bili sprejeti sledeči resoluciji, ki sta bili poslani kr. vladi in ministrstvu za rude in šume v Beogradu: Rudarski delegati, zbrani na V. rednem kongresu Zveze rudailjev Jugoslavije v Celju, dne 12. maja 1935, ugotavljajo na pod-llaigi poročili iz posameznih rudnikov sledeče: Položaj delavstva, zaposlenega v rudarski industriji, je .vsled obstoječe vsesplošne .gospodarske krize p ostal do skrajnosti nevzdržen in naravnost obuipen, predvsem za delavstvo malih rudnikov. Dvig produkcije, povzročen po tehnični izpopolnitvi obratov in racionalizacija dela, je povzročil, da se je vrglo tisoče in tisoče rudarskega delavstva na cesto, in še zaposlenim so se poleg znižanja mezd, zmanjšali še delllovni dnevi. To je dalo povod, ida so začeli rudarski podjetniki še bolj pritiskati .na delavske mezde, katere iso ipri večjih rudnikih, vsled (praznovanja šihtov, skrajno nezadostne, in pri malih rudnikih pa tako sramotno nizke, da se sploh mi mogoče več preživljati z njimi. In še te se pri .gotovih rudnikih zelo neredno izplačujejo'. To neznosno stanje se pa .poslabšuje še s tem, iker ipodljetniki zahtevajo vedno večjo storitev od delavstva. Radi teh razmer je rudarsko delavstvo gospodarsko popolnoma propadlo. Bolezen pri delavstvu in v družini je v glavnem v pomanjkanju .zadostne hnane. Predčasna iz-neimoglbst rudlarjev je vzrok prenapornega dela ob slaibi .prehrani. Rudarski otroci zaostajajo v rlasti iiin se starosti primerno ne razvijajo radi slabe prehrane. Nezgode pri delu se mniože radi skrajno prlganjaškega sistema pri delu. Zgoraj navedeno nam veleva, da če se hoče nadaljna propast rudarskega življa preprečiti, odnosno da se sedanji obuipni položaj rudarjev vsaj kolikor toliko zbolljša, je ipotrebno, da se ukrene: 1. Da Kr. vlada izda čimprej zakon o minimalnih mezdah, krajevnim draginjskim prilikam primemo, in izpod katerega določb ne bodo smeli rudarski podjetniki plačevali delavstvo. 2. Da se z zakonskimi določili odredi redno izplačevanje delavskih mezd in se onim podjetnikom, ki se proti temu pre-greše, kratkomalo odvzame obratno dovoljenje. Ne sme se več dopuščati, da se gotovi rudarski podjetniki z zadržavanjem rudarskih plač okoriščavajo na račun sestradanih rudarjev. 3. Da se zavarovanje rudarskega delavstva zoper brezposelnost v najkrajšem času z zakonom uredi tako, da ne bodo oni, kateri niso po lastni krivdi prišli v brezposelnost, v breme javnosti in drugih zavarovalnih panog, temveč da bodo imeli možnost do poštene eksistence tudi takrat, kadar jim je možnost do dela in zaslužka odvzeta. ♦ Rudarski delegati, zbrani na V. rednem kongresu Zveze rudarjev Jugoslavije v Ce-llju, dne 12. maja 1935, si po zaslišanju poročila o nesrečnih slučajih v rudnikih dovoljujejo predlagati g. Ministru, da v svrho zaščite zdravja in živllljenja rudarjev blagovoli izvesti sledeče: 1. Za celo državo se naj čimprej uzakoni enoten rudarski zakon, sloneč na temeljih socialnega prava sodobnega človeka in znanstvenih izkustev sodobne tehnike in geologije; 2. S tem v zvezi se naj izdajo novi ru-darsko-policijski predpisi, ob upoštevanju sedanjega načina dela, za vso državo enotni in ki naj imajo namen ščititi zdravje in življenje rudarjev. 3. V novi rudarski zakon se naj vnesejo določbe o obvezni praktični in teoretični izobrazbi rudarjev z izprašano usposoblje- nostjo za kopača. Stroške za to naj nosijo podjetja in država, a pouk pa nflj vrše od rudarske oblasti za to določeni rudarski in- ženerji. _ ' _ 4. V rudaiski zakon naj pridejo določbe o uveljavljenju nepristranske in neodvisne kontrole vseh rudniških naprav, nad in pod zemljo. Ta kontrola, na katero pa podjetje ne sme imeti nobenega upliva, naj bi se delila v dva dela in sicer: v obratno in splošno, za vse rudnike dotične banovine. Prva bi naj obstojala na obratu iz 2 do 5 najizkušenejših rudarjev kopačev, katere je predhodno rudarska oblast preiskusila in potrdila. Splošna kontrola pa, iz po enega auto-riziranega rudarskega inženerja, enega predstavnika rudarske oblasti, in enega zastopnika delavstva, katerega je delavstvo neodvisno, po svojem prostem prevdarku predlagalo potom pristojne Delavske zbornice. Prva kontrola je podrejena drugi, in druga pa ministrstvu za rude in šume. Natančnejša določila k temu izda minister za lude in šume potom uredbe. V Celju, dne 12. maja 1935. Resolucija, ki je bila poslana od vseh podružnic ZRJ. na ministrstvo za rude in šume in ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje v pogledu uredbe o centralnem skladu za sanacijo bratovskih skladnic. Z. R. J. ugotavlja: Da ne pomenja ta uredba v stilizaciji, kakor je v časopisju objavljena, nikakega izboljšanja položaja bratovskih skladnic. V kolikor nadomešča uredba sigurne dohodke rudarskega zavarovanja po zakonu o Pokrajinskem pokojninskem skladu z nesigur-nimi dohodki iz naslova trošarin na del uvoženega premoga in subvencij drugih bratovskih skladnic, se lahko trdi, da je za najbolj ogroženo bratovsko skladbico, za bratovsko skladnico v Ljubljani dosedanje stanje še poslabšano. Vsled tega prosi naslovno ministrstvo, da zastavi ves svoj upliv, da se uredba nemudoma tako izpopolni, da bodo dolžni plačevati konsumenti premoga in drugih rudnin domače provenienco in še neobdavčenega uvoza vsaj 1% vrednosti produkcije za sanacijo rudarskega zavarovanja. Dokler se tega ne bi moglo doseči, je neobhodno potrebno, da se osigurajo rudarskemu zavarovanju dohodki, ki jih je prejemalo po zakonu o Pokrajinskem pokojninskem skladu v Sloveniji, v polnem obsegu in da se razveljavi določba, po kateri bi se ta sklad delno ukinil. Zabukovca. Postopajte vsi pravično Ta rudnik, ki ima razmeroma najboljši premog, je tudi zadela splošna kriza v oddaji premoga. Tako je že dalje časa 40 ljudi vedno na dopustu, ki se pa 14 dnevno menjavajo. To je pravilno. Vendar še se z zaposlenimi tudi praznuje po 1—2 šilita tedensko. Pri gotovih delih za čas praznovanja zaposlenih ljudi se na dveli tretjinah pr jamskih delih pravilno zaposluje za ča; praznovanja gospodarsko šibkejše. Na ostali tretjini in pa na zunanjem obratu se pa to sploh ne upošteva, kljub pritožbam delavstva po svojih zaupnikih. Prizadete, ki jih krivda zadene, si dovoljujemo vljudno vprašati, ali ne vedo, da imamo vsi državljani enake pravice in dolžnosti, in da se želodci rdečih prav nič ne razlikujejo od »ta plavili«. Še enkrat Pika. Zahvala. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem vsem darovalcem, ki so prispevali k moji podpori 280 Din, katere je nabral na izplačilni dan zaupnik s. Kolar zame. Najlepša hvala tudi s. Kolarju za storjene dobroto. Družnost! — Kozovlnc Franc, brezposelni,judar, Zabukovca. SPLOŠNA DEL.STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE Zmaga tekstilnega delavstva v Kočevju Po 16 dnevih solidarne stavke je podjetje podpisalo kolektivno pogodbo Kakor sino poročali v zadnji »Del. Politiki«, so se 6. junija začela pogajanja med s ta vkuj očirn delavstvom in podjetjem »Triglav« v Kočevju. Pogajanja so bila še isti dan zaključena in delavstvo je potem na javnem shodu sprejelo soglasno kolektivno pogodbo. Pri pogajanjih so zastopali delavstvo: za Delavsko zbornico s. Sedej, za Strokovno komisijo s. Leskovšek, za Splošno delavsko zvezo s. Jakomin, kot zaupniki delavstva iz tovarne »Triglav« ss. Črnugelj, Ančka, Deržek Josip, Štefan Beguš, Matija Kobola, Alojz Kamenčki, Polde Kastisar in Anton Marinč. Podjetje sta zastopala predsednik upravnega sveta g. Franjo Sire in ravnatelj lie. Pogajanjam je prisostvoval tudi sreski načelnik g. Brezigar, vodil jih je pa zastopnik inšpekcije dela g. Gorjanc. Sklenilo se je, da se radi stavke ne bo nikogar preganjalo ter se ne bo nikogar od zaposlenih delavcev vsled preureditve dela z dvostol-nega na tristolni sistem odpustilo. Sprejelo se bo nazaj v delo tudi 8 delavcev, ki so bili po 14. maju odpuščeni. Kolekitvna pogodba, ki se je obojestransko podpisala, določa v glavnem naslednje: Delo se plačuje načeloma na uro. V tkalnici traja vajeniška doba mesec dni. Vajenec prejema na uro najmanj Din 1.50. Po preteku te učne dobe znaša temeljna plača brez ozira na spol Din 2.—, po poteku enega leta 2.50 Din in po dveh letih Din 3.—. V tiskarni prejemajo pomožni in zunanji delavci po 2.50, 3.— do 3.50 Din temeljne urne plače. Za profesioniste znaša temeljna urna plača 4 do 6 Din. Akordna postavka k temeljnim plačam se določa sporazumno z delavskimi zaupniki. Delovni čas znaša 8 ur na dan. Vsako delo čez 8 ur se plača s 50% pribitkom. Pogodba določa podrobno o delavskih zaupnikih, o odškodnini radi bolezni in zadržkov pri delu itd. Prvi odpovedni rok pogodbe je 1. jan. 1936. Delavstvo pri »Triglavu« je doseglo to, kar je zahtevalo: izvajanje zakonitih določil o zaščiti delavstva in minimalno mezdo. Ta uspeh je delavstvo doseglo radi popolne solidarne stavke v sporazumu z vsemi delavskimi organizacijami in radi podpore, ki jim jo je izkazovalo kmečko prebivalstvo z živežem, drugi pa z denarjem. Tako lahko ugotovimo, da se je 16 dnevna stavka zmagovito končala v znamenju delavsko-kmečke zveze. Zakaj molči »Pohod«? Zadnji »Pohod« molči kot grob na našo ugotovitev, da je glavni faktor pri tovarni »Triglav« g. Sire, ki je obenem v načelstvu izdajatelj-stva »Pohoda«. Ta list v isti številki sicer piše o mizernih plačah delavstva, molči pa o tem, da so najmi-zernejše baš tam, kjer vodijo podjetja »Pohodovci« in da je moralo delavstvo 16 dni stavkati, da je .doseglo upoštevanje državnih zakonov v podjetju,, ki mu načeluje član načelstva zadruge, ki izdaja »Pohod«. Moste« KEMIČNA TOVARNA V petek, dne 7. t. m. so delavci v kemični tovarni v oddelku delavnica postavili zahtevo po povišanju plač, ker jim je to že ravnateljstvo tovarne obljubljalo najmanj eno leto. Ali bilo je vedno samo pri obljubah. Pa je končno delavstvo reklo: »Povijajte, kakor ste rekli, ali pa bodo stroji stavkali.« Ali obratovodja je imel izrecno nalogo od ravnateljstva, da kdor noče delati, lahko gre. Ima pii regulaciji Ljubljanice na razpolago ključavničarje po 2.50 Din na uro. (Ali vidite delavci, kako sami sebi škodujete. Op. ured.) Ker pa je delavstvo že itak do skrajnosti izčrpano in lačno, mu je bilo vseeno: Ali na cesto, ali pa zmago. In stroji so obstali ob 7. uri zjutraj. Trd boj je bilo do K 9. ure neizprosen. Delavstvo je izjavilo, da ne gre iz obrata, četudi je bilo že vse odpuščeno, razen če ga s silo odpeljejo z rešilnim autom kamorkoli. Ta odločnost in neomajanost delavstva je zmagala. Ob 'A 9. uri je podjetje izjavilo, da poviša plače po sposobnosti in starosti delavca, t. j. od 25 do 50 para na uro. Sodrugi, sedaj nas je samo 60 organiziranih. Kje ste še ostali 60teri? Naj Vam bo to vzgled in pridite v organizacijo. —a-— Maribor. Opaža se, da tekstilna industrija vsepovsod racionalizira svoje obrate. In mesto da bi zmanjšala delovni čas, odpušča delavstvo. Ni skoraj dneva, da bi se ne moralo posredovati za enega ali drugega kar tako odpuščenega delavca ali^ delavko, včasi uspešno, včasi neuspešno. Ce bi bili vsi organizirani, trdno strnjeni, bi bilo največkrat tako posredovanje uspešno. Zadnje mesece so znižala mezde podjetja: Hutter, Zelenka. Doctor in drug, .lugotekstil in Thoma. Ponekod se delavstvo nahaja v mezdnem gibanju. Pri Thomi je mezdno gibanje in se bo delavstvu dalo doseči nekatere uspehe. Večje gibanje je pri Zelenki, ki je največji izkoriščevalec delovne sile človeka-delavca. Delavstvo se je združilo vsaj toliko, da zahteva izboljšanje mezd. Podjetje je pristalo le na 5 odst., kar pa je izrecno premalo. Delavstvo je pripravljeno vsled tega stopiti v stavko. Tržič. V tukajšnjih tovarnah se je začelo delavstvo priganjati z metodo srednjeveških valptov. »Es muss gehn,<; taka je njih metoda. In to delajo predvsem mladi mojstri. Kaznujejo delavstvo kar na veliko. Za vsako malenkost kar 20 Din kazni, in to brez ugotovitve, kdo je kriv. Prizadeti delavci in delavke javno vprašamo oblast, če je temi ljudem za šikaniranje delavstva. državljanov Jugoslavije, priznala državljanstvo? Če teh šikan ne bo konec, bomo priobčili imena teh zvestih valptov kapitalizma, in to s konkretnimi dokazi. Vsem delavcem_ in delavkam pa kličem in vas poživljam: Če se ne bomo postavili kakor eden, in to organizirani v naši strokovni organizaciji, da bomo tako silen, mogočen »Ml«. Pika. Iz kemične tovarne v Mostah Prvi maj, največji praznik delavstva, smo pri nas praznovali v znamenju agitacije za pomnožitev članstva za našo strokovno organizacijo. Vsem neorganiziranim delavcem smo izročili pismene okrožnice z 10 važnimi vprašanji, ki so važnega poine-ia za vse delavce v tovarni. Uspehi niso izostali. Pristopilo je precejšnje število novih članov v našo organizacijo. Veliko pa jih še je, ki se menda čutijo varne, iu mislijo, da zanje ne velja neprestani Mic po združitvi vsega de avstva v eno samo organizacijo za obramb.) njihov'h lastnih eksistenc. Boječi so bolj kot gozdni zajci ter se plašijo pred svojo lastno senco, kaj še le, če prihaja kdo od predpošta\-ljenih. Joj., to ie strah in trepet. Vsi t) stia-hotni pojavi naših neorganiziranih je pa samo en dokaz, da se vendar čutijo, da so zgrešili pravo smer in da niso na pravi poti. Nekaj jim manjka. Ne morejo se pa sprijazniti z zavestjo, da je zadnji čas, da stopijo v organizirane vrste hrabrih in nepopustljivih sodnikov v kemični tovarni, ki se ne strašijo nobene žrtve, kadar gre za pravico delavcev. Neorganizirani eden drugega navdušujejo z izgovorom, da v današnjem času ni z organizacijo nič, ker je preveč brezposelnih ter se ponudijo še za slabše službene pogoje, kot jih imamo mi. Mislijo pa, da bo organizacija dosegla takrat kake uspehe, kadar bo zopet na tovarniških vratih listek, da se delavci sprejemajo v službo. Dragi prijatelji, tistih časov pa ne bo več ali vsaj tako kmalu ne. Zakaj tehnika se še vedno dalje razvija in prav radi tega se listki na tovarniških vratih za sprejem delavcev v službo ne bodo pojavili; nasprotnih listkov — odpustov, pa lahko vsak dati dočakamo. — Tudi obljubljenih dežel, kot so bile nekdaj, ni več. Amerika, Nemčija, Francija in druge so našemu delavcu zaprla pot, iu še tistim, ki so že več let v teh deželah naseljeni, grozi nevarnost, da jih pošljejo izmučene in praznih žepov v domovino. In sedaj pa le še čakajte, da se boste organizirali takrat, kadar boste zagledali listek za sprejem delavcev. Misel neorganiziranih delavcev je zgrešena. V tej težki situaciji, v kateri se delavski razred nahaja, je samo ena pot, in to je, da se vsi delavci čim preje združijo v organizaciji. Boj za goli obstanek nas vseh bo težak in konkurenčni boj se bo gotovo nadaljeval v neizprosni obliki. Na eni strani ga bo izvajal kapitalist sam, na drugi strani pa delavstvo samo po pregovoru, da prazen želodec ne pozna mej. 2e prej sem omenil, da obljubljenih dežel ni več. Naš delavec si ne bo mogel iskati kruha drugod, po drugih državah, kot je bilo to nekdaj v starih časih, temveč ga bo moral poiskati doma. To bo pa seveda velik čudež, ta kruli dobiti. Delavci, zdi se mi, da bo prišel kmalu Čas, ko bo moral vsak iskati zavetišče v veliki družbi, ki bo zgrajena in gorje mu, kdor bo ostal sam. Zato klic po organizaciji vsega delavstva ne sme prenehati nikoli, zakaj čas, v katerem živimo, je resen ter zahteva močno voljo in odporne sile nas vseli, ki nas hoče današnji val kapitalizma popolnoma upropastiti. Ponovno kličem in vabim vse v kemični tovarni zaposlene delavce in delavke, stopite v vrste organiziranih borcev, da bo naš boj lažji in uspešnejši. Držati danes križem roke ter tožiti o slabih časih in razmerah, pomeni biti pomagač in pospešitelj teh težkih razmer. Kvišku srca in glave. Naša pot organiziranega delavstva je prava in tudi naši cilji morajo biti brez popuščanja izvojevani. V tej borbi mora podleči oni satanski pohlep po nikdar zadostnem dobičku, ki radi njega gladuje in umira milijonska množica delovnega ljudstva. Dragi sodrugi v kemični tovarni, delajmo najprej, ne da se utrudimo Stran 4_______________________________________________»DELAVEC«________________________________________15. junija 1935 OBVESTILO! Vse čitatelje »Delavca« obveSčamo, da bedo redno sprejemali vsakega 15. v mesecu „Deiavca“ in vsakega 1. v mesecu »Ljudski Glas“. Rokopise za »Delavca« pošljite najkasneje do vsakega 10. v mesecu, za »Ljudski Glas« pa do vsakega 25. v mesecu. Pišite s črnilom, samo na eni štreni. Poročajte vse, kar se Vam dogaja v tc varni, o neuspehih organizacije itd. Uretfnlllvo In uprava uDelavec". in toliko časa. da bo vsak naš delavec sprevidel, da je ne biti organiziran, velik greh ter da je delavska zavednost tista moč. ki vodi delavski razred do srečnejših dni in in lepše bodočnosti. J. STROJNIKI Vsem strojnikom! Za nas strojnike je zelo važno, da se strnemo v eno celoto. Nihče nc more zastopati strojniških interesov, strojniških potreb tako konkretno, kakor naša strojniška organizacija. Ona je 'predstavnica in zagovornica strojnikov, ona se bori za naše skupne nterese. Njena diolžnost je, da 'pri teh reformah sodeluje, da predlaga in zagovarja naše 'potrebe, da odločno zahteva, da se naše zahteve spravijo v življenje tako, da se jim da zakonska moč. Zavedati se moramo, da je uspeh v tom pcgledu odivisen od nas samih. Zato mioramo vsi sodicJbvati, 'biti moramo vsi* aktivni člani naše strojniške organizacije. Tedaj bo tudi naša organizacija dovolj močna, tako materialistično kakor moralno, da na me odajnih mestih nastopi z uspehom v o.Urambo naših Interesov. Upam, da ni med nami naivneža, kateri bi mislil, da mu bo socialno izboljšanje njegovega položaja samo padlo v naročje, ali celo, da mu bo vse to preskrbel njegov delodajalec. Strojniki! Nihče drugi ne bo zagovarjal naših interesov, nihče drugi jih ne bo uveljavljal, aka ne mi sami — potom naše lastna criganizacije. Zavedamo se pomena skupne borbe, ne cepimo moči! Združimo se v skupno bo *50, za skupne interese! Opcalba: Zveza strojnikov je sklenila zc-pet izdajati svoj glasnik, kateri v kratkem izide. Vsi člani dobijo glasniik brezplačno. Želeti pa -je, da naš glasnik naročijo vsi stro'mki, tud* do sedaj še neorganizirani, tako da bodo vsi strojniki informirani o našem delu in htfju, o naših potrebah in težnjah, o pomenu skupnega delovanja itd. Pored tega prinaša glasnik tudi obilo tehničnih člankov iin novosti. .Informacije dobite pri Savezu Strojnikov - Sekciifa Ljubljana, Delavska zbornica, tpoštni predal 290, v Ljubljani. ^ OBLAČILNI DELAVCI OdSkodn’na po § 220. Obrtnega zakona V Mariboiu, kakor tudi v drugih krajih imajo krojaški mojstri navado, da 1>u-stijo svoje pomočnike čakati na delo vsled pomanjkanja dela, ali ipa vsled šikaniranja. Tako je tudi tvrdka Dolček-Marini 'pustila brez dela s. K. Pocajta, ne da bi ga po zakonu zato cdšikodovala. Ko je tvrdka Pocajta odslovila, je isti potom svojega pravnega zastopnika vložil tožbo za odškodnino, katera mu ptipada po § 220 Obrtnega zakona. Pri obravnavi je prišlo do poravnave in tvrelka je morala pfračati s. Pocajtu 7000 Din, s. Pocajt pa 2500 D:n 'pravnemu zastopniku. Ako bi dobljena vsota znašala samo recimo 1000 Din, bi moral s. Pocait dorlačati za zastopstvo še 1500 D n iz svojega. Skrajni čas bi že 'bil, da se ustanovijo po Obrtnem zakonu predvidena sodišča dobrih ljiudi, kjer ni 'potrebno, da bi moral delavec imeti svojega advokata, temveč 'bi ga zastopal lahko zastopnik njegove strokovne organizacije. Občni zbor ljubljanske podružnice V pondeljek, dine 19. ima;>a se je vršil občni zbor ljubljanske podružnice oblačilnih dtelavcev. Občni zbor se je nekoliko pozneje vrirl kot druga leta. Delovanje odbora iv preteklem poslovnem letu se je omejilo le na kasiranje iprispevkov, izdajanje •podpor in ipriTedStev veselice. Blagajniško porodilo vsledl velike breaposelltiosti članstva ni povsem ugodno. Izvoljen je bil nov odbor s sodr. A. Smerajcom na čelu, katerega čaka veliko dela, tako za pccmnoži-tev članstva, katero je zadnja leta padlo skoraj za polovico, sklenitev nove kolektivne pogodbe, gojiti borbenost in solidarnost članstva, katerega med krojaškimi pomočniki jako pogrešamo, stopiti v stik z drugimi sorodnimi organizacijami v svrho skupnega dedovanja za iziboljšanje socijal-rega položaja delavstva i. t. d. Pri točki rRazno« se je pozvalo članstvo, da se v čim večjem številu udeleži izleta »Svobod« v Celje dne 7. julija, ter o odškodnini vajencem po Obrtnem zakonu. Vsled pozne ure se je občni zbor nato zaključil. ZVEZA LESNIH DELAVCEV V dneh 9. in 10. junija t. 1. so se zbrali delegati Zveze lesnih delavcev in sorodnih strok Jugoslavije v Ljubljani na svoj redni zvezin kongres. Iz daljnih krajev svojih podi užnic so prišli delegati da povedo svoje goije pred centralnim iorumom. Težka gospodarska kriza, ki je zajela lesno industrijo, ter brezprimerno izkorišča- Mary Mnlker Celje, Aleksandrov trg. Zadnje novosti damskih klobukov. Popravila, hitro, točno in po ceni. Žalni klobuki vedno v zalogi. nje lesnih podjetnikov, je pognala lesno delavstvo v obup. Mrzli dimniki po žagah strašijo, stroje razjeda rja, delavstvo pa tuberkuloza. Povsod vlada beda in pomanjkanje; strah pred zimo je v vseh družinah, delavec ne zasluži niti za golo preživljanje, kaj obleka in ostalo. Prišli so delegati iz zelenega Pohorja tja do pod Snežnika, od kočevskih gozdov, ki izumirajo, tja do kamniških planin. Vsi so podali svoja poročila, povsod enako izkoriščanje in povsod pomanjkanje. Tudi centralni odbor je podal svoje poročilo o delovanju centrale. Kljub maloštevilnemu članstvu je zveza imela ogromno dela na terenu. Vršila pa je poleg zborovanj in predavanj, posredovanj in raznih sednih razprav, ogromno socijalno delo, saj je izplačala petdeset tisoč Din brez-, poselnih podpor svojemu članstvu. Vsi iunk-cijonarji so pedali svoja poročila izčrpno ter so bili delegati zadovoljni. Poleg vsega se je razpravljalo o prispevkih, kongres je sklenil upeljati še en razred, ki naj bi omogočil tudi delavcem z malo plačo vstop v organizacijo, kateri pa bi imeli po enem letu članstva le pravno zaščito. Pri volitvi nove uprave so bili po večini izvoljeni stari in že iskuieni sodrugi, ki delujejo dolgo v strokovnem pokretu, saj so med n;:mi člani ljubljanske podružnice, ki imajo nad 30 let članstva za seboj in bridkih izkušenj, kar jamči, da bo odbor storil vse kar je v njegovi meči. Za predsednika je bil nadaFe izvoljen sodrug Der-mastije, ta'n’k Bricelj, blagajnik Toplišek, nadalje Kus. Giegorič, Jzoclj, Bizovičar, Jernejčič, Villan. Tomšič. Okretič, Berčič, Hlebš, Žebavc, Bolih, Erjavec, Mihelj. Zavedajoč se dolžnosti, ki jih je naložil kongres, so vsi sodrugi sprejeli j;m poverjeno lunkcijc s trdno vcljo, da delajo za orocvit organizacije, za boljšo bodočnost delavskega razreda. Buenos Aires Je v fir entinljl Tam je 29. aprila 1935 zastavnalo lesno delavstvo. Proglašena je splošna delavska stavka lesnih delavcev. Neverjetno nizke plače, ki so jih prejemali mizarji in sploh vsi lesni delavci so dale povod, da so se zbrale in zd.užile tri organizacije lesnih delavcev ter enotno nastopile za zvišanje plač. Dne 19. aprila 1935 so poslale listo s pogoji vsem tvornicam lesnih izdelkov, da-joč jim osem dni časa, da jim odgovorijo. Zahtevajo: 40 ur dela tedensko. 30 ur za mlajše od 18 let. Najnižja plača za izurjene delavce 1.10 dolarjev na uro, 0.80 dolarjev na uro pomočnikom, enako težakom. Za delavci, pri nezdravih in nevarnih delih, najnižja plača 1.20 dolarjev na uro. Za težake, ki delajo na žagah na uro 1 dolar. Najnižja plača vajencu 0.25 delarjev na uro s poviškom 20% na vsake štiri mesece, dokler ne postane pomočnik. Delavcu, katerega se pošlje delati izven delavnice dalje kakor 30 kvader, se mu mora dati 0.40 dolarjev za tramvaj. Če pa dalje kakor 60 kvader pa 1.50 dolarjev kranarine. Delavcem pa, ki služijo že enako ali višjo plačo kot je zgoraj navedeno, se zviša 10%. Poleg tega so še nekateri postranski pogoji. Ker v določenem času ni bilo odgovora, je 29. aprila izbruhnila splošna stavka.. Strokovna organizacija je že prvi dan poslala čete organiziranih delavcem k svojim neerganiziranim tovarišsm, da j’h pregovorijo, da se jim pridružijo. Da je bila stavka naravnost cd podjetnikov izsiljena, se je pokaralo na tem, da so se tudi neorganizirani pridružil' stavku’očim. To govore same številke. Vseh lesnih delavcev je bilo organiziranih na dan pred stavko 3600. Teden dni pozneje je ta številka poskočila na 13.000 in to število dan za dnevom narašča. Povprečno se računa, da stavka 15.000 delavcev. Ustanovil se je tudi odbor, ki zbira prostovol!ne prispevke za pomoč stavkujočim. Stavkovno tajništvo sprejema dan za dnevom izrabe solidarnosti od vseh strokovnih organizacij. Neverjetno delavnost razvija vodstvo stavke. Dvakrat na teden skliče posamezna zborovanja posameznih tovarn, enkrat na teden pa skupno zborovanje, kjer poroča o poteku stavke v Luna Parku v Buenos Airesu. Gospodarji so tudi imeli svoje zborovanje 7. maja 1935 ter so določili posebno komisijo, da prouči pogoje tekom 8 dni. Pretekel je določeni čas, pa odgovora še ni bilo. Stavkovno vodstvo je pa kljub temu zvedelo, da so prioravljeni dati sledeče plače na uro: Izurjenim delavcem po 0.90 dolarjev, pomočnikom pa 0.60 dolarjev. Odklanjajo pa, da bi posredoval odbor organizacije med njimi in delavstvom ter hočejo razpravljati samo direktno z delavci. Torej točno kakor vedno žele naši jugoslovanski kapitalisti. Njih namen je tam in pri nas jasen. Razdvojili bi radi delavstvo in tako potem v kalnem ribarili. (Iz dopisa skupine slovenskih mizarjev v »Slovenskem tedniku«, ki izhaja v Buenos Airesu.) HONOPOLCI Kongres Saveza radnika-ca monopol-skih preduzeča i prerade hartije u Jugoslaviji sc bo vržil v Beogradu, Nemanjina ul. 28-11. [Rad'nCka kemora) dne 29. in 30. junija 1935. Občni zbor podružnice, saveza mono-polskih delavcev in delavk se je vršil v četrtek, 23. maja 1935 v dvorani Delavske zborn ce. Tcbačne delavke in delavci, nad 300 organiziranih, je napolnilo dvorano. Poročila o delovanju podružnice so bila soglasno spreeta in odobrena. Sprejeli so se sklepi, da se mora delati z vso odločnostjo, da se že enkrat uredi vpraSanje pravilnika o penziji. II. redni občni zbor Podružnice Saveza radnika-ca monopolskih preduzeča i p. h. u J. .se je vršil dne 23. maja 1935 v dvorani Delavske zbornice. Prisotno je bilo približno dve tretjini članstva. Ker se je čital pod1 »Razno« novi osnutek »Pravilnika o radu«, so se udeležili tudi nekateri nečlani kot gostje. Poročilo funkcionarjev odbora je sprejelo članstvo z odobravanjem na znanje, seveda z željo, da bi že vse to delo imela kak večji uspeh za dobro vsega delavstva. Po poročilu nadzorstva je bila na predlog istega podana staremu odboru razreš-nica. Volitve novega cdbora so izpadle sledeče: predsednik I. Čamernik Ivan, predsednik II. Robida Marija, tajnik Demšar Pol