IMV in Krka največja izvoznika
Njun pomen sega čez regijske meje
NO.VO MESTO — Z 9,95 odst.'konvertibilnega izvoza je bila lani dolenjska regija za stopana v celotnem slovenskem izvozu.
Med desetimi največjimi izvozniki pa je bila IMV s 5,8 milijarde dinarjev doseženega izvoza v celoti na konvertibilno območje daleč na prvem mestu. Na drugem mestu velikih izvoznikov je tovarna Krka z 2,4 milijarde dinarjev izvoza, od tega 1,5 milijarde dinarjev izvoza na zahodna tržišča.
Tretji naj večji izvoznik je bil v letu 1983 Novoles z iztržkom 912 milijonov dinarjev, sledijo pa črnomeljski Belt s 593 milijoni din iztržka, Iskra Semič s 430 milijoni dinarjev, Novo-teks s 364 milijoni, Trimo Trebnje s 325 milijoni, Iskra Šentjernej z 281 milijoni, Beti v Metliki z 280 milijoni in Iskra — tovarna napajalnih naprav v Bršljinu s 156 milijoni dinarjev izvoza.
Posebej pa je treba poudariti, da so pri teh izvoznih dosežkih upoštevani le klasični izvozni posli brez storitev.
NOVO VODSTVO AKTIVISTOV OF
LJUBLJANA — Na nedavni seji odbora aktivistov OF Barje—Kolpa so sklenili, da bodo še naprej zbirali zgodovinsko gradivo iz vojnih dni, da bodo ustanavljali plenume OF in da bodo začeli podeljevati tudi kolektivna priznanja zaslužnim partizanskim družinam. Izvolili so tudi novo vodstvo odbora, in sicer za predstavnika Karla Mikuliča (občina Ribnica), za tajnika Jožeta Zevnika (občina Ljubljana—Vič—Rudnik) in za podpredsednico Darinko Kajfež (iz občine Kočevje, ki pa zdaj živi v Ljubljani.
SINDIKAT SE PRIPRAVLJA NA VOLITVE
ČRNOMELJ — V pripravah na volilno sejo so v črnomaljskem občinskem svetu ZS oblikovali predloge sprememb, oz. evidentirali nove člane ža opravljanje odgovornih dolžnosti. Tako je za predsednika predlagan dosedanji predsednik Julij Škrinjar, na mesto podpredsednika je evidentirana Vida Šutej, specialna pedagoginja v OŠ Milke Šobar-—Nataše, te dolžnosti pa se razreši Zvone Planinc. Prav tako je na novo predlagan Zvone Jakša iz semiške Iskre, ki naj bi opravljal funkcijo sekretarja, dosedanji sekretar Martin Skube pa odhaja na novo delovno dolžnost. O vseh teh predlogih bodo razpravljali v osnovnih sindikalnih organizacijah, marca pa bodo na volilni seji izvolili novo vodstvo.
Spomin na zmago
Pred praznikom
Organizirano nad točo
Letos obramba za 23 občin — V Sevnici koordinacijski odbor? Dopolnila zaKona za večji krog
SEVNICA — V petek je bila v Sevnici skupščina interesne skupnosti za to obrambo v osrednji Sloveniji. Kot smo že poročali, je le-ta lani poskusno branila bizeljske gorice, letos pa naj bi z novo sezono nevarnosti pred točo branili vseh 22 občin v osrednji Sloveniji.
Vsak mesec naj bi sedaj pntia-
ROŠKI TEKI SO NEKAJ VEC' — Najbolj množična zimska tekaška prireditev na Dolenjskem so tradicionalni roški teki, ki v mnogočem preraščajo boj za pokale in medalje. Vse bolj postajajo pristno srečanje borcev, kurirjev, partizanskih mater in mladine ter pomenijo soočanje z revolucionarno preteklostjo. O športnih dosežkih več na športni strani. (Foto: J. Pavlin)
flS „
ali le drobtinice?
Dokler konzorcialna pogodba še ni podpisana, je upanje, da bo pri gradnji savskih elektrarn naše gradbeništvo nosilec, in ne le podizvajalec_________________
BREŽICE — Srednjeročni plan slovenskega elektrogospodarstva, ki so ga popravili oktobra lani, predvideva v savski verigi namesto šestih hidroelektrarn na Savi kar sedem. To so HE Vrhovo, Boštanj, Blanca, Brestanica, Krško, Brežice in Mokrice. S sedmo HE naj bi bila odpravljena velika akumulacija pri Brežicah, ki bi terjala še 7 kvadratnih kilometrov površin.
Značilnost teh elektrarn je enak projekt za opremo in za gradbeni del, prilagodit ve tega poenotenega projekta pa bodo potrebne le pri posamezni obdelavi infrastrukturnih objektov. Ta projekt morajo projektanti izdelati še letos. Medobčinska gospodarska zbornica Posavja je spodbudila vključevanje gradbene operative Dolenjske, Zasavja in Posavja v izvajalski konzorcij za izgradnjo HE na Savi. Nosilec izvajalskega inženiringa je sozd ZPS (Združenje podjetij strojegradnje) Slovenije. Ker je stališče elektrogospodars-
RIBNICA — Ribničani se že ripravljajo na praznovanje bližjega občinskega praznika 26. tarča.
Na sam praznični dan, v ionedeljek, 26. marca, bp svečana eja občinske skupščine in vod-tev družbenopolitičnih organiza-ij v Dolenji vasi. Na njej bodo iodelili letošnja občinska prizna-ija in odlikovanja ter nagrade. Na a dan bo tudi tradicionalni iohod štirih kolon na prizorišče ioja in zmage 26. marca 1943, se iravi v Jelenov žleb.
Že prej, v petek, 23. marca, pa io žalna svečanost v spomin na ragedijo partizanskega bataljona ' Makoši. V nedeljo, 25. marca, >o namreč minilo natančno 40 let, :o so Nemci in domobranci obk-ilili in napadli bataljon spečih lorcev 9. brigade v Makoši in mu irizadejali strahotne izgube.
V okviru praznovanj bo še več Irugih športnih in ' kulturnih irireditev.
Kostanjeviška pustna olimpiada
Prforcenhavz bo imel v Kostanjevici vso oblast — Predstavitev Jureta Franka in raznih starih šeg
KOSTANJEVICA — Kosta-njeviški Šelmarji bodo tCIdi ob letošnjem pustovanju poskrbeli, da bo v dolenjskih Benetkah pestro in zanimivo tudi za številne obiskovalce prireditev. V nedeljo bodo pripravili Kostanjeviško oHm-piado, kjer bodo predstavili tudi Jureta Franka s srebrno medaljo. V karnevalu bodo prikazali razne stare šege in navade, predvsem kmečka opravila. Po sprevodu Prforcenhavza po kostanjeviških ulicah bo v kulturnem domu otroška maškarada.
Vrhovni prezidij Prforcenhavza bo na občnem zboru v ponedeljek zvečer v Domu kulture izvolil novega predsednika. Letos bodo verjetno zamenjali tudi očeta Šelme, ki ima precej majhnih otrok in nima dovolj prostega časa. Dodobra bodo ..okrtačili" vse zanimivejše dogodke, flavze pa so že po tradiciji zadevale v j živo.
Medved bo v torek po ulicah priganjal k delu orače in sejačc. Te bo spremljal tudi burkež z jer-basom na glavi, v katerem bodo pločevinaste kangle, ker po starem verovanju prinašajo srečo, bodo ustvarjale precejšen trušč, ko bodo padale po ulici. Od nedelje do četrtka, ko prevzame vso oblast Prforcenhavz, bodo pokukali izza zapečkov vsi kostanjevi-ški copatarji, čeprav bodo morali nekateri za kazen prenočevati kar v drvarnicah... Povejmo še majhno j skrivnost: v petek bodo kostanje-| viški Šelmarji nastopili na Iju-I bljanski televiziji v Trefaltovih Srečanjih!
P. P.
tva, da konzorcij ni zaprtega značaja, bi se radi vanj enakopravno kot nosilci in ne le kot po-
• Predračunska vrednost sedmih hidroelektrarn v spodnje savski verigi je po oceni (po lanskih cenah!) okrog 15 milijard dinarjev. Zavoljo poenotenega projekta je to glede na dosedanje cene ene H E — 3,6 milijarde bistveno nižji investicijski strošek. Zaradi tipizacije naj bi pri vsaki HE prihranili blizu petino sredstev. 4,8 milijarde dinarjev naj bi potrebovali le za gradbeni del celotne verige HE na Savi. Lokacijska dokumentacija za Vrhovo bo izdelana v marcu.
dizvajalci vključili gradbeniki vseh treh regij.
Ker bo treba pri sozdu ZPS nastopiti odločno in enotno, so sklenili dolenjski, posavski in zasavski gradbeniki ustanoviti poslovno skupnost. Da pa to ne bi bila le akcija gospodarstva, naj bi ob ustanovitvi podpisali družbeni dogovor še predstavniki vseh občinskih izvršnih svetov, temeljnih bank in zbornic. Precej škode je že doslej, ker do takšne povezanosti ni prišlo že poprej.
PAVEL PERC
SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO
SUHOR — V soboto, 3. marca, ob
17.	uri bo v kulturnem domu na Suhorju javna radijska oddaja »Spozna-vajmo svet in domovino", v kateri se bosta pomerili ekipi Metlike in železarne z Raven na Koroškem. Za kulturni program bodo poskrbeli gostje, ki jih bodo pripeljali radijci, in metliški oktet Vitis. Po oddaji pa bo v dvorani pustni ples, ki ga prirejajo „suhorski lisjaki".
Zmagali mladi zadružniki iz Sevnice
Kviz in razgovor
ARTIČE — Prosvetni dom so v soboto, 25. februarja, napolnili mladi tekmovalci iz posavskih občin. Na kvizu „Kaj veš o kmetijstvu” sta vsako od občin zastopali po dve ekipi. Navijači v dvorani so tekmovalcem dvigali pogum in jih z živahnim ploskanjem nagrajevali za pravilne odgovore. Zmagala je prva ekipa mladih zadružnikov iz Sevnice. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Krško I, na 3. pa spet Sevničank Občinstvu so domačini
za to priložnost pripravili kulturni program in obogatili prireditev s pevskimi in drugimi nastopi.
Popoldne so se mladi zadružniki sevniške, krške in brežiške občine pogovarjali o novostih v invalidsko—pokojninskem zavarovanju kmetov (na sliki).
Nezavarovano družbeno imetje
Triglav sicer brez izgub, toda škode hitreje rastejo kot vplačane premije — Premalo zavarovano premoženje že tudi v družbenem sektorju
NOVO MESTO — Lanskoletno poslovanje je Zavarovalnici Triglav — dolenjski območni skupnosti Novo mesto prineslo sicer 100 milijonov dinarjev presežka, vendar je to varljivo lep rezultat. Tako so poudarili na skupnem zasedanju delegatov vseh rizičnih skupnosti, ko so 24. februarja potrjevali lanskoletni zaključni račun.
V Sloveniji je malo zavarovalnic, kjer bi vse rizične skupnosti poslovale brez izgub, novomeška pa že drugo leto zapored dosega tak rezultat. Tudi 100 milijonov dinarjev ustvarjenega presežka bi morali natančneje proučiti, kajti dejstvo je, da bi bila izguba, če ne bi bilo obresti od naloženih sredstev.
V zavarovalnici znova ugotavljajo, da je premoženje v zaseb-
• V preteklem letuje bilo izplačanih za 565 milijonov dinarjev odškodnin, to pa je 43 odst. več kot leto poprej. Pri izplačanih odškodninah zadnje časa izstopa industrija, ki je dobila 36 odst. vseh izplačanih škod, v tej panogi pa so problem gradbene škode. Te več let nezadržno naraščajo.
nem in družbenem sektorju znatno manj zavarovano, kot znaša dejanska vrednost. Z drugimi besedami bi lahko rekli, daje del imetja nezavarovan. Da pa je to lastnikom v škodo, je lani pokazalo neurje nad Belo krajino in delom trebanjske občine. Plačevanje premij je sicer zadovoljivo.
toda vse večje strank, ki ponujajo namesto denarja menice. Za zavarovalnico tak način plačevanja premij ni sprejemljiv.
Naložbe v preventivne dejav-
nosti pa so sc zaceie lepo obrestovati, saj so se v netcateriti večjih delovnih organizacijah škode že začele bistveno manjšati. V letu 1984 planirajo v zavarovalnici Triglav Novo mesto pospešen razvoj zavarovanja na kmetijskem področju in pri zavarovanju obrtnikov, preventiva pa bo usmerjena v protipožarno zaščito.
R. BAČER
jalo po 500 protitočnih raket, za kar so črnogorskemu proizvajalcu plačali 30 milijonov dinarjev predplačila. Na zalogi imajo že
1.050 raket. Do maja naj bi jih vsekakor imeli dovolj. Danes se na Lisci, kjer je tudi radarsko-računalniški center te obrambe, pričenja seminar za okrog 150 strelcev teh raket. Nevarnost naj bi torej pričakali bolje organizirani kot kdajkoli doslej.
Protitočno obrambo pospeše-, no snujejo tudi na Primorskem. Po vsej verjetnosti naj bi delo v severovzhodni Sloveniji, osrednji Sloveniji in na Primorskem povezovali s pomočjo posebnega koordinacijskega odbora, sedež pa naj bi bil v Sevnici.
V izhodiščih za protitočno obrambo v osrednji Sloveniji letos niso mislili na sodelovanje letalcev, ker avtomatično delo radarja na Lisci bojda tega ne omogoča. Ta strokovna vprašanja bodo predstavniki našega osrednjega metereološkega zavoda še družno proučili z letalci, ki so sicer zagreti tudi za obrambo z letali.
A. ŽELEZNIK'
ARTIČANI POZLATILI POSAVSKO KULTURO
LJUBLJANA — Minuli teden so tu podelili odličja »Svobode”, najvišja republiška' priznanja za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo na področju ljubiteljske kulture. Zveza kulturnih organizacij Slovenije je tokrat z njimi nagradila 33 posameznikov in društev, od tega jih je 17 dobilo odličje »Svobode” z zlatim, 16 pa odličje s srebrnim listom. Med dobitniki ni nobenega društva in ne posameznika z Dolenjske in iz Bele krajine, medtem ko so čast in ugled Posavja rešili Artičani. V to malo krajevno središče v brežiški občini sta šli kar dve zlati priznanji: odličje »Svobode” z zlatim listom sta namreč dobila Prosvetno društvo »Oton Župančič”, ki uspešno nadaljuje polstoletno tradicijo kulturnega delovanja v Artičah (daljši zapis o tem objavljamo na kulturni strani), in Miha Haler, družbenopolitčni delavec, zborovodja in pobudnik kulturnih akcij v najboljšem pomenu.
SREČANJE NOVINARJEV
LJUBLJANA — Letošnje tradicionalno srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu bo v petek in soboto, 2. in 3. marca, v Cankarjevem domu in še dveh ozdih v Ljubljani. Uvodno razpravo bo imel Mitja Ribičič, član predsedstva CK ZKJ.
REPREZENTANCA JAPONSKE V KRŠKEM
KRŠKO — Rokometaši zveznega drugoligaša Krškega bodo danes, 1. marca, ob 18. uri v športni dvorani v Leskovcu gostili izbrano moštvo Japonske. Reprezentanti iz dežele vzhajajočega sonca bodo prikazali japonsko rokometno šolo, ki jih je zadnja leta pripeljala blizu samega vrha svetovnega rokometa, kar naposled dokazuje tudi uvrstitev Japoncev na turnir olimpijskih iger v Los Angelesu. Prav pripravam za nastop na olimpijadi pa je v celoti posvečeno gostovanje reprezentance Japonske po Sloveniji in tudi zadnja tekma v Leskovcu pri Krškem.
MLADI NA HAYDNOVI RAZSTAVI — Razstavo ob 250-letnici Josepha Haydna, ki sojo pripravili v Rozinovi dvorani novomeške glasbene šole, je po otvoritvi 21. februarja obiskalo že več kot tri tisoč mladih iz osnovnih šol in šol usmerjenega izobraževanja. Veliko obiskovalcev je bilo tudi na otvoritvi, kjer je bilo z besedo in skladbami predstavljeno Haydnovo delo. Razstava bo odprta še do vključno 8. marca, velja si jo ogledati, saj eksponati niso zanimivi le za oko, marveč so pomemben pripomoček pri pouku glasbene zgodovine. (Foto: J. Pavlin)
Ob koncu tedna bo deloma jasno in nekoliko hladneje. Zjutraj bo po kotlinah megla.
Korak dalje
Manj sestankovanja, pa več akcij
Kljub očitnim spremembam na več področjih, ki ženskam v novomeški občini dajejo mesto in vlogo, to pa jim glede na delež pri ustvarjanju dohodka gre, tovarišice z doseženim stanjem še niso zadovoljne. Mala anketa pred 8. marcem nakazuje več pobud, kje bi bilo potrebno v prihodnje zastaviti delo:
Dr. Erna Primožič upokojena zdravnica: „V ženskih organizacijah sodelujem še iz časov AFŽ in razumem obe generaciji žensk. Menim pa, da je danes borba za uveljavitev žensk precej drugačna, kot je on pred leti. i> lormalno pravne plati imamo morda najnaprednejšo zakonodajo na svetu, v praksi pa bi morali še marsikaj izboljšati. Ženskam bi morali danes zlasti pomagati, da bi lah ko sledile zahtevam v njihovi stroki in da bi bile hkrati kos materinskim dolžnostim in širšemu delovanju v javnosti. Velikokrat pa samo pričakujemo od žensk .vsestransko popolnost, premalo pa pomagamo.”
Kristina Plut, nova predsednica sveta za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk: „Še vedno ne gre brez težav pri kadrovanju in imenovanju žensk na odgovornejše in vidnejše dolžnosti. Ze v delovnih organizacijah dajejo premalo predlogov za taka kadrovanja, pa tudi potem morajo ženske skozi dosti gostejše kadrovsko sito, da dokažejo svojo sposobnost. Da pa so sposobne, imamo tudi v naši občini veliko primerov. V svetu pa moramo po mojem bolj operativno in mani sestankarsko delovati. Poudarek pa bomo dali položaju kmečkih žensk, ker je na tem področju največ neurejenih zadev.”-
Zvonka Malnarič, zaposlena v računovodstvu KZ Krka Novo mesto: „Samo parole in proslave ob 8. marcu so po mojem mnenju in tudi drugih mlajših, s katerimi se pogovarjam, premalo. En dan hitro mine, potem pa gre po starem. Lepo je, da mladi za ta dan obiskujejo borke in ostarele, med zaposlenimi pa bi bila korislnejša kakšna akcija združevanja sredstev za namene, ki bi vsem koristili.”
R B.
PLES V METROPOLU
Hotel Metropol bo priredil v petek, 9. marca, ples, posvečen dnevu žena, ki se bo začel ob 19. uri. Igrali bodo Veseli Zagorjani, vstopnina pa je 250 dinarjev.
OGLEDNE VAJE
VELIKA DOLINA, BREŽICE, ARTIČE — V okviru usposabljanja prebivalstva so se v soboto in nedeljo v več krajevnih skupnostih začela predavanja in praktični prikazi zaščite pred radioaktivnimi, biološkimi in kemičnimi vojr nevarnostmi. Na oglednih ' , so ekipe prikazale zavarovanje ljudi, živali, živeža in prostorov s priročnimi in formacijskimi zaščitnimi sredstvi. Ljudi je še posebej zanimalo, kako se lahko zaščitijo s sredstvi, ki so na vojo v vsaki hiši ali delovni organizaciji. Vaje se bodo do srede marca zvrnile v vseh krajevnih skupnostih.
0 vlogi satire in še o Cern
Izdajateljski svet Dolenjskega lista potrdil dosedanje usmeritve
NOVO MESTO — Na prvi seji izdajateljskega sveta Dolenjskega lista, ki se je v novi sestavi sestal pretekli četrtek, so člani in predstavniki občinskih konferenc SZDL obravnavali poročilo o delu sveta v preteklem mandatnem obdobju, reorganizacijo Dolenjskega informativnega in tiskarskega centra, teze zakona o javnem obveščanju in humoresko Tonija Gašpe-riča, ki je bila objavljena v drugi letošnji številki. Na seji sveta je bil za predsednika izvoljen Tone Jesenko iz Brežic, kot gost pa je sodeloval tudi Boris Muževič, predstavnik tiskovnega sveta pri RK SZDL in član IO predsedstva RK SZDL Slovenije.
V poročilu o delovanju sveta v preteklem mandatnem obdobju je dosedanji predsednik Niko Rihar, ki je po oceni delegatov zelo dobro opravi! vse naloge, strnil težave, s katerimi smo se pri našem pokrajinskem tedniku srečevali. Svet je v prejšnji sestavi večkrat obravnaval pisanje Dolenjskega lista in sprejel tudi novo vsebinsko zasnovo (kakršna je sedaj) ter priporočil več poglobljenega, komentatorskega pisanja. Poleg tako imenovanih vsebinskih vprašanj so prišla večkrat na dnevni red tudi materialna. Kot je znano, materialni položaj časopisa ni rožnat, k čemur ne prispevajo samo vedno dražje grafične, tiskarske in druge storitve ter papir, ampak tudi premajhna skrb ustanoviteljic, občinskih konferenc SZDL.
Dolenjski list se preživlja večinoma sam, z naročnino, reklamami in osmrtnicami. Po sklenu izored nekaj let naj bi OK SZDl, ustanoviteljice lista, prispevale 20 odst. potrebnega denarja, vendar ta sklep še zdaleč ni uresničen, delež sofinanciranja pa se celo še zmanjšuje.
Hkrati z materialnimi težavami se pojavlja vse več konfliktov, o čemer pričajo obravnave prispevkov iz sev-niške občine, intervencije so bile tudi zaradi pisanja o trebanjskem zdravstvenem domu, afere v brežiškem Slovinu ipd. Čeprav je izdajateljski svet zastopal stališče, da mora Dolenjski list pisati aktualno, kritično, angažirano, so iz občin često prihajali pritiski in celo, kakor je dejal Rihar, nepolitične grožnje, da bodo listu ukinili sofinanciranje, iacelo, da je treba določene novinarje zamenjati. Ponekod so se zavzemali tudi za lastna glasila, včasih je prihajalo tudi do poskusov zapiranja informacij. Kljub vsem tem pristiskom je izdajateljski svet vztrajal na programski zasnovi, odločen, da se upre vsem pritiskom ter da zaščiti novinarje, če ti niso prišli v
konflikt s temeljnimi družbenimi us-’ meritvami m etičnimi normami. Končno je Dolenjski list še vedno največji pokrajinski tednik v Jugoslaviji in je pomemben vir informacij za večino prebivalcev na našem območju.
V zadnjih letih je bilo sicer več orizadevani. da bi DITC zaživel, ven-
Sevnica hitreje
Sevniška resolucija začrtuje pogumnejši ___________razvoj___________
SEVNICA — Če nai bi se sevniška o nema hitreje povzpela z začelja med slovenskimi občinami,#io-ra pogumneje stopiti po poti napred ka.
Ta želja veje tudi iz resolucije, torej izhodišč za gospodarjenje v letošnjem letu. Večina takoimeno-vanih kazalcev je višja od republiških. Tako naj bi družbeni proizvod naraščal po stopnji 4 odst., kmetijske proizvodnje celo 5. Pač pa računajo na zmanjšanje izvoza, to pa predvsem zategadelj, ker krmeljska Metalna začenja veliko naložbo in preusmeritev proizvodnje. Občina vedno težkozagotavlja denar za skupno in splošno porabo, ker je med prebivalstvom občine šc vedno premalo zaposlenih. Zaposlovanje naj bi zato naraščalo po stopnji 2,5 odst. (vrepu-bliki le do 1 odst.).
Več delovnih kolektivov načrtuje pomembnejše naložbe. Njihova predračunska vrednost je ocenjena na 920 milijonov dinarjev.	A.	Ž.
Kočevje res najslabše?
Industrijska proizvodnja in izvoz najbolj nazadovala v občini Kočevje — Resnica ali nepopolni podatki?
LJUBLJANA — Na območju ljubljanske regije je lani industrijska proizvodnja najbolj porasla v občini Ljubljana—Vič—Rudnik in sicer za 19,9 odst., najbolj pa je upadla na območju občine Kočevje, in sicer za 10,6 odst.
V gospodarstvu regije so imeli najvišje osebne dohodke v Ljubljani (povprečje 19.140 din), najnižje pa prav v vseh štirih dolenj-' skih občinah (Grosuplje, Kočevje,
Litija in Ribnica), kjer je znašalo povprečje pod 17.000 din.
bkupnt izvoz se je najbolj povečal (za 26,7 odst.) v občini Ribnica, Litija pa je s porastom 7,6 na četrtem mestu, medtem ko sta med štirimi občinami, v katerih se je izvoz zmanjšal, tudi dolenjski Kočevje in Grosuplje.
1 o je nekaj podatkov o lanskem gospodarjenju v ljubljanski regiji, ki jih je pripravil Zavod za družbeno planiranje Ljubljana, o njih pa so razpravljali na seji medobčinskega sveta ZK Ljublja-na-okolica že 28. februarja.
Ko smo vprašali predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje Staneta Letonjo, kaj meni o teh podatkih, posebno
O SINDIKALNIH OBČNIH ZBORIH
METLIKA — Na ponedeljkovi seji občinskega sveta Zveze sindikatov v Metliki so največ pozornosti posvetili oceni priprav in poteku občnih zborov sindikalnih osnovnih organizacij. Beseda je tekla še o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja in sodišča združenega dela.
KMALU STREHA NAD GLAVO
RIBNICA — Dela pri gradnji druge faze ribniškega vrtca uspešno napredujejo in se bližajo koncu. Zahvala za to gre predvsem prizadevnemu gradbenemu odboru in delovni organizaciji R1KO, ki je posodila 6,5 milijona dinarjev, seveda pa tudi občanom, ki so izglasovali samoprispevek. V ribniškem vrtcu je danes 209 otrok, od tega 94 v precej neprimernih prostorih. Jeseni so odklonili sprejem 49 varovancev, zdaj pa imajo za sprejem že okoli 80 prošenj. Po dograditvi vrtca bo dobilo ..streho nad glavo" šc 68 varovancev.
M. G.
IZREDNO O GOSPODARSTVU
KOČEVJE — Na izredni seji občinskega izvršnega sveta minuli petek so razpravljali o težkem položaju kočevskega gospodarstva. Ocenili so, da za vse težave niso krivi znotraj občine, ampak predvsem visoke cene repromateriala in zam-rznjenje cen končnim izdelkom. Predstavniki več gospodarskih organizacij so poročali, da se jim obeta Izguba ali pa celo ustavitev proizvodnje.
Opozorili so tudi, da primanjkuje koruze za krmljenje prašičev in živine. Zalog je le še za mesec dni. Grozi, da bodo morali zato zelo kakovostno čredo govedi in svinje klati. Mesnice so že vedno bolje založene z mesom, slaba stran tega pa je, da bodo lahko hlevi zaradi tega kmalu prazni.
J. P.
dar je bil ves trud zaman. Tiskarna je izstopila, ker pa bi Dolenjski list ostal sam z Grafiko, so njegovi delavci na referendumu sprejeli sklep, da oblikujejo samostojno delovno organizacijo. Čeprav so bili člani sveta mnenja, da bi morali o tej odločitvi obvestiti vse pristojne, je vendarle prevladalo stališče, da ja taka rešitev v teh razmerah najboljša. Kako bodo zadeve potekale naprej, je v marsičem odvisno tudi c	družbenega pravobranil-
ca saiuo... r.vljanja, družbenopolitičnih oig^i.izacij in odgovornih v novomeški občini.
še o upadanju industrijske proizvodnje, je dejal, da so bili podatki za devet mesecev celo slabši, saj je takrat znašal upad preko 13 odst. Izrazil je tudi prepričanje, da je tak položaj ugotovljen zelo verjetno tudi zaradi nepopolnih podatkov, ki so jih posredovale posamezne OZD, in dodal, da so to že ugotovili v Itasu, verjetno pa se je podobno zgodilo še kje.
J. PRIMC
• Boris Mužev ič je na seji podal kratko obrazložitev tez iz novega zakona o javnem obveščanju, kjer bo vloga družbe v sredstvih javnega obveščanja še močnejša.
Nazadnje so na seji obravnavali humoresko Tonija Gašpcriča Ljudje z zaščitenimi hrbti. Humoresko je najostreje obsodil delegat iz metliške občine, ki je dejal, da žali čustva vodilnih v metliški občini in poraja med ljudmi nezaupanje. Po besedah metliškega predstavnika so ljudje to humoresko jemali kot .resnično zgodbo". Zanimivoje.dajesamoše en član izdajateljskega sveta humoresko označil za ponesrečeno — ker afront napada vse po vrsti — medtem ko v drugih občinah humoreske niso razumeli tako. Sprejeto je bilo mnenje, da humoreska res ni bila najbolj posrečena, zato pa še ni treba izreči .prekletstva" nad piscem.-
Da je položaj lokalnega tiska marsikdaj precej negotov, kaže tudi najnovejši primer sporov s .črnomaljsko strukturo”, 1ci se je ob občinskem prazniku odpovedala sicer običajnemu sodelovanju z Dolenjskim listom. O tem pa bo izdajateljski svet razpravljal na naslednji seji.
JOŽE SIMČIČ
V TREBNJEM JE PREDAVAL JOŽE SMOLE
TREBNJE — Pretekli četrtek je bila tu seja občinskega sveta Zveze sindikatov Trebnje. Člani sveta so obravnavali poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja in sodišča združenega dela. Na seji so sprejeli tudi finančni načrt občinskega sveta za letos. Dan prej je bilo v Trebnjem v okviru sindikalne politične šole tudi predavanje Jožeta Smoleta, člana CK ZKJ. Predavatelj je govoril o sedanjem družbenopolitičnem trenutku in aktualnih nalogah. Predavanja so se poleg sindikalnih aktivistov udeležili tudi predstavniki skupščinskih teles, izvršnega sveta in drugi.
MANJ NESREČ
KOČEVJE — Združenje šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Kočevje uspešno sodeluje z AMD Kočevje, svetom za vzgojo in preventivo v prometu pa tudi z nekaterimi drugimi ZŠAM po Sloveniji, so ugotovili na nedavni letni konferenci Na konferenci so podelili priznanja zaslužnim članom za njihovo deset, petnajst, dvajset in petindvajsetletno delo v ZŠAM. Sklenili so, da bodo vbodoče še bolj skrbeli za varno vožnjo, za preprečevanje prometnih nesreč pa tudi za racionalnejše izvajanje prevozov oz. voženj To bi bil pomemben prispevek ZŠAM k stabilizacijskim prizadevanjem vse naše družbe. Žal je bila zaradi slabega vremena udeležba na konferenci slabša, kot so pričakovali. Tudi republiških predstavnikov ni bilo. Po konferenci je bilo še družabno srečanje članov ZŠAM.
VILKO ILC
SPOMLADI PRVA LOPATA
RIBNICA — Kaže.dase bo gradnja novega vrtca v Sodražici začela žespomladi,dabodograjen do konca leta in da je povsem možno, da bi ga odprli za prihodnji občinski praznik, se pravi marca 1985. Zbranih je že polovico sredstev, potrebnih za gradnjo; preostali potrebnidenarpabo pritekal iz samoprispevka.
Škodljivi devizni zapleti
—■■■■■	■■■■	    ""n1	  ■	■	■■	—
Devizne pravice zagotoviti vsaj repro celotam -Gospodinjstva pri eiektriki »pitajo” velike?
SEVNICA — Med delegatskimi pobudami in vprašanji na skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine, ki je bilo prejšnji teden, sta bili zlasti dve taki, ki zaslužita širšo pozornost.
V državi je ta čas dosti dogovarjanja o tako imenovanih repro verigah, s pomočjo katerih naj bi si združeno delo zagotavljalo nujno potrebne devize. Delegati Kopitarne so zaskrbljeno ugotovili, da so bila ta prizadevanja doslej žal neuspešna. Dali so pobudo, da se slovenski delegati v zveznih telesih zavzemajo za to rešitev. Če tega vprašanja ne bodo kmalu rešili, bo ogrožena oskrba gospodarstva. Pobudo Kopitarne so
sprejeti Kot stalisCe celotnega zbora združenega dela in posredovali slovenski delegaciji.
Delegacija za zbor krajevnih skupnosti pri sevniški krajevni skupnosti je vzela v precep ceno elektrike za gospodinjstva. Le-ta seje lani v letu dni podražila trikrat, tako da jo gospodinjstva sedaj plačujejo že trikrat dražje kot veliki porabniki. Menijo, da zato gospodinjstva pokrivajo znaten del cene namesto teh velikih porabnikov, kar je seveda nevzdržno. Vprašanje naslavljajo preko delegatov v republiški skupščini na republiški izvršni svet in skupnost za elektrogospodarstvo.
A. Ž.
e**,
NAŠA ANKETA!
Pust vse manj krivih ust
Prihaja čas norenja in zabave, „čas presneti", kot mu je dejal Prešeren, ko bo zaživelo stoletja staro ljudsko izročilo in bodo ljudje z maškarami, krofi, boljšim kosilom, sprevodi in drugimi običaji proslavili smrt zime in se radostili prihodu novega življenja, pomladi. Takšna je razlaga izvorov pustovanja, medtem ko zadnji stoletji velja, daje pust čas norčij in veseljačenje pred mrkimi postnimi časi. Vzemimo ga tako ali tako (bližje pa so nam bolj mrki kot veseli časi), pust krivih ust še ni zamrl, kot najbrž ne bo nikdar zamrla v človeku želja po veselju, norčiji in igri. Poglejmo, kako je s pustom pri nas.
FRANC AVSEC, tajnik skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto: „Sam sicer še nikdar nis‘em šel v maškare, jih pa rad gledam in mislim, da je prav, če ohranjamo tradicijo in s tem starodavne ljudske običaje. Ugotavljam tudi, da delovnim ljudem manjka razvedrila, razni sprevodi dedka Mraza, cvičkarija in pustni običaji so zelo dobri obiskani. Pust je v zadnjem času ena redkih priložnosti, ko se ljudje sprostijo.”
MARIJA KOČEVAR, kmečka gospodinja iz Dragomlje vasi: „Ko sem bila mlada, smo veliko dali na pustne običaje. Za pusta je šlo staro in mlado v maškare. Namazali smo se, si naredili brke iz prediva in šli od hiše do hiše, pri vsaki hiši smo plesali in jim želeli debelo repo. Deli so nam piti in krofe. Zadnja leta pa so ti običaji izumrli. Doma za pusta še pečemo krofe in pripravimo kaj boljšega za kosilo ali večerjo. Mladi iz naše vasi so začeli obujati pustne običa’1* "
VIKTOR GRMOVŠEK, upokojeni gostilničar iz Trebnjega: »Včasih ■ smo za pusta organizirali vraga in pol, mladi pa zdaj nič skupaj ne spravijo. Pred vojno smo vsako leto v Trebnjem organizirali sprevod, bilo je veselo in rajanje do jutra. Še zdaj bi šel v maškare kljub 74 letom, a ni vrstnikov, katerim bi se pridružil. Tako imam samo še lepe spomine na pustna rajanja.”
SLAVA DRAGOŠ, ekonomistka iz Gribelj: „V naši vasi pustni običaji izumirajo in le še otroci si prizadevajo, da bi jih oživeli. Vendar se dogodi, da ljudje maškaram zaklepajo vrata. Imam občutek, da pustne šeme' niso zaželene. Sama se ne šemim, ker nimam domišljije in tudi ne primerne družbe. Pri nas za pusta še pečemo krofe in flancate. Opažam pa, da so se poroke iz predpustnega časa preselile na poletni čas.”
STANE JAJTIČ, predsednik kočevskega turističnega društva: »Pustovanje bomo organizirali v hotelu Pugled, v kavarni Zvezda in najbrž ga bodo tudi v restavraciji Nama. Pričakujemo dober obisk. Ljudje gredo tja, kjer je veselo razpoloženje. Pustnih sprevodov po mestu pa najbrž ne bo. Pred leti so k nam prihajale maškare iz Dolge vasi in Šalke vasi, lani pa jih že ni bilo več.”
BOJAN ZGONC, turistično društvo Ribnica: ;,V Ribnici je običaj pokopavanja Naceta čisto zamrl. Na ta pokop nas’ spominja le pustni sprevod malčkov in šolarjev. Že lani, in verjetno bo tako tudi letos, so Naceta pokopavali le v Sodražici. Upamo, da bodo organizirali pokop tudi letos. Tudi v Dolenji vasi oz. Prigorici ni več pustnih sprevodov in pokopov. Še pustnih plesov je vedno
manj.”	»-----------------------
ANICA ŠEKORANJA, predsednica Turističnega društva Brežice: »Včasih je bilo za pusta tu zelo živaho. Mesto je slovelo po prireditvah: zasedanju pustnega parlamenta, javnem zborovanju in pokopu pusta. V Brežicah so se ob takih priložnostih zbrali ljudje iz vse občine, prišli pa so tudi s Hrvaškega in Posavja. Naše društvo je sklenilo pregnati mrtvilo in oživiti pustne dni. Letos nam je uspelo izdati glasilo Pustni poročevalec, prihodnje leto bomo obnovili zasedanje parlamenta. Delovni kolektivi so nas finančno podprli*
PETER MARKOVIČ, predsednik Turističnega društva Krško: „Te dni je izšla 23. številka Pustnih novic, ki po starosti in rednosti izhajanja predstavljajo eno prvih tovrstnih glasil v Sloveniji. Novice imajo zelo širok krog dopisnikov, lani jih je na srečanje prišlo čez 60. Pri izhajanju so nam v veliko pomoč delovni kolektivi Zaradi stabilizacije in dragega bencina pa ni več karnevalov v mestu, razen- otroških mask. V naši občini pa najbolj izstopajo kostanjeviški šelmar ‘ “
MILAN PRAZNIK, šofer iz Sevnice: „Po vsemu sodeč letos s pravim organiziranim karnevalom v našem mestu ne bo nič, čpprav smo v Sevnici vajeni tradicionalnih karnevalov, ki so pritegnili veliko ljudi. No, nekaj vseeno bo. Na pustno sredo bomo tega našega nesrečnega Kurenta — Pufka z vsemi njegovimi naglavnimi grehi vred javno sežgali na avtobusni postaji. Vse torej- le ni zamrlo.
kmetijstvo
Stanovanjski dinar za kmeta
Medobčinska gospodarska zbornica Posavja uspela s pobudo, da bi poenotili stanovanjsko kreditiranje kmetov — Akcijo podprli vsi IS ■
BREŽICE — „Tudi osebni standard kmetov je pomemben, če želimo, da bodo mladi ostajali na domačijah. Zatorej ni prav, daje hlev marsikdaj lepši kot stanovanjska hiša,” rada pogosto pove brez dlake na jeziku Marinka Pucelj—Arandjelovič, predsednica Medobčinske gospodarske zbornice Posavja.
OSAMLJENI PRI DELU?
SEVNICA — Na zadnji seji skupščine zemljiške skupnosti ni bilo niti enega predstavnika družbenopolitičnih organizacij ali občinske skupščine. Delegati so zaradi tega negodovali. Zemljiška skupnost kljub pičlim denarjem uspešno izvaja načrt minimelioracij, večinoma s pomočjo mladinskih delovnih brigad. So tudi sredi priprav, da slednjič uresničijo melioracijo, s katero lahko pridobijo edine večje površine v dolenjskem delu občine, na območju krajevne skupnosti Bučka (Čolnišček). Računajo, da bodo tako izboljšali 50 hektarov zemlje.
ZBOR ČEBELARJEV
METLIKA — Društvo metliških čebelarjev, ki šteje okoli 40 članov, bo 'imelo v nedeljo, 4. marca, ob 10. uri v občinski sejni sobi občni zbor. Po zboru bo dr. Jože Rihar predaval o čebelji bolezni varojiPfNa predavanje poleg članov društva vabijo tudi druge.
GREGORJEV SEJEM LETOS 10. MARCA
ŠENTRUPERT — Krajevna skupnost Šentrupet bo tudi letos pripravila tradicionalni Gregorjev sejem na. Veseli gori, le da je letos prestavljen na soboto, 10. marca. Tudi to pot so vabljeni prodajalci živine, kramarskega blaga, suhe robe, kovaških izdelkov, semen in sadik ter drugi.
Sejmišča
NOVO MESTO — Na novomeškem sejmu ugotavljajo, da je vedno manj kupcev majhnih pujskov. Rejci so pripeljali 90 prašičkov, starih 7 do 10 tedno, ter 210 pujsov v starosti 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo le 80 živali, cena pa je bila za mlajše od 5.500 do 6.500 din, za starejše pa 6.500 do 7.500 din.
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 245 prašičev, starih do tri -mesece, ter 6 pujsov nad tri mesece starosti. Prodanih je bilo 169 prašičkov, in sicer mlajši po 300 din, starejši pa po 180 din kilogram žive teže.
Te besede so še zlasti pereče, ko je govor o stanovanjskem kreditiranju kmetov — kooperantov, ki naj bi ga na pobudo MGZ v Posavju vendarle poenotili. Predlog Zadružne zveze Slovenije, da bi oblikovali stanovanjski sklad s sredstvi iz dohodka temeljnih organizacij kooperantov ali pa iz prodajne cene pridelkov, kmetje niso sprejeli.
Kmetijske in gozdarske hranilno-kreditne službe (HKS) v Posavju naj bi del vlog (5 odst. stanja vlog vsako leto) ob zaključnem računu deponirale pri LB —Temeljni posavski banki, po enem letu pa bi jih oplemenitili s stopnjo posojil, ki velja za družbeni sektor. Po oceni zbornice naj bi tako letos dobili 8 do 10 milijonov za stano-
Kmetov,.zakaj”
Iz razprave delegata Stjepana Borošiča
HRVAŠKA — Da dolenjski in drugi kmetje ne bi mislili, da imamo probleme s kmetijstvom samo v Sloveniji, povzemamo po Ekonomski politiki razpravo kmeta Stjepana Borošiča v zboru združenega dela hrvaškega sabora. Borošič, ki je tudi sicer znan, da se loteva samo tem, kijih obvlada, je v svoji razpravi nazorno opisal današnjega ..individualnega kmetijskega proizvajalca” veliko bolje, kot to zmorejo kilogrami analiz, elaboratov in referatov.
Svojo razpravo je začel s spomini na bežen obisk v Frankfurtu. Tam je neki kmet s kupom sena prišel v veliko in prometno križišče, sam pri sebi je že mislil, da je s kmetom „konec”, ko je policaj ustavil ves promet in dal prednost kmetu in njegovemu tovoru. Prav gotovo je ta policaj vedel, da kmet. tam ni bil zaradi luksusa, ampak da je od pravočasno opravljenega posla odvisno tudi, ali bo dovolj mleka in kruha. Omenjal je tudi, da kmete pri nas obtožujejo za izsiljevanje tudi v času, ko mesece in mesece čakajo na plačilo dobavljenega blaga. Navedel je tudi star problem neusklajenih cen, zaradi katerega mora kmet pridelati poldrugo tono grozdja, če hoče kupiti zaganjač za traktor, da velja liter mineralne vode več kot liter mleka.
Govoril je tudi o svojih težavah, ker se je odločil za ..blagovno proizvodnjo” in mislil, da je na pravi poti, zdaj pa bere v časopisih, da to ni splošni pristop h kmetijstvu, ampak samo intervencijski prijem. Prav tako mu ni jasno, zakaj se samo 10 odst. vseh naložbenih sredstev za kmetijstvo vlaga v zasebni sektor in zakaj je družbeno bolj sprejemljivo vložiti za stojišče dveh krav 400 milijonov dinarjev v družbenem sektorju, ko pa je v drugem primeru mlekarna enak denar vložila v nakup 40 kvalitetnih junic za kmete, ki so potem dajale mleko za vso družbo in ne samo za kmeta.
Kmetijski
Zložba ima več obrazov
Z različnih koncev prihajajo glasovi, da nad razdrobljenostjo kmetijskih zemljišč ne le nemočno tarnajo, marveč jo skušajo tudi odpravljati. Ljudje govorijo o komasaciji, arondaciji, melioraciji in še nekaterih ukrepih, kijih skupno imenujemo agrarne operacije, pa tudi zložbo zemljišč, izkaže pa se, da često ne vedo, kaj natančno kak izraz pomeni. Zakon o kmetijskih zemljišč predvideva namreč zanje različne postopke in takšno nepoznavanje lahko privede do velikih nesporazumov. Zato tale kratek poduk:
Najbolj preprosta agrarna operacija je menjava kmetijskih zemljišč. Lastniki zemlje se lahko sami na podlagi pismenega sporazuma dogovorijo za menjavo zemljišč,da tako bolje zaokrožijo svojo posest. Naslednja stopnja je arondacija ali zaokrožitev, kjer se tudi s prisilno zamenjavo, če je potrebno, zaokroži zemljišče arondacijske-ga upravičenca, ki je lahko družbeno posestvo ali pa kmet. Pri arondaciji ostanejo poljske poti kot prej, pa tudi drugi večji ukrepi, kot na primer hidromelioracije, niso potrebni.
Najzahtevnejša in s proizvodnega vidika običajno tudi najkoristnejša je komasacija, ki je običajno izvedena v korist večjega števila posestnikov. V tem primeru je treba vse parcele združiti in med lastnike vnovič razdeliti, in sicer tako, da bo vsakdo imel svojo posest .kar se da zaokroženo. Ob brisanja mej je treba narediti tudi novo mrežo poljskih poti, izvesti hidromelioracijo, če je potrebno, včasih pa tudi zgraditi nova lokacijsko bolj ustrezna gospodarska poslopja. V tem primeru govorimo o radikalni komasaciji. Komasacijo je moč izvesti, če je zanjo vsaj toliko lastnikov, da imajo skupno najmanj polovico vse za komasacijo predvidene zemlje.
Med agrarne operacije štejemo še agro«in hidromeliraocije ter združevanje zemljišč in še nekatere posege v urejanje in rabo kmetijske zemlje. Ce bomo hoteli res bistveno napredovati, se jih bo treba lotiti v večjem obsegu. Posel ni niti malo lahak. Pravijo, da šo Danci izvajali agrarne operacije skoraj dve stoletji, prav zložbi zemlje pa se imajo v veliki meri zahvaliti, da so dosegli, kar so.
Inž. M. L.
vanjska posojila kmetom-koope-rantom, banka pa bi na to dala še okoli 20 milijonov dinarjev. Tako bi končno tudi kmetje dobili nekaj denarja za ureditev stanovanjskih hiš, ne pa le za hleve in druge kmetijske zgradbe.
Zanimivo je, da je tak način stanovanjskega kreditiranja kmetov stekel v Sevnici že leta 1981,
KRAKO IN JEDRNATO
KONEC — Krediti Ostajajo Neplačani Edino Cepcem.
ZDRAVILO —Zaradi Deviznih Rezerv Avtomatsko Večina Izdelovalcev Lahko Odneha.
SOS — Spletkarjenje Okoli Stabilizacije UVOZ — Utvare Vodilnih Okoli Zadolžitev DIMNIK: Dokler Industrija Mori Naravo, Imamo Katastrofe.
DELIKT—Dokler Eni Lenarijo, izgubljamo Konvertibilno Tržišče.
MARJAN BRADAČ
NAGRADE ZA UPLENJENE LISICE
SEVNICA — Reka SaVh je neverjetno dolgo branila desni breg pred steklino, kamor je prišla šele po drugi strani z litijske strani. Lovci so do minulega tedna pokončali 15 lisic. Izvršni svet je v sklad za nagrado lovcem iz rezervnega sklada namenil 100.000 dinarjev. Ker steklino prenašajo tudi glodalci, so menili, da velja uredbo o deratizaciji razširiti poleg Krmelja tudi na preostali krajevni skupnosti Tržišče in Šentjanž.
ko sta HKS gozdarstva in kmetijstva zagotovili milijon in razdelili dva milijona dinarjev, predlani pa poldrug milijon in razdelili dvakrat toliko. Sevniški sporazum so še izboljšali, nujen je bil tridelni sporazum gozdarskih in kmetijskih ter banke, dodali pa so še vse tri občinske sklade za pospeševanje kmetijstva. p. PERC
POMEMBNE DAVČNE OLAJŠAVE
NOVO MESTO — Od 1. januarja dalje velja novo obračunavanje kmečkega davka, po katerem gre 70-odstotna davčna olajšava vsem kmetom in nekmetom, ki oddajajo vse tržne presežke ter izpolnjujejo obveznosti setvenih planov in obdelujejo zemljo, kot je z zakonom določeno. Samo 40-odstotna davčna olajšava od odmerjenega davka za leto 1984 pa velja za tiste, ki oddajajo vsaj polovico pridelanih tržnih presežkov.
Za zaposlene je prav tako pomemben spremenjeni odlok, po katerem je od 1. aprila letos dalje davek iz osebnega dohodka zmanjšan od dosedanjih 0,50 odst. na 0,35 odstotkov. To se bo nekoliko poznalo tudi v plačilni kuverti.
ZVRHAN KOŠ PRIPOMB
SEVNICA — Pozna ura na skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine je že jela načenjati živce delegatom, na dnevnem redu pa je bil še osnutek dogovora o skupnem urejanju vprašanj lovstva. Kot smo že poročali, so posavski lovci sprva ponudili kar predlog. Na to gradivo so na sestanku v ■ Boštanju in skupnem sestanku kmetijcev pripravili skoraj tri strani pripomb. Na skupščini tudi še ne poznajo podobnega dogovora z novomeškega gojitvenega območja, katerega, kot so se pohvalili lovci s tega konca, so v tržiški krajevni skupnosti že sprejeli.
Prednost ima živinoreja
Iz razvojnih usmeritev kočevskega kmetijstva
KOČEVJE — Osnovna in dolgoročna usmeritev razvoja kmetijstva na Kočevskem je živinoreja, se pravi proizvodnja mleka in mesa. Hkrati pa je potrebno za uspešno tako proizvodnjo pridobivati čimveč lastne dobre krme, da ne bi bili odvisni od močnih in drugih krmil, ki jih na treu tudi primanjkuje.
Vsa Kmetijska zemljišča morajo biti bolje obdelana in vključena v družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo ter tako postati sestavni del planov delovnih orga-
stopkov je treba doseči, da bo tudi ta zemlja obdelana. Načrt za vključevanje teh zemljišč v obdelavo mora biti izdelan do 30. junija letos.
To je le nekaj misli iz predlogov in usmeritev o bodočem razvoju kmetijstva v kočevski občini.
J. PRIMC
EN
HRIBČEK BOM KUPIL..
Ureja- Tit Doberšek
:: Sto let trsnic
Ker bomo ob tednu dolenjskega cvička 16. marca razpravljali o trenutnih težavah trsničarjev jugovzhodnega vinorodnega območja Slovenije, bo koristno, če vinogradnike seznanimo z zgodovinskim razvojem te dejavnosti. To je potrebno tudi zato, ker je poleg dobrega trsnega izbora brez dvoma velikega pomena za uspešno rast novega vinograda kakovostna sadika, to je trta cepljenka. Kakovostne sadike, trte cepljenke, pridelujejo za vinogradnike strokovno usposobljeni pridelovalci trt, ki jih imenujemo trsničarji, obrate, kjer pridelujejo trte, pa trsnice.
Vzroki za začetek trsničarstva
Začetki trsničarstva segajo v prejšnje stoletje. Po neuspelem kemičnem zatiranju trtne uši z ogljikovim žveplecem (enak neuspeh smo na primer doživeli z zatiranjem koloradskega hrošča z ogljikovim žveplecem v letih 1946 — 1950) v prvih letih po pojavu tega škodljivca (od 1880 do 1884)porazkuže-valnih komisijah (po usodnih strelih 13. julija 1883 v Sromljah, ko sta bila ubita Vinko Lapuh in Martin Petan) so kmalu tudi pri nas začeli posnemati francoske strokovnjake in cepiti stare trte, ki jih je na lastnem korenu uničila trtna u|, na za uš odporne ameriške trte, ki jih od tedaj imenujemo podlage.
Ker se je trtna uš v naših krajih iz Kapel pri Brežicah (leta 1880) najprej razširila in uničila stare vinograde na Bizeljskem, v Pišecah, Sromljah in naprej proti Zdolam in Sremiču, so začeli tudi v teh krajih najprej cepiti stare trte na ameriške trte in vse skupaj imenovali ..amerikanke”. Takratni pišečki baron Moscon je odstopil svojo zemljo za prvo trsnico v teh krajih in poskrbel za plačilo tega pospeševalnega dela. Tako proslavlja trsničarstvo v naših krajih 100-letnico svojega začetka. To velja za vse slovensko trsničarstvo.
Veliko zaslug za obnovo vinogradov na Bizeljskem in za trsničarstvo v Pišecah in na Bizeljskem ima v Stari vasi pri Bizeljskem rojeni Ivan Balon, ki je leta 1886 končal vinarsko in sadjarsko šolo v Klostern-euburgu pri Dunaju, se izpopolnjeval v Franciji ter svoje znanje posvetil obnovi domačih vinogradov. Poleg Balona imajo veliko zaslug za obnovo in kreditiranje obnove vinogradov še ostali slovenski vinogradniški strokovnjaki tistega časa (pred prvo svetovno vojno): Franc Gombač, Franc Goričan, Franc Matjašič, Josip Zupanc, Anton Puklavec, Ivan Belle, Rihard Dolenc, Bohuslav Skalicky in drugi. Vsi ti so pripomogli, da so bili s sodelovanjem takratnih trsničarjev po trtni uši uničeni vinogradi v glavnem obnovljeni do začetka prve svetovne vojne.
Trsničarstvo po prvi vojni
svetovni
V času med obema vojnama je pospeševalno delo v vinogradništvu v Sloveniji poleg kmetijskih šol opravljalo takratno Vinarsko društvo s svojimi podružnicami, ki je izdajalo strokovno mesečno glasilo „Naše gorice”. Pri tem društvu so imeli trsničarji svoje združenje, trsničarski odsek. Poleg državnih (banovinskih) trsnic v Mariboru, na Grmu pri Novem mestu, Šentjurju, Leskovcu pri Krškem in v Kostanjevici so se že takrat organizirali zasebni trsničarji v Juršincih pri Ptuju, zasebni trsničarji v Šentrupertu pri Mariboru (sedaj Malečnik) in drugod pa so bili pod strokovnim nadzorstvom takratnih sreskih kmetijskih referentov in so, če niso bili absolventi kmetijskih šol, morali opraviti tečaje in izpite iz trsničarstva na kmetijskih šolah. Na ta način je takratna oblast skrbela za strokovno usposobljenost trsničarjev in s tem zagotavljala vinogradnikom nakup kakovostnih trt — cepljenk..
T. DOBERŠEK (Nadaljevanje sledi)
S
S
*
5
Kaj bo z našim kmetijstvom /2./
Prof. dr. Dolfe Cizej,dekan Višje agronomske šole Maribor, piše o možnostih in usmeritvi zasebnega kmetijstva novomeške občine
Pregled splošnih demografskih in gospodarskih razmer občine Novo mesto (na osnovi statistike in splošnega popisa iz marca 1981) je pokazal, da prebivalstvo občine po 1945 rahlo narašča'. Na drugi strani pa odstotno hitro pada število kmečkega prebivalstva:
Leto:
ne. Značilno je, da med kmečkim prebivalstvom prevladujejo ženske (57 %), kar je tudi v vsem kmetijstvu nasploh.
Prilagajanje kmetijstva na sorazmerno hiter razvoj industrializacije se v občini Novo mesto odvija (prav tako kot drugod) na
1931	1948	1970	1981
nizacij Kmetijsko gospodarstvo in Posestvo Snežnik, ki sta odgovorni za uresničevanje teh nalog. Za zasebna slabo obdelana ali opuščena kmetijska zemljišča v KS Kostel, Draga in Predgrad je treba pripraviti načrt ponovne oživitve proizvodnje.
Izvršni svet občinske skupščine odklanja pogodbene in zakupne odnose. Za zemljišča družbenega sektorja je treba uveljaviti zamisli o sovlaganju. Onemogočiti je treba tudi poizkuse, da bi spreminjali namembnost kmetijskih objektov.
Oružbena zemljišča, ki bodo dana kooperantom, je treba izkoriščati predvsem za pitanje govedi. Poskrbeti bo treba tudi za pridelovanje koruze, za kar so posebno primerna zemljišča v Kolpski dolini.
Dolgoročni načrt razvoja kmetijstva in gospodarske ustalitve predvideva tudi bistveno povečanje staleža telet, mlade pitane govedi, sesnih pujskov in prašičev-pitancev. Uskladiti je treba tudi interese lovstva in kmetijstva,.
Del zasebnih kmetijskih zemljišč, posebn.o še ob Kolpi, je slabo obdelan ali pa sploh zapuščen. V okviru zakonitih po-
vse pbrebivalstvo — štev. kmečko prebivalstvo
45.105
87%
43.302
63%
49.316
33%
55.584
13%
Na okrog 76.000 ha skupne površine občine je živelo 73 prebivalcev na 1 km:, kar ne pomeni goste poseljenosti. Vendar ima občina največ naselij (vasi) od vseh občin v Sloveniji; le-teh je kar 353.
Po splošnem popisu vi. 1981 je bilo vseh gospodinjstev v občini 16.168. Od teh je bilo takih, ki imajo zgolj oziroma tudi kmečko gospodarstvo, 8.450 ali 52% vseh gospodinjstev. Značilno za strukturo prebivalstva je dejstvo, da je število vseh gospodinjstev v dobr rih 10-ih letih poraslo za preko 2.000 medtem ko se je število gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom znižalo za okrog 1.000.
Iz čisto „kmetijske” je torej občina Novo mesto v 50 letih postala „polindustrijska”. Prikazani nizek odstotek kmečkega prebivalstva (le 13 %) je sicer tudi rezultat drugačnega zajemanja tega prebivalstva (zgolj po poklicu kmetovalec ali kmetovalka), vendar glede na vse sosednje občine, ki imajo višji odstotek, le kaže na precejšnjo industrializacijo obči-
ta način, da:
— mnogi zapuščajo kmetijstvo, nastaja vse več mešanih kmetij, šolajo kmečke otroke za nekmetijske poklice, v kmetijstvu ostajajo ženske in starejše delovne moči, veča se urbanizacija vasi (nekmetijci ostajajo na vasi).
• Povzetek študije, ki je bila izdelana v 1.1982/83 na Zavodu za družbeno planiranje občine Novo mesto.
Zasebni sektor kmetijstva poseduje 95% vseh kmetijskih površin, to je 30.320 ha. Od teh je okrog 40% njiv, 53% travnikov — pašnikov ter 7% vinogradov in sadovnjakov. Hektarski pridelki so sorazmerno nizki oziroma v poprečju vse Slovenije.
Konfiguracija terena in klimatske razmere (okrog 1.200 mm padavin letno) pogojujejo prvenstveno razvoj živinoreje, posebno govedorejo. Število govedi je v poslednjih letih nekoliko naraslo
(na okrog 17.000 glav), vendar je bilo ob popisu 1. 1981 na 100 ha kmetijskih površin le 56 goved, kar je manj od poprečja Slovenije. Značilno je, daje v staležu goved skoro polovica krav. Pač pa bi bil zaskrbljujoč razvoj praščereje, saj je število prašičev v poslednjih letih znatno padlo. Precej seje zmanjšalo tudi število konj —saj jih je bilo 1. 1981 le še okrog 2000. Na drugi stran pa je hitro naraščalo število traktorjev (v 11-ih letih od 232 na 3.080) — kar pomeni, daje traktor na manj kot na vsaki tretji kmetiji (to pa je več kot znaša poprečje Slovenije).
Gozdnatost je v oočini Novo mesto na republiškem poprečju (okrog 53%). Na kmetijo pride po 2,73 ha sorazmerno slabega gozda, kar v glavnem zadostuje za lastno porabo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
l NOVOMEŠKE TI&flCE
Ponedeljkova tržnica je bila verjetno zaradi slabega vremena bolj slabo obiskana. Kmetice so nudile le sirčke, smetano, jajca po 15 din. Fižol in nekaj jušne zelenjave ter regrat po 50 din merico. Tudi teloh v šopkih je bil s špoo-mladanskim vresjem dobro zastopan, sicer pa seje glavna ponudba odvijala na stalnih stojnicah. Pomaranče so v družbenem sektorju po 90 do 110 dinarjev kilogram, v zasebnem pa so dražje. Peteršilj pa dosega visoko ceno, saj so za šopek te zelenjave s 10 stebelci (brez korenine) zahtevali 20 dinarjev.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
Vavta vas je le pričakala
V KS Straža so pripravljeni Se v tretje podpreti referendum za gradnjo Sol, ker tokrat zatrdno računajo na dozidavo Sole v Vavti vasi
pr
Lij
VAVTA VAS — Dve srednjeročni obdobji krajani plačujejo samoprispevek za gradnjo šol v občinskem programu, niso pa pripravljeni brez koristi zase to delati še v tretje: Novi referendumski program do leta 1989 uvršča dozidavo šole v Vavti vasi na drugo mesto, zato je možnost za ureditev razmer na osemletki doslej najbližja.
„Pred kratkim smo imeli v 15 krajih po terenu zbore občanov, kjer smo učitelji s krajevnimi aktivisti vred razlagali ljudem pomen tretiega samoprispevka za šole.
Pero Jokič: „Na kateri šoli imajo še avstro-ogrske peči in v učilnicah vrče z lavorji?”
čeprav smo oni uvanrat izigram, so ljudje pripravljeni še tretjo petletko podpreti akcijo za gradnjo šol, samo da bi naši otroci dobili za šolanje boljše možnosti,” pravi Pero Jokič, ravnatelj osnovne šole Vavta vas. JDoslej smo bili v občinskem programu le abonirani, pa predstave ni bilo. Tokrat mora biti!”
Osnovna šola Vavta vas, zgrajena leta 1908 in dozidana leta 1964, ima dolg spisek tega, česar nima. Pouk je v dveh izmenah, ni centralne kuijave, v delu stavbe ni vodovoda in v razredih imajo namesto umivalnikov vrče z lavorjem.
Na šoli je 16 rednih oddelkov in 3 oddelki podaljšanega bivanja,, samo 6 pa je ustreznih učilnic. Telovadnica je čez cesto, dobrih 400 metrov stran, v Domu TVD Partizan. Ker ni jedilnice, otroci malicajo in kosijo v razredih, na mizah, kjer potem pišejo.
Novoles je pripravljen modernizacijo šole še posebej podpreti, zato nameravajo v novem prizidku zgraditi malo večjo telovadnico, kot bi šla po šolskih normativih, služila pa bi rekreaciji krajanov in zaposlenih. Dozidava vavtovaške šole bo prinesla bistveno drugačne razmere: razen sodobnih učilnic še knjižnico, čitalnico, jedilnico, kuhinjo, kabinete in ostale pomožne prostore.
Upravičeno pa krajani Straže pričakujejo solidarnost na referendumu od tistih krajevnih skupnosti, ki so v prejšnjih dveh samo-prispevnih obdobjih že dobile nove šole.
R. BAČER
Odvisno je od 25. marca
Otočec, Šmarjeta, Mirna peč in Škocjan imajo mož-nost ob gradnji šol dobiti Se sodobne vrtce
NOVO MtLSlu — csnupnuM otroškega varstva predlaga, naj se na podeželju ob gradnji ali dozidavi šol zgradijo še objekti za organizi-
Skrbi za arhiv
Guštinova Angela Iz Drašičev kot paznica arhivskega skladišča
DRAŠIČI — kot Se prenekaten njeni belokranjski vrstnici se je tudi Guštinovi Angeli iz Drašičev življenje zasukalo tako, da je ostala vse življenje v rojstni hiši. „V službo nisem šla nikoli, pa tudi izučila se nisem. Pred vojno je bila naša hiša za tiste čase dokaj imovi-ta, imeli smo trgovino in gostilno, oče je bil sedem letdrašičkižupan, pred 60 leti je bil tudi med ustanovitelji gasilskega društva v tem kraju. Potem je prišla vojna, poleti 1944 je bila naša hiša požgana. Če ne bi bilo tega, bi oče lahko poskrbel zame, kajti mlajši brat Slavo je študiral, ena sestra je odšla v Kanado, drugemu bratu pa je bila namenjena kmetija. Tako pa... Po vojni je bil oče invalid in me ni pustil v službo, ker bi bilo doma premalo rok za obnovo hiše in za delo na kmetiji. Še kasneje bi se lahko zaposlila v Metliki, ko so iskali delavke za Beti, Komet, Novoteks, pa je mama zbolela, in spet sem morala ostati doma."
Da si je zaslužila kakšen dinar, je Angela hodila kopat v vinograde, menda ga ni tam okoli, kjer ni delala. .Pa so si ljudje trtje obnovili in je dela za kopače zmanjkalo." Ko pa je novomeška enota Zgodovinskega arhiva Slovenije v stari in prazni drašičkišoli uredila skladišče, so se obrnili na Angelo, najbližjo sosedo, da bi bila za paznico. .Hodim gledat, da je vse v redu, postorim to in ono, prezračim, pospravim, skrbim in za to mi nekaj dajo, lani sem dobila po 80 jurjev na mesec, letos so
:-.x'
Angela Guštin
mi pa dvignili na 140 jurjev.” Domači pa pravijo, da Angela bolj skrbi za arhiv kot za domače delo, da stalno nekaj pospravlja in pomiva, če ne drugega, pa okna čisti in ..kriči ko sto vragov in se z deco kara, če se kepajo in kakšna kepa prileti v okno."
A. B.
rano varstvo maiCkov. lo graoujo bi finančtralo otroško varstvo iz svojih sredstev, ker bi najhitreje in najceneje prišli do prostorov.
Kajpada je to možnost vzeti pod „če”, kajti če ne bo referendumski program s samoprispevkom vred izglasovan in do gradnje šol v tem srednjeročnem obdobju ne bi prišlo, potem tudi z gradnjo vrtcev v teh krajih ne bo nič. Za novogradnjo ene same ustanove z infrastrukturo vred ni denarja, za sofinanciranje dela stavb, v katerih so vsi komunalni priključki, pa bi zbrali 31 milijonov dinarjev, kolikor po zdajšnjih cenah kažejo stroški.
Ugotavljajo, da bi morali pri vsaki šoli zagotoviti le 140 do 560 nč prostora za potrebe otroškega varstva, kar pa bi morali projektanti že upoštevati. Zaenkrat ni glede tega mogoče nič drugega kot čakati, kakšno odločitev bo prinesel 25. marec, dan referenduma.
Veselo popoldne
Za cicibane in šolarje pustni sprevod po mestu in rajanje v športni dvorani
NOVO MESTO — Letošnji pustni torek bo za novomeško mladež dan veselja. Društvo prijateljev mladine je ob sodelovanju drugih organiziralo sprevod in pustno zabavo. Na pustni tore k, 6. marca, ob 15.45 bo sprevod maškar iz novomeških, vrtcev in osnovnih šol krenil zgodbo izpred šole na Grmu skozi mesto. Ustavili se bodo v športni dvorani, kjer bo vsaka mala maškara dobila številko, ki jo velja shraniti zaradi bogatega srečelova. Nagrad za najlepše maske ne bo, ker je namen prireditve privabiti čimveč otrok in jim nuditi prijetno zabavo.
Rajanje v športni dvorani bo zaključeno ob 18.30, ko bodo v dvo-rand prišli mladi. Otroška maškarada bo doživetje za otroke in starše, za katere so v športni dvorani namenjeni sedeži, prostor na plesišču pa bo za otroke. Prodajali bodo krofe in čaj, za oboje pa bo potrebno odšteti le 20 dinarjev. Tako znižano ceno kot dobitke za bogat srečelov so omogočili predvsem novomeški obrtniki, ki so zamisel gmotno podprli z vsem razumevanjem.
KONKRETNO ZA AKCIJO
NOVO MESTO — 21. februarja je bil v Novem mestu seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK, med katerimi je bilo veliko novih, saj so bile programsko-volilne konference v večini osnovnih organizacij že opravljene. Na seminarju so se sekretarji ZK dogovorili za konkretno akcijo in sodelovanje v pripravah na referendum za samoprispevek v korist gradnje šol ter za sodelovanje v akciji .zaključni računi”. Seznanili so se še s potekom javne razprave o uresničevanju političnega sistema, s pripravami na občinsko programsko-volilno konferenco,
V KORIST BLAGOVNIH REZERV
NOVO MESTO — Od 1. aprila dalje je v novomeški občini uveden 0,4-odst. prispevek iz osebnega dohodka delavcev v korist blagovnih rezerv. Gre za sredstva, s katerimi je potrebno nabaviti zalogo najosnovnejših živil za rezerve v primeru elementarnih ali drugih nesreč ali v primeru intervencij za preprečevanje motenj pri oskrbi prebivalstva. Na ta način bo v občini letos zbranih 24 milijonov dinarjev? s sredstvi, ki jih lahko proračun občine daje v ta namen, bo skupno na voljo 38 milijonov dinarjev, kar pa pomeni kljub vsemu samo 70-odstotno uresničitev petletnega programa o oblikovanju blagovnih rezerv. Novouvedeni prispevek iz osebnega dohodka ne bo pomenil dodatne obremenitve v delavčevem žepu, ker bo hkrati zmanjšan sedanji davek iz osebnega dohodka.
V KINO IN OPERO
PODZEMELJ — V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika so imeli na osnovni šoli v Podzemlju v sredo, 22. februarja, kulturni dan. Učenci od prvega do petega razreda so si v Metliki ogledali film .Sreča na vrvici”, učenci višjih razredov pa so si v Ljubljani ogledali opero .Prodana nevesta".
Za začetek okrogla miza
8. marca o problematiki delovne kmečke žene
NOVO MESTO — Letos naj"ne bi bilo osrednje javne proslave ob 8. marcu v Novem mestu, ker je to predraga in preživela obfika praznovanja ženskega praznika. Pač pa bodo na ta dan sedle za okroglo mizo članice Sveta za spremljanje in proučevanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk in predstavnice aktivov kmečkih žena z območja celotne novomeške občine.
S tem je novoimenovani svet tudi začel delo, ko se je konstituiral 22. februarja. V drugem mandatnem obdobju je v svetu Večina novih članic, vodi pa ga Kristina Plut.- Članice so predstavnice ali delegatke občinskih družbenopolitičnih organizacij in društev, ki se ukvarjajo s to probleijiatiko, poleg njih pa tudi članice večjih delovnih organizacij.
Že na prvi seji je svet zastavil smernice letošnjega dela. Ena glavnih je: ne sestankovati in premlevati analize, ampak iz njih črpati smeri za akcije na terenu!
TUDI OGRAJA NE POMAGA
Pred obiskom francoskega predsednika Miiteranda v IMV so zamenjali izkaznice zaposlenih, da bi laže nadzorovali gibanje za tovarniško ograjo na ogromnem kompleksu, pa tudi izhode. Ugotavljajo pa, da so generalko ob visokem obisku sicer dobro prestali, a že drugi dan ravnali po starem. Tudi takrat postavljena žična ograja je že podrta. Se vedno mnogi mimo vratarjev švrkajo do bližnjih bifejev. So krivi le vratarji? Mar ni za delavčevo odsotnost odgovoren njegov predpostavljeni v proizvodnji? Ta pa je lahko strog do drugih le, če je sam zgleden!
Čigav je metliški kulturni dom?
Neurejen status kulturnega doma — Knjižnica brez stalno zaposlenega knjižničarja, tudi ZKO brez poklicnega človeka — Nova delovna organizacija?
Po sili razmerje upravljalecdoma metliška kulturna skupnost.
Cela vas je društvo
Gasilsko društvo v Dragomlji vasi deluje že 62 let
DRAGOMLJA VAS — Za Dragomlju vas v krajevni skupnosti Suhor pri Metliki lahko mirne duše zapišemo, daje gasilska vas. Šteje 26 hiš, njihovo gasilsko društvo pa ima 79 članov, se pravi, da so iz vsake hiše povprečno trije gasilci. .Vsi odrasli vaščani so gasilci, cela vas je gasilsko društvo,” pravijo v Dragomlji vasi, in ne veliko manj kot polovico članov je žensk.
Gasilsko društvo so v Dragomlji vasi'ustanovili leta 1922 in od takrat deluje neprekinjeno, med vojno, koso bili moški v glavnem v partizanih, so društvo držale pokonci ženske, ki so se izkazale tudi pri gašenju, ko so Italijani požgali dve hiši. .Leta 1942 smo vso obleko društva dali partizanom, prav tako sanitetni material, v starem gasilskem domu so bili ranjenci," je povedal bivši predsednik društva Tone Zupančič.
Največje delo, ki gaje dragomeljsko • društvo opravilo, pa je bila gradnja novega gasilskega doma, ki so ga začeli graditi spomladi 1978 in ga slovesno odprli za 60-letnico društva pred dvema letoma. .Vse delo smo opravili vaščani sami, pri gradnji imamo zapisanih blizu 5.000 prostovoljnih delovnih ur. S prispevki občinske gasilske zveze, interesne skupnosti za požarno varstvo, krajevne skupnosti Suhor in še nekaterih smo zbrali okoli 70 starih milijonov dinarjev, pri gradnji so nam pomagali še KS Semič, vaščani Gradnika, Sodjega vrha in Prapreč, metliški Novolesov tozd pa nam je podaril opremo za dvorano,"sopripovedovali dragomeljski gasilci na sobotnem občnem zboru, ki je vsako leto pravi vaški praznik.
Od 1980 so pooratem z gasilskim društvom iz Vojnika pri Gelju, ki je Dragomeljčanom podarilo gasilski kombi in motorno brizgalno. .Poleg
tega imamo še eno sodobno motorno brizgalno, ki smojokupili vglavnem s prispevki vaščanov, danes smo dobili gasilsko lestev, manjka pa nam še nekaj cevi. Naš glavni denarni vir so vsakoletne gasilske vaselice, lani smo od veselice iztržili okoli 16 starih milijonov dinarjev.”
METLIKA — Da je status metliškega kulturnega doma Edvarda Kardelja neurejen in nerešen, pove tudi to, da o teh vprašanjih razpravljajo in na neurejene odnose v domu opozarjajo tudi na vsakem sestanku krajevne skupnosti Metlika. Ne samo, da dom še sedaj nima uporabnega dovoljenja, čeprav so prejšnji dom TVD Partizana začeli adaptirati že pred več kot petimi leti, ampak še do danes ni jasno, komu ta dom sploh pripada, kdo je zanj odgovoren.
seveda pa tajnica te skupnosti, ki je hkrati tajnica še treh drugih interesnih skupnosti, ne more biti tudi oskrbnica kulturnega doma. .Dom bi vsekakor potreboval hišnika in oskrbnika, kajti nujno je, da je za ta dela odgovoren en človek, ki ima tudi edini ključ doma,” pravi Milena Hočevar, tajnica kulturne skupnosti^ .naša skupnost pa mora, biti mesto dogovarjanja med uporabniki in izvajalci.”
V kulturnem domuje kino, kije imel lani več kot 200 filmskih predstav, 15 pa je bilo še drugih prireditev. Poleg kina ima v domu svoj prostor tudi mladinska folklorna skupina Ivan Navratil, svojo sobo ima še TVD Partizan, nekaterim to, da folkloristi za vaje uporabljajo oder, tudi ni prav, ko pa Metliko predstavljajo na nastopih doma in v tujini, so pa seveda vsi ponosni. Vendar: brez odra ni vaj, brez vaj pa hi nastopov. Ne nazadnje je v domu še skupna kotlovnica, ki ogreva tudi sosednjo stavbo na Pungartu, kjer imajo svoje prostore interesne skupnosti.
V nič boljšemt>oložaju ni metliška knjižnica, poleg Dravograda in Logatca edina v Sloveniji', ki nima stalno zaposlenega knjižničarja. Izposoja je urejena samo trikrat na teden po dve uri in za to skrbi upokojena učiteljica, druga tovarišica pa opravlja najnujnejša dela pri,vpisu knjig, kijih ima ta knjižnica blizu 10.000. .Nujno bi potrebovali stalno zaposlenega knjižničarja, saj bi morala biti dejavnost knjižnice precej širša kot samo izposoja,” pravijo v Metliki. Samo kdo naj ga nastavi?
Tako prihaja do različnih predlogov, kako urediti vprašanja glede doma, knjižnice. Zveze kulturnih organizacij, ki tudi nima profesionalca, v občini pa delujeta dva dislocirana oddelka glasbe-
nih šol, poleg metliškega sta tu še kulturna doma na Suhorju in v Gradcu. Skratka, edina profesionalna kulturna ustanova v občini je Belokranjski muzej. Slej ko prej bo nakopičene težave na metliškem kulturnem področju treba rešiti, ali z ustanovitvijo nove delovne organizacije ali s priključitvijo sedanjih .nikogaršnjih” ustanov muzeja ali komu drugemu. Prej ko bo to narejeno, bolje bo za nadaljnji hitrejši razvoj kulturnega delovanja v tej belokranjski občini.
A. BARTELJ
Ione Zupančič: „Vsi odrasli vaščani Dragomlje vasi smo člani gasilskega društva.”
Pri društvu deluje stalna preventivna komisiia ki preeleduje hiše. gospodarsKa poslopja m zunanja Kurišča pa tudi opozarja na dotrajanost električne napeljave. .Lani smo gasili gozdni požar na Brezovici, gospodarsko poslopje na Lokvici in požar v obratu IMV na Suhorju. Nasploh lahko rečemo, da smo sposobni pogasiti vse požare na našem območju, manj pa je pri naših članih volje za sodelovanje na tekmovanjih in to bo treba letos izboljšati,” je sklenil novi poveljnik Jože Žugelj.
A. BARTELJ
SKROMEN DENAR ZA KULTURO
METLIKA — Osnutek finančnega plana kulturne skupnosti Metlika za letošnje leto predvideva, da bo ta skupnost imela za vso dejavnost z njenega področja na voljo nekaj manj kot 4,5 milijona dinarjev. Najvišja postavka v tem osnutku je muzejska dejavnost, za katero naj bi kulturna skupnost prispevala 810 tisočakov, 700.000 dinarjev naj bi znašala amortizacija, za kino predvidevajo 590.000 dinarjev, za delovanje Zveze kulturnih organizaacij 433, vzdrževanje Kulturnega doma Edvarda Kardelja 400 in za knjižničarstvo 300 tisočakov. Seveda je tu še vrsta drugih postavk in izdatkov.
SMUČARSKE
POČITNICE
METLIKA — Metliška telesno-kulturna skupnost je med. zimskimi počitnicami pripravila smučarske tečaje za predšolske otroke, šolsko mladino in odrasle. Tečaj za predšolske otroke iz vrtca so pripravili v Metliki in je .trajal pet dni, udeležilo pa se ga je 18 otrok, pet dni je trajal tudi tečaj za šolarje, medtem ko je bil tečaj za starejše na Jugorju, in to začetni in nadaljevalni, udeležilo sc ga je 36 smučarjev, ki so bili razdeljeni v štiri skupine. Na zimovanju in smučarskem tečaju na Vodicah pri žumbe-rških Sošicah pa je bilo 25 metliških mladih tabornikov.
Novomeška kronika
- RJA NA MOSTU ŠE ŠIRI — Od kar je bil kandijski most 1976 obnovljen in razširjen, njegovo up orabno stanje stalno spremljajo. Tak« so v Inštitutu za metalne konstrukciji SRS julija lani ugotovili, da rja na ne katerih delih železne mostne konst rukcije „lepo" napreduje. Samo s plf skanjem pa se nevšečnosti ne bo dal* odpraviti. Promet čez kandijski moS je tolikšen, da do leta 2000 nikakor n< bo vzdržal. Izračunali so, da bi šlo te daj na dan čez most 10.000 vozil' promet pa je že sedaj pri propustnosl 4.000 vozil nemogoč. Če bo še bodoče v mestu samo en most, se boi ljudje v prometu zadušili. Tako piše študiji.
SANKALIŠČE NA ČRNI TOČKI
— Še pred pol leta je bil klanček n* cesti od železniških zapornic pri zdravstvenem domu proti Drski eden najbolj nevarnih cestnih odsekov v mestu, tako da so pešci skakali na travnato grivo, če so se hoteli obvarovati pred vozili. Odkar je ta del ceste za promet zaprt in je zgrajena obvoznica, se na tem klančku otroci vse dneve sankajo. Sploh je življenje na Drski postalo prijetnejše.
31
Ena gospa se čndi, da so lahko isti dan ob istem času banane kljub zamrznjenim cenam na dveh mestih po tako različnih cenah. V soboto so veljale pri zasebniku na tržnici 240 din kilogram, v trgovinah pa 190 din...
IZ NOVOMEŠKE PORODNiSNi
V času od 16. do 22. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Dvornik iz Kostanjevice - Boštjana, I Vida Dolinar iz Šentjerneja - Majo, I Marija Breceljnik iz Hinj - Angela, : Nada Žalič iz Kanižarice - Arnesa, Te- j režija Lukše iz Velikega Cerovca - , Franca, Marjeta Žlemberger iz Zabr- 1 dja - Borisa, Milka Vidovič iz Zaloga- j Seko, Vera Klemenčič iz Črešnjevca -Petra, Jožica Junc z Daljnega vrha -Simono, Majda Božič iz Kobil - Petra, Marjeta Papež iz Črnomlja - Tino, Zorica Hvala iz Krškega Aleša in Mitja, Albina Žnidaršič iz Krškega . Jasmino, Ana Goršek s Senovega — Tomaža, Vesna Katarinčič iz Žakanja - J Marina, Milena Turk z Vrha pri Šentjerneju - Mojco, Marija Uhernik i iz Gabrja - Matjaža, Vesna Kastelic iz Verduna - Janjo, Marija Štefanič iz I Bereče vasi - Iztoka, Danica Vovko iz Šmihela - dečka, Ljudmila Gmajnič z Gorice - deklico, Viktorija Štrasberger z Zloganja - dečka, Mirjana Zore iz Kočevja - dečka in Marija Režek z Radoviče - dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Breda Bu-njevac iz Dilančeve 6 - Miroslava, Sonja Črv iz Ljubljanske 19 - Žiga, Jelka Košak iz'Koštjalove 21 - Andreja in Zvonka Mehak - Jakopin s Poti na Gorjance, n.h. - Tilna. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
NA RADOVIČI SO SE ODLOČILI USTANOVITI kulturno-umetni-ško društvo, v katerem bo zaenkrat včlanjena le igralska skupina. Trinajst članov le-te je namreč naštudiralo igro Na Visokem, ki jo bodo zaigrali v domačem kraju 10. marca, nekoliko pozneje pa tudi v domu počitka v Metliki.
GRADAŠKI MAČKI SE POSPEŠENO PRIPRAVLJAJO NA PUSTOVANJE, ker imajo letos še posebno veliko dela zaradi požara, ki jim je uničil vso opremo, tudi velikega mačka. Kljub vsemu bo letošnje gra-daško pustno rajanje zabavno, duhovito in gotovo dobro obiskano. Vodstvo gradaških mačkov obljublja kopico bodic, duhovitih domislic, šib-anje napak, seveda v mejah pristojnosti in dobrega okusa.
TUDI PUSTNO DRUŠTVO SU-HORSKI LISJAKI ne stoji križemrok. V svoje vrste so včlanili staro in mlado, za v nedeljo pred pustom pa pripravljajo po Suhorju in bližnjih vaseh sprevod, ki bo sprožil salve smeha. Zanimivo je, da so pustna društva dejavna predvsem po vaseh. Metlika, ki je bila včasih središče pustnega norenja, pa bo imela le pustno zabavo v Hotelu Bela krajina.
V BETI SO PRIPRAVILI ZA VODILNI KADER dvoje predavanj ter na koncu še okroglo mizo. Dr. Stojan Pretnar je govoril o pomenu tehničnega napredka in množične investicijske dejavnosti za uspešno gospodarjenje delovne organizacije, Vladimir Kočevar pa o metodah za spodbujanje tehnične ustvarjalnosti. Predavanji sta bili zanimivi in poučni, zato so se v Beti odločili pripraviti še kaj podobnega.
•	-v-	v-	•	v-^r-č	•	v-	•
. -.  v ' ■ -
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
r v	S.
Črnomaljski drobir
PRVA NAGRADA — SMUČI — Črnomaljsko pustno društvo Presta se na veliko pripravlja na svoj finale — pustovanje. Tako bodo v soboto, 3. marca, v penzionu Lahinja pripravili pustni ples in seveda kopico nagrad. Glede na to, da se, čeprav je letos pust v marcu, še vedno nismo znebili snega, bo temu primerna tudi prva nagrada smuči, vrednost celotnega nagradnega fonda pa bo stari milijon dinarjev. Na pustni torek bodo prestarji prikazali Črnomaljcem pridobitve njihovega mesta, če bi bili organizatorji »Prestariade 84”:
V USODO VDANI SEMIŠKI PUST — Kaže, da so Semičani povsem obupali v prizadevanjih, da bi se kdaj .dobili nazaj prireditev „Raz-razstava belokranjskih vin”, kije bila sestkrat v njihovem kraju, lani pa v Metliki in kaže, da bo tudi letos tako. Zato so se odločili, da vso '„bojno” opremo vinogradnikov, od škropilnic do brent, sodov, kadi in drugih pripomočkov odnesejo v Metliko. To veliko p/ecfejo pa bodo opravili prav v casu pustnih praznovanj.
Ribniški zobotrebci
^J-ESA NE BO — V restavraciji ..Jelka v Ribnici letos ne bo pustnega P esa-. Povedali so nam, da so se tako odločili zato, ker nimajo dovolj gostinskega kadra. Na razpise ne dobivajo prijav. Pravijo, da zato, ker je gostinstvu treba — ob slabi plači — delati ves dan in tudi ponoči, pa tudi ob nedeljah in praznikih.
VRAT PA NI —Turistično društvo Ribnica je zaupalo prenovo in opremo svoje prodajalne spominkov LIK Kočevje. Načrtovali so, da bo vse to končano že v februarju, a se je nekaj zataknilo okoli vhodnih vrat'. Menda jih LIK ni imel, zanimivo pa je, da je tovarna stavbnega pohištva INLES kar v Ribnici.
— Zakaj si se vpisal v pasjo šolo, ki se začne 2. marca na Ugarju?
— Ker se mi obeta še bolj pasje življenje.
i Drobne iz Kočevja
KAKŠNO BO VREME? — Turistično društvo Kočevje je že pred leti sklenilo postaviti na primernem kraju v mestu vremensko hišico, da bi krajani sami lahko spremljali podatke o vremenu, toploti zraka itd. Ostalo pa je le pri sklepu.
ŠTIRI LETA PROSIJO — Društvo diabetikov, ki deluje za občini Kočevje in Ribnica in ima nad 400 članov, že četrto leto prosi za dodelitev kakšne sobe, v kateri bi imelo pisarno. Prošnje potujejo iz urada v urad, sobe pa ni. Tako vodstvo društva uraduje kar vsako drugo sredo v že tako prepolnih hodnikih zdravstvenega doma. Takrat namreč deluje diabetična ambulanta.
NERED S PLAKATI — Čeprav že več let opozarjamo in čeprav je bil sprejet tudi ustrezni predpis, plakatiranje v Kočevju še vedno ni urejeno. Nered je celo vedno večji, kar kvari videz mesta. So pa tudi opravičljive težave, saj so pogosto javne oglasne deske prepolne ali pa so zvite in razbite.
občan
vprašuj«
cdgovarja
— Na območju občine Kočevje smo lani pobili 32 steklih lisic.
— Na območju Brega pri Kočevju pa je v veliko krajšem času neki pes oklal štiri ljudi, a se niti psu niti lastniku ni nič zgodilo.
Trebanjske iveri
KDO JE GOSPODAR? — V mirenskem Domu kulture je že pred desetimi dnevi ali več prišlo do okvare v vodovodni napeljavi. Kljub temu da je voda kar drla iz počene cevi, se nihče ni niti zganil, da bi napako odpravil. Napaka bi bila sicer že odpravljena. ko bi na Mirni vedeli, kdo upravlja z domom. .Nekaj časa so se v njem radi zadrževali mladinci, pa tudi kino predstave so bile v njem, toda mladinci so dom očitno zapustili, kinoprojektor pa je konserviran in čaka na boljše čase.
PODRAŽIL SE JE TUOl RDEČI KRIŽ — Pravzaprav ni nič čudnega, da seje prav zdaj povečala tudi članarina za člane Rdečega križa. Znaša pet starih jurjev za odrasle in dva stara ju-rja za učence in študente. Vsi, ki bodo z nejevoljo plačevali novo in višjo članarino, naj se tolažijo z.mislijo, daje to ena redkih stvari, ki velja manj kot sto dinarjev.
n
Gače kot turistična budnica
Smučanje v rekreacijskem centru Rog na Gačah in kopanje Dolenjskih Toplicah si podajata roki — Drzni turistični načrti za prihodnje leto______________________
GAČE NAD ČRMOŠNJICAMI — V slabem letu dni je na Gačah nad Črmošnjicami na obrobju Kočevskega Roga zrasel pod okriljem Krkinega tozda Zdravilišča in s pomočjo dolenjskega in belokranjskega združenega dela prvi zimski rekreacijski center v Beli krajini. Smuka in tek na smučeh na Gačah pa pomenita s kopanjem v Dolenjskih Toplicah zaokroženo turistično ponudbo, kije eden temeljev razvoja turizma v dolenjski regiji sploh.
zimskem,
turizmu.
ampak tudi letnem
Rekreacijski center Rog, kakor se uradno imenuje smučišče na Gačah, je odprt dober mesec, a so že stekli pogovori o graditvi druge faze. Tako naj bi se okrog 1.300 metrov dolgemu smučišču in 1.100 metrov dolgi vlečnici' že prihodnjo smučarsko sezono pridružilo še eno smučišče, dve novi vlečnici ter širša cesta, uredili pa bi tudi nekdanja smučišča v Črmošnjicah, ki bi bila namenjena predvsem tečajnikom, manj spretnim smučarjem in sankačem. Ti drzni načrti pa bodo uresničeni le, če se bo zanje zavzelo tudi združeno delo, a ne le dolenjsko, ampak tudi kočevsko in posavsko.
V sklopu prostorskega dela družbenega plana je v izdelavi
Na škodo gostov
Trebanjski gostinci se ne strinjajo
TREBNJE — Nedavno je bil sprejet ukrep uprave za družbene prihodke, po katerem morajo imeti v vseh gostilnah registrske blagajne in kartoteke o nabavi hrane in pijače. Med gostilničarji te novosti niso naletele na dober sprejem. Tudi v trebanjski občini se je sestala sekcija gostincev pri obrtnem združenju in obravnavala te ukrepe. O tem smo se pogovarjali s predsednikom sekcije Francem Oparo, gostilničarjem iz Trebnjega.
„Na več sestankih smo se pogovarjali o novostih. Poleg blagajne, ki je že tako in tako draga, moramo zdaj voditi še kartoteke. Seveda to ne bo prispevalo k poenostavitvi našega dela. V eni knjigi imamo nabavo in prodajo, v drugi prometni davek, obe pa sta si zelo podobni in slednja nima niti rubrike, kjer bi lahko vse davke sešteli. To so malenkosti, res, toda knjigo so pripravljali dve leti in bi se takim pomanjkljivostim lahko izognili. Zdi se nam, kot da so nas hoteli še dodatno zaposliti, namesto da bi poslovanje poenostavili. Škodo bo imel seveda tudi naš gost. Več bomo imeli dela z administracijo, manj časa bo za goste. In ker je delo s temi kartotekami sorazmerno zapleteno — mimo-
Franc Opara
grede naj povem, da se jih niti ne dobi in si jih moramo sami risati — nekateri že grozijo, da bodo prodajali samo žganje, vino in svinjsko pečenko. Gostilničarji, ki smo vse življenje vlagali v gostilno, ki smo širili in posodabljali prostore ter skrbeli za boljšo ponudbo, bomo to težko naredili. A če ne bi šlo drugače, bomo v to» prisiljeni.
Naj povem še svoje izkušnje z upravo za družbene prihodke. Medtem ko pri nas iščejo dlako v jajcu, sami delajo zelo počasi. Knjigo za leto 1981 so mi ovrgli, ugodno rešeno prošnjo pa sem dobil šele januarja letos. Drugi obrtniki so oproščeni prometnega davka pri materialu, ki ga vgrajujejo, mi ga plačujemo. Potem pa
še to: ko je manjkalo praška, kave, niesa in drugega, smo bili gostilničarji prepuščeni svoji iznajdljivosti, nihče nam ni ponudil pomoči. Kako bomo s takim gostinstvom razvijali turizem, res ne vem. Vsi ti administrativni ukrepi, ki so bili sprejeli sedaj, pase zdijo premalo premišljeni in premalo dorečeni,’’je dejal Franc Opara.
zazidalni načrt, kajti delovne organizacije se zanimajo tudi za gradnjo počitniških objektov na tem območju, kar pomeni, da se Gačam ne obeta le perspektiva v
„BELA SMRT”
NA PROGRAMU
REKA — V sklopu prireditev ob 40-letnici herojskega in tra^ gičnega pohoda 2. brigade 13. primorsko-goranske udarne divizije preko Bjelolasice in Matič poljane so začeli v kinomatogra-fih na Reki prikazovati kratki igrani film »Bela smrt” avtorja Bernardina Modriča, posnet novembra lani. Ta pohod, ki je bil opravljen v noči od 19. na 20. februar 1944, imenujejo tudi „Pohod bele smrti”, saj je po nekaterih podatkih na njem zmrznilo 26, po drugih pa celo več partizanov. O tem pohodu smo lani v naši Prilogi objavili celostransko reportažo oz. spomine Toneta Križa iz Kočevja.
Zlasti v začetku obratovanja vlečnice so smučarji večkrat negodovali zaradi zagonskih težav. Ob tem je Janko Gladek, predsednik izvršnega odbora RC Rog, pojasnil, da je razumljivo, če je prihajalo do zastojev in napak, kajti pri investiciji, ki je bila gotova v tako kratkem obdobju, ni bilo časa za poizkusno obratovanje, ki sicer v znanih smučarskih centrih traja tudi po dva meseca.
Seveda pa si vsi, ki upravljajo s smučiščem, letos izkušnje šele nabirajo, saj doslej na tistem področju ni bilo skoraj nikakršne smučarske tradicije.
Tako se bodo morali v prihodnji sezoni pripraviti predvsem na pravočasno čiščenje ceste, boljše obveščanje smučarjev ter ogra-nizirati smučarske avtobuse za šolarje.
Že danes pa se za smučišče močno zanimajo na sosednjem Hrvaškem, tako da bodo tudi tja lahko prodali turistične pakete, vendar šele prihodnje leto, ko bodo večje kapacitete, letos pa žele zadovoljiti predvsem domače smučarje.
M. BEZEK
Prihodnost jih ne skrbi
Letos bodo vozniki Avta Kočevje prevozili še več
KOČEVJE — V Avtu Kočevje načrtujejo za letos skoraj za tretjino večji celotni prihodek in dohodek. Na novo nameravajo zaposliti 32 voznikov in 4 v mehanični delavnici ter enega pripravnika v DSSS. Kupiti nameravajo 10 vozil s priklopniki,urejati pa bodo začeli tudi novo lokacijo za delovno organizacijo, in sicer na območju med cestama, ki vodita v Ljubljano oz. Novo mesto, in železniško progo.
Število prevoženih kilometrov bodo povečali za 5 odst. in bo znašalo preko 14,5 milijona, od tega jih bodo 77 odst. prevozili na mednarodnih progah.
Avto Kočevje je od aprila lani spet enovita delovna organizacija, medtem ko je bila od 1. januarja 1979 razdeljena na pobudo od zunaj na tri tozde: tovorni promet, mehanične delavnice in DSSS. Organizacija po tozdih je sicer prinesla nekaj prednosti, pa tudi precej slabosti, saj so bili samoupravni organi tozda tovorni promet zaradi odsotnosti šoferjev, ki
KONČNO PRAVI ODGOVOR
KOČEVJE — Poročali smo o neprimernem odgovoru Samoupravne stanovanjske skupnosti delegaciji OK ZSM v družbeno-političnem zboru občinske skupščine Kočevje. Svoje nezadovoljstvo nad takim odgovorom je minuli četrtek izrazil na skupni seji predsedstev OK SZDL in OS ZS tudi predstavnik mladine.
Tik pred sejo zborov občinske skupščine, kije bila 17. februarja, je Samoupravna stanovanjska skupnost Kočevje svoj odgovor kar po telefonu dopolnila. Glasi se na kratko tako:
Funkcionarji Samoupravne stanovanjske skupnosti so prejeli, oz. prejemali za svoje delo v preteklem letu take nagrade: predsednik skupščine SSS po 5.538,37 din na mesec, vsi ostali so dobivali nagrade enkrat na leto, znašale pa so: predsednik zbora uporabnikov 9.854.40 din, predsednik zbora izvajalcev 7.038,85 din, predsednik odbora za samoupravo, organizacijo in finance 21.116,55 din, predsednik odbora za solidarnost
16.893.25 din, predsednik odbora za graditev, prenovo in gospodarjenje
16.893.25 din.
J. P.
OBNAVLJALI BODO DOM KULTURE
MOKRONOG — Mokronoška krajevna skupnost je začela, priprave za obnovo doma kulture v Mokronogu. Obnova ostrešja, žlebov in fasade bo veljala 750 tisoč dinarjev. Krajevna skupnost bo za obnovo prispevala 300 tisoč dinarjev, Iskra iz Mokronoga in Kmetijska zadruga Trebnje po 200 tisoč dinarjev, 50 tisoč dinarjev pa naj bi prispevala tudi kulturna skupnost.
so bili na vožnjah, pogosto nesklepčni, podobno pa se je prepogosto dogajalo tudi s samoupravnimi organi delovne organizacije.
O zaključnem računu za lani bodo razpravljali te dni, a že zdaj ocenjujejo, da so dobro poslovali. Obveščanje članov kolektiva so izboljšali tako, da izdajajo vsaka dva meseca svoje redno glasilo ((časopis), vsak mesec pa še »Obveščevalca”, ki je razmnožen na ciklostil.
J. PRIMC
Franc Jakša
Slabši časi tudi za zbiralce odpadnih surovin
Težave Dinosovega skladiSča v Črnomlju
ČRNOMELJ —Dinosova poslovalnica v Črnomlju je poleg Surovine iz Metlike edina, ki v Beli krajini odkupuje odpadne surovine, vendar metliška le od delovnik organizacij: „Mi smo z združenim delom pogodbeno vezani, torej sami od njih odvažamo industrijske odpadke, občani iz malodane vse Bele krajine pa jih sami vozijo k nam,” pravi skladiščnik v Dinosovem skladišču Franc Jakša.
Med občani prevladujejo Romi, ki v glavnem pobirajo surovine po smetiščih, seveda pa jih morajo prej očistiti, kar je včasih zelo umazano in dolgotrajno delo. Gre v glavnem za Iskrina ohišja kondenzatorjev ter Beltove litoželezne odpadke odlitkov, ki so pomešani s peskom. „Vendar se Romom takšno delo močno splača, kar pove že podatek, daje lani ena družina zbrala okrog 100 ton kovin ter tako zaslužila 600 tisočakov," pravi Jakša in hkrati pripominja, da se tudi posameznim zbiralcem odpadnih surovin pišejo slabši časi, saj so kotanje in gozdovi okrog Črnomlja, ki so bili nekdaj polni pločevinaste in druge navlake, sedaj že skoraj očiščeni. V bolj oddaljenih krajih pa je takšnih spomenikov človeške malomarnosti še veliko, zato so pri Dinosu pripravljeni ponuditi brezplačen odvoz odpadkov.
JaKsa nima dlake na jeziku in je rad spregovoril tudi o težavah v njihovem skladišču: o tem, da so trije delavci premalo in da v trinajstih letih, kar dela pri Dinosu, še ni mogel izkoristiti celotnega letnega dopusta.	g	^
V Itasu gre na boljše
Pomembnejša vloga osnovnih organizacij ZK
KOČEVJE — V Itasu Kočevje so v tozdu GOIP že letos izključili iz ZK dva člana te osnovne organizacije ZK, prej pa že pet članov. Iz svojih vrst so komunisti odstranili predvsem tiste, ki so kvarili ugled ZK ali pa so bili nedelavni.
V tej osnovni organizaciji, kije najuspešnejša v Itasu, so na prvem sestanku po nedavnih volitvah ustanovili delovno skupino, ki bo za prihodnji sestanek pripravila predlog, kako naj bi poživili delo mladinske organizacije, saj zdaj dela mladine ni čutiti v tem tozdu in tudi v drugih ne.
Na nedavnih programsko-volilnih konferencah OO ZK so sprejeli obsežne delovne programe. Pogovorili pa so se tudi o ugotovitvah delovne skupine CK ZKS, kije lani obiskala ta kolektiv, in o uresničevanju njenih pobud. Po mneniu koordinatorja dela
OO ZK v Itasu Janeza Hočevarja poteka reševanje zadev še vedno prepočasi, čeprav je čutiti napredek. Od delovne skupine CKso namreč komunisti pričakovali še več konkretnih smernic za svoje delo.
Ko so razpravljali o političnem izobraževanju komunistov, so menili naj bi v razne oblike izobraževanja poslali tiste delavce, ki bodo ostali še naprej na svojih delovnih mestih, od katerih bodo imeli torej delavci korist in v njih tudi oporo za boljše politično in samoupravno delo. Zdaj se namreč dogaja, da ti delavci odhajajo po izobraževanju na razne »boljše” položaje. Ocenili so tudi delo vršilca dolžnosti glavnega direktorja in menili, daje uspešno, o čemer govore t udi proizvodni rezultati, kar pa še ne pomeni, da je Itas že iz težav.
J. PRIMC
Donosna na račun delavcev
Jože Berlan o polo-žaju trgovine
KOČEVJE — Trgovina se otepa z vedno večjimi težavami. O sedanjem položaju smo se pogovarjali z direktorjem Mercatorjevega tozda Trgopromet Kočevje Jožetom Berlanom, ki je dejal:
»Povprečna razlika v ceni (marža) za naš tozd je znašala v prvih devetih mesecih lani 10,26 odst., v istem obdobju predlani pa 10,56 odst. V istem obdobju so na primer materialni stroški porasli za 30 odst. Lani nam je najbolj poraslo investicijsko vzdrževanje, in sicer skoraj za 100 odst. Naraščanje cen nas najbolj prizadene zato, ker moramo imeti več obratnih sredstev, prav posojila za kratkoročna obratna sredstva pa so zelo draga, saj znašajo obresti zanje okoli 35 odst., obeta pa se še njihovo povečanje. Hudo nas bo
Jože Berlan: „Če bo obveljala nova podražitev najemnin, potem bomo samo za najemnine za lokale plačali letos več, kot smo lani namenili za vse materialne stroške z amortizacijo in najemninami vred.”
prizadelo povečanje najemnin za naše lokale, ki se bo v mestu povečalo kar za več kot 7,5-krat, na podeželju pa za nekoliko manj. Za trgovino bi bila sprejemljiva največ 3-kratna podražitev. Naša akumulacija bo močno prizadeta. Menim, da bomo imeli zdaj v Kočevju najdražje najemnine, če bo seveda ta podražitev obveljala, se pravi, če ne podleže zamrznitvi cen.
Kljub vsem težavam pa kaže analiza, ki jo je naredila naša SDK za OZD naše podskupine za leti 1981 in 1982, da dosega Trgopromet zelo dobre rezultate. Delež akumulacije v dohodku je pri nas na primer za tretjino višji kot pri novomeškem tozdu Standard, s katerim so nas primerjali, ali skoraj za polovico višji, kot znaša povprečje naše podskupine za vso državo. Čisti dohodek na delavca je znašal pri nas preko 333.000 din, pri Standardu NM preko
271.000 din, jugoslovansko povprečje pa je znašalo le okoli
223.000 din. Čisti osebni dohodek na delavca pa je znašal pri nas 12.855 din, pri Standardu 12.372 din in povprečje v Jugoslaviji je znašalo 10.240 din. Naša trgovina je donosna predvsem zaradi naših nizkih osebnih dohodkov. Povprečje za devet mesecev lani je znašalo 14.270,59 din in je bilo višje od leta prej le za 13,75 odst."
J. PRIMC
Izkoristili notranje rezerve
Mokronoška Iskra je lani izjemno dobro poslovala na domačem in tujem trgu — Pri izvozu so za petino presegli načrt — Višji osebni dohodki_
MOKRONOG -» V mokronoški Iskri so lahko več kot zadovoljni z lanskimi proizvodnimi in poslovnimi rezultati, ki so jih dosegli kljub slabim obetom na začetku lanskega leta. Dosegli so jih tako, da so do skrajnosti izkoristili notranje rezerve, povečali produktivnost, izvoz, seveda pa so zaradi dobrih poslovnih rezultatov lahko povečali tudi osebne dohodke za celih 35 odst. Vse to prispeva k vedrejšemu razpoloženju, čeprav jih na začetku leta krepko prizadeva odlok o zamrznitvi cen. Samo v prvem četrtletju bodo zaradi njega izgubili petino lanskega prihodka.
Direktor tozda Ludvik Lovše je povedal, da so lani prigospodarili za 90 odst. več prihodka kot leto poprej in presegli plan za 32 odst. Za ta tozd je pomembno zlasti povečevanje izvoza, saj je pri oskrbi z repromateriali v celoti odvisen od tujih dobaviteljev. Lani so povečali izvoz domala za 70 odst. in presegli plan za petino. Ker si lahko le s povečanim izvozom zagotavljajo potreben material. ki ga na domačem trgu še lep čas ne bodo mogli kupovati, bodo tudi letos povečali izvoz skoraj za še enkrat. Izvažajo predvsem na konvertibilna tržišča, najmočnejši kupec pa so ZDA.
»teh rezultatov prav gotovo ne bi dosegli, če ne bi prestrukturirali proizvodnje — začeli smo delati manjše kondenzatorje, kjer je poraba materiala manjša, učinki pa so večji — če ne bi bolje organizirali proizvodnje. Seveda pa so k uspehom pripomogli tudi delavci, ki so delali ob sobotah in nedeljah, da smo lahko izpolnili vse naše izvozne načrte. Produktivnost smo lahko povečali za četrtino prav po zaslugi teh ukrepov. Seveda smo to lahko naredili le, ker smo imeli še velike notranje rezerve. Tudi letos bomo povečali proizvodnjo za četrtino po stalnih planskih cenah, ki veljajo za to
srednjeročno 'obdobje in bomo izdelali pet milijonov kondenzatorjev več. Seveda ne bo šlo brez dodatnega povečevanja produktivnosti, ki bo letos skoraj za dese-. tino večja. Žal pa se bo zmanjšala ekonomičnost poslovanja, saj bodo stroški naraščali še hitreje. Težave bodo tudi zaradi zamrznitve cen, ki nam bodo pojedle 15 milijonov dinarjev samo v prvem četrtletju," je povedal Lovše.
J. SIMČIČ
OBDARITEV S KRUHOM
RIBNICA — Pred 40 leti so ribniške žene prvič načrtno organizirale zbiranje hrane za partizane in obdarile borce 18. divizije s kruhom. Tega dogodka se bodo spomnili ribniški borci ob letošnjem dnevu žena in organizirali obisk in obdarovanje bolnih in zaslužnih žena.
IZ NKŠIH OBČIN
ČETRTKOV INTERVJU
IZ NKŠIH OBČIN
ki
Tako ne bo šlo več
V Brežicah so živinorejci v težavah, ker veteri  narski delavci ne dobijo stanovanj
BREŽICE
Živinoreja je v občini ena vodilnih kmetijskih usmeritev. Samo Agraria zbere letno 4,8 milijona litrov mleka, Slovin okoli 800 tisoč in Hrvatje nekaj več kot milijon litrov. Kooperanti in drugi rejci imajo v hlevih 5500 plemenskih krav. Zaskrbljenost vzbuja podatek, da se je Število osemenitev v zadnjih letih zmanjšalo za 900 in da se kmetje zaradi neurejenega osemenjevanja na domu vedno pogosteje pritožujejo. Za obrazložitev tovrstnih težav smo se obrnili na vodjo živinorejske proizvodnje TOK Agraria Martina Gramca.
— Tovariš Gramc, tudi vi menite, da so osemenjevalne postaje nezadostna rešitev in da bi delavci veterinarske postaje morali od hiše do hiše oziroma od hleva do hleva?
— Izkušnje kažejo, da bomo samo tako zadržali rejo na sedanji ravni in jo pospeševali v interesu družbe. V Sloveniji si moramo sami zagotoviti 80 odst. mesa in 100 odst. žita, torej smo dolžni ukreniti vse, da bomo te načrte uresničili. Rejci se bodo sicer znašli sami, vendar to ne bo koristilo skupnim ciljem. Dandanes krave niso vajene hoditi po cesti. Zlasti starejši ljudje jim niso več kos, zato
Mariin
Gramc
vičeno želijo, da pride osemenjevalec na dom. Mlajši usmerjeni k metje imajo enake težave, pri večji čredi pa se zgodi, da morajo na en dan peljati na osemenjevalno postajo po tri ali celo štiri krave. Peš z več kot eno ne morejo na pot, s traktorjem lahko odpeljejo samo po* eno in bi v takem primeru potrebovali že kamion.
— In kje so razlogi za to, da ta služba tako zaostaja za potrebami?
— Ne bi vam rad odgovarjal v svojem imenu, ampak vam bom raje naštel vzroke, ki jih je navedla komisija. Imenoval jo je mlekarski odbor TOK januarja letos, v začetku februarja pa je ta pripravila predlog za izboljšanje sedanjega stanja. Poglavitna ovira za vrzeli v tej službi je prešibka kadrovska zasedba oziroma nerešeno stanovanjsko vprašanje za delavce Veterinarske postaje v Brežicah. Delno vplivajo na to tudi omejitve pri nabavi bencina in omejitev nadomestil za uporabo osebnih avtomobilov v službene namene. Zdaj se trije veterinarji in en veterinarski tehnik vozijo na delo več kot 30 km daleč, zato menimo, da delavec, ki je več kot 20 km oddaljen od sedeža delovne enote, težko opravlja reprodukcijo in druge veterinarske storitve na obsežnem občinskem terenu.
— Kaj pravite na to, da v obmejnih vaseh rejci naročajo osemenjevalce iz sosednje republike?
— Rejci si tako pomagajo iz zadrege, toda to hkrati pomeni večji odtok mleka in večjo prodajo goveje živine čez republiško mejo. Komisija je predlagala razgovor kooperantov, predstavnikov TOK in Veterinarskega zavoda z izvršnim svetom, da bi našli rešitev s skupnimi močmi, saj smo za razvoj žiivinoreje odgovorni vsi, ne samo kmetijci in veterinarji.
J. TEPPEY
Dolga pot do pravice
Pravno pomoč je treba delavcu bolj približati
BREŽICE — Za nudenje celovite pravne pomoči delavcem in občanom v občini še ni poskrbljeno tako, kot zahteva zakon. Enaka ugotovitev velja tudi za zagotavljanje pravne pomoči organizacijam združenega dela. Delovna skupina, ki je na pobudo izvršnega sveta raziskala trenutno stanje in potrebe, je nakazala več rešitev za izboljšanje.
Tako naj bi v delovnih kolektivih poskušali zagotoviti zaposlenim ne le minimalno,Itmpak celovito pravno pomoč. Iz ankete v tozdih, ozdih in poslovnih enotah v gospodarstvu in družbenih dejavnostih so ugotovili, da minimalno pravno pomoč dajejo delavcem predvsem >v skupnih in kadrovskih službah, čeprav jo imajo le redki opredeljeno v samoupravnih aktih. Nekateri tozdi in poslovne enote imajo pravno pomoč v okviru delovne organizacije ali sozda, vendar je ta zaradi oddaljenosti težko dosegljiva. Nekatere delovne organizacije si pomagajo tako, da njihovi odvetniki, s katerimi imajo sklenjeno pogodbeno sodelovanje, dajejo pravno pomoč tudi zaposlenim. Tako obliko imajo Dinos, Orlica, GG in Metalgrad.
Veliko ozdov pa svoje ljudi napoti na pravno posvetovalnico pri sindikatu ali na sodišče združenega dela. Pri občinskem svetu Zveze sindikatov išče pomoč 500 občanov letno, od tega približno 100 s področja delovnih razmerij, drugi pa v osebnih, stanovanjskih, premoženjskih, družinskih in odškodninskih zadevah. To posvetovalnico bi na pobudo delovne skupine kazalo okrepiti in jo prilagoditi za dajanje celovite pravne pomoči.
Naslednja možnost, ki zasluži pozornost, je ustanovitev delovne organizacije za pravno pomoč v občini ali v Posavju. V to smer naj bi poslej naravnali štipendijsko politiko, da bi zapolnili predvidena mesta v razvoju pravne pomoči. Pravniki bodo dobrodošli tu-
Izročilo knapovskega udarništva
V senovski krajevni skupnosti nove ceste, vodovodi, telefonija, a sedem gospo- darjev še zmeraj ne pozna elektrike — Obeti za kmečki turizem_
SENOVO — Velika pripravljenost krajanov, da tudi sami s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki prispevajo k hitrejšemu razvoju svoje krajevne skupnosti ter dobro sodelovanje z združenim delom, predvsem Rudnikom, Metalno, Lisco in Tesom, sta značilni za delovanje senovske krajevne skupnosti.
elektrifikaciji sedmih gospodinjstev in da bi asfaltirali ceste po že davno sprejetem načrtu,” je pove-
Poleg dveh referendumov, kjer so se odločili v prejšnjih letih za samoprispevek za E)om Štirinajste divizije in otroški vrtec, so v manjših krajih in vaseh, kot so, denimo, Stranje, potekale povsem samostojne udarniške akcije za ureditev ceste, gasilskega doma in še česa. Ena od večjih akcij je tudi napeljava telefona. Če jim ne bi ponagajalo vreme, bi dela končali že lani. Naložba bo veljala preko 10 milijonov dinarjev in je v celoti pokrita s sredstvi delovnih organizacij, samoprispevka, interesentov in novomeškega PTT podjetja. Nova avtomatska centrala bo za 300 priključkov obogatila Brestaničane in Senovčane.
V drugi etapi širitve telefonije naj bi prišli do 80 telefonov krajani Malega Kamna, Reštanja, Dovrškega in Šedma. .Ker pa v* najbolj oddaljene vasi ne moremo v tako kratkem času napeljati telefona, je trenutno dobro rešena zadeva z UKV zvezami. Levji delež za to pridobitev ima občin-
ska skupščina Krško, del pa tudi GG Brežice—Kooperacija Senovo in lastniki. Radi bi, da bi nam občinski izvršni svet pomagal pri
DOMALA BREZ DENARJA
SEVNICA — Sprememba načina financiranja prispevka za urejanje stavbnih zemljišč na napajanje iz čistega dohodka je komunalni skupnosti , prinesla hude težave. V minulem letu so tako dobili le 14 odst. predvidenih vplačil. V denarju pomeni to velikanski izpad: namesto dobrih 3,6 milijona dinarjev so zbbrali le pičlih 514 tisočakov! Stroški so šli svojo pot. Opremljanje stavbnih parcel za zasebne graditelje je doslej veljalo
150.000	do 250.000 dinarjev. Pri zadnjem natečaju v Šmarju se je vse skupaj povzpelo že na 410.000 din za eno stavbišče. Občinski izvršni svet se je na zadnji seji ubadal s temi vprašanji. Menil je, daje treba nemudoma storiti vse, da bodo na voljo nova stavbišča.
Kako priti do kmečke poktjjnine
Obvezne prijave
SEVNICA — Kako priti do kmečke pokojnine po novem, da pa pri tem ne bi bilo treba preveč potov, so tudi v sevniški občini vsa opravila kar najbolj približali ljudem.
Kooperapti vedo, kako vse potrebno opraviti pri temeljni organizaciji za kooperacijo. Bojazen je, da tudi do novega roka, 15. marca, ne bi vložili obvezne prijave in potrebnih listin vsi tako imenovani nezdruženi kmetje. To lahko storijo vse delovne dni v tednu na krajevnih uradih, za območje sevniške krajevne skupnosti pa na sedežu občinske zdravstvene skupnosti v Sevnici za novo pošto. Na krajevnih uradih bodo lahko dvignili tudi delavske knjižice za vse tiste, ki še živijo od kmetijstva. Z območja sevniške KS jih lahko dobijo nepsoredno na komiteju za gospodarstvo na občini.
Tudi kmetje, starejši od 60 let, ki so že pokojninsko zavarovani po starem, morajo izjaviti, ali bodo ostali pri tem ali pa se bodo morda raje opredelili o ugodnejših možnostih po novem. Kako se sploh opredeliti med desetimi ponujenimi možnostmi? Na krajevnih uradih imajo nazorne lestvice, kjer so razvidni prispevki, osnova in pokojnine.	A	^
9 Letos bo končana cesta Ka-liševec — Presladol in tako bo povezanost s sosednjo krajevno skupnostjo Rožno — Presladol, od koder prihaja precej delavcev, bistveno boljša. Letos pa bodo v senovski krajevni skupnosti pričeli razvijati tudi kmečki turizem na Dobravi.
dal predsednik skupščine Senovo Jože Radej.
KS
P. P.
GOJILI BODO RAČUNALNIŠTVO
SEVNICA — V nedeljo je bila v prostorih pod gradom skupščina sev-niških radioamaterjev. Številne sekcije so poročale o bogatem delu, v katerega je vključenih mnogo mladih. Hvalevredna je bila pobuda novega člana kluba prof. dr. Jurija TasA. sodelavca oddelka za računalništvo in informacije Inštituta Jožef Stefan, da združijo v Sevnici strokovnjake in navdušence za računalništvo.
KDAJ SKUPNI KOLEDAR PRIREDITEV?
BREŽICE — Nepovezanost v turizmu se hitro maščuje, zato upajmo, da bo nova sezona prinesla več skupnega od dosedanjih. Zdaj je čas, da se gostinske in turistične organizacije pozanimajo,'kaj katera od njih pripravlja, pa tudi kaj imajo v programu kulturne ustanove, turistilna društva, hortikultura, pevski zbori, dramske skupine, godbe, folklora in drugi. Pobude so bile celo take, da za velike prireditve ne bi prevzela rizika ena sama delovna organizacija, ampak več skupaj.
-s LE MALO SPREMEMB
KRŠKO — Na drugi občinski kandidacijski konferenci so potrdili predlagano listo možnih kandidatov za nosilce odgovornih funkcij v občini Krško za naslednji dve leti. Za predsednika občinske skupščine je vnovič predlagan Branko Pirc, za podpredsednika prvič Pavel Krošelj in vnovič Roman Sotler, za predsednico zbora združenega dela ponovno Lidija Hočevar, za podpredsednika ZZD prvič Stane Bajc, za predsednika zbora krajevnih skupnosti vnovič Franc Rakar, za podpredsednika zbora KS prvič Boris Rostohar ter za predsednika družbenopolitičnega zbora ponovno Antona Vodišek in za podpredsednika DPZ ponovno Vinko Zupančič.
ŠE EN JUBILEJ
BOŠTANJ — V nedeljo je bil v dvorani TVD Partizan občni zbor tukajšnjega gasilskega društva, ki združuje še desetini na Šmarčni in na Logu. Minulo leto je biloocenjenoza eno najbolj uspešnih v zgodovini društva. Lani so namreč udarniško za občinski praznik povečali svoj dom in v njem ima sedaj svoje prostore tudi krajevna skupnost. Člani in krajani so udarniško delali nad 6.500 ur. Za okrog pičla dva milijona dinarjev so prišli do doma, vrednega nad 10 milijonov dinarjev. Letos bo društvo slavilo 60-letnico.
di za pomladitev v odvetniških vrstah. Odvetnikov je nasploh premalo, razen tega v občini ni niti enega pripravnika.
J. T.
KANDIDATI ZA DOLŽNOSTI V OBČINSKI SKUPŠČINI
BREŽICE — V predsedstvu občinske skupščine po novem ni predvidena nobena sprememba in kandidat za predsednika je vnovič Mirko Kambič, podpredsednika pa naj bi ostala še naprej Jožica Šalamun in Ferdo Šepetave. Za predsednico zbora krajevnih skupnosti so kandidirali Anico Šetinc, za namestnika Franca Moharja, za predsednika zbora združenega dela Ivana Pinteriča in za njegovega namestnika Jožeta Praha. V družbenopolitičnem zboru se predsednik ne menja. To dolžnost naj bi še naprej opravljal Ivan Germovšek z namestnikom Marjanom Seliškarjem. Nekaj menjav je tudi v sisih, vendar večina delegatov ostaja na svojih dolžnostih.
Grad se sam ne more k vzdrževati
V brežiški občini sta dva gradova prazna, zanju skrbi ie KS
P1SECE, OREŠJE — Za kulturno skupnost Brežice sta oba gradova breme inlljub pomoči iz republike ju ne more dostojno vzdrževati. Nedavni vihar je v Pišecah odkril del strehe in napravil precej škode. Treba jo bo zakrpati, da stavba ne bo propadala, kar je seveda nepredviden izdatek.
Brežičani bi oba gradova rade volje oddali v najem za kak koristen namen, vendar v teh časih ni nikogar, ki bi bil pripravljen vlagati vanju. Vzdrževanje ostaja na ramenih kulturne skupnosti. Taje prejela v upravljanje le zidove brez pripadajočih zemljišč, iz katerih so včasih črpali denar za vzdrževanje. Gozdove je dobilo Gozdno gospodarstvo, polja kmetijska organizacija in obveznosti ostajajo kulturi. Potem se ni čuditi očitkom, da v brežiški občini požro stari zidovi toliko denarja. Z gradovi je ta zelo bogata, saj sta na njenem območju poleg pišečkega in bizeljskega še brežiški in mokriški.
J. T.
Kdaj toplovod in toplarna tudi v Krškem?
Raziskovalne naloge za kmetijstvo in energeti-______________ko______________
KRŠKO — Občinske raziskovalne skupnosti v Posavju uspešno uresničujejo tudi nekatere skupne raziskovalne naloge. Med temi so poiz-sajenja ajde, letos pa bodo poizkuse nadaljevali še z breskvami in marelicami.
Krška raziskovalna skupnost bo še več pozornosti posvetila nalogam, za koristno uporabo odpadkov Celuloze in senovskega rudnika, predvsem v kmetijstvu. Ker preskrba s pitno vodo šepa skoraj v celotni občini, bodo pričeli raziskave zalog pitne vode v Krakovskem gozdu.
Študija o lokalnih toplarnah je že narejena, letos pa jo bodo ponovno ovrednotili, da bi jasneje dognali, kaj bi daljinsko ogrevanje pomenilo v praksi. Naročili bodo študijo za večjo toplarno za krško občino in tudi za možno priljučitev na plinovod. Zlasti o tem, da plinovod ne bi smel zaobiti Posavja, so opozarjali že pred pričetkom gradnje. Zdaj bi bila priključitev na plinovod še dražja, toda v časih, ko moramo ne le razmišljati, ampak tudi kaj storiti za manjšo odvisnost od le nekaterih virov energije, je plin privlačna možnost.
P. P.
NA ROBU MRTVILA
KOSTANJEVICA — Na sobotnem občnem zboru Kulturnega društva Lojze Košak v Kostanjevici so se pogovorili, kako pritegniti k dejavnostim v društvu čim več krajanov, da bi ljubiteljska kultura postala mn-ožičnejša. Za zdaj ostajata stebra društva Kostanjeviiki oktet in pa Šelma-rji, ki se izkažejo z Beneško nočjo in Pustovanjem. Izvolili so tudi novo vodstvo, predsednik pa bo poslej Franc Svetec.
Odgovorni za »zaprašene,, sklepe
Temeljite priprave na programsko-voliino sejo — Kadrovske okrepitve
SEVNICA — Zvezo komunistov delovni ljudje ocenjujejo po tem, koliko je uspešna pri spreminjanju razmer, ne pa po tem, koliko sklepov je sprejela.
V tem samokritičnem duhu so člani občinskega komiteja ZK ocenjevali 21. februarja poročilo o delu med obema programsko-volilnima sejama. V gospodarjenju občine so ugodno ocenjeni primeri združevanja dela in sredstev, predvsem pa uspešen izvoz vse številnejših kolektivov. Povedano je bilo tudi to, da utegnejo ob bližnjih zaključnih računih biti izkazane dokajšnje številke o izgubah. To bo tudi zategadelj, ker naj bi tokrat izkazali dejansko
stanje, ne pa, kot je Dilo aoslej ponekod v navadi, ko so številke olepševali in izkazovali nekakšne pozitivne ničle, ki to v resnici niso.
•Pred programsko sejo, ki naj bi bila 10. marca, naj bi ponovno pregledali lani sprejete sklepe. Za tiste, za katere se bo izkazalo, da niso uresničeni, bo treba ugotoviti odgovornost, saj ni, da bi govorili in sklepali o istih problemih.
Sklenili so razrešiti troje neaktivnih članov komiteja, ki jih bodo zamenjali Jelka Gregorčič iz
„Ltsce', Saša Vavtar iz skupnosti za zaposlovanje in Slavica Gospodaric iz Jutranjke. Število članov predsedstva so razširili z dvema novima članoma: Berta Logar iz Krmelja naj bi skrbela za vzgojo in izobraževanje, Brane Busar pa je predviden za novega sekretarja.
Po osnovnih organizacijah ZK morajo tudi zaostriti odgovornost med člani, ki se neredno udeležujejo oblik družbenopolitičnega usposabljanja. Komite je podprl kadrovanje Valentina Dvojmoča, sedanjega glavnega direktorja Lisce, za sekretarja medobčinskega sveta ZK za Posavje.
A. ŽELEZNIK
Novo v Brežicah
NAK, V MfcS lO PA NE! — Turistično društvo v Brežicah si je za letos nameravalo sposoditi dobovske pustne veseljake, da bi zdramili zaspane meščane, odkar so pustovanja v občinskem središču zamrla. Toda Dobovčani se niso ogreli za tak poskus. V prisino veselje verjamejo le doma, ne sredi kislih brežiških obrazov, ker dvomijo, da bi pokazali kaj smisla za uvoženi humor.
CESTE SO ORALI AVTOBUSI — Zadnja pošiljka snega je bila vsem odveč, najbolj pa cestnemu podjetju, saj sicer ne bi dopustilo, da so v ledino prvi zaorali avtobusi.
PREVEČ SKROMNOSTI ŠKODUJE — Odkar je občina stopila iz kroga uradno nerazvitih, si Brežičani ne upajo več vabiti v goste poklicna gledališča. Pa smo zvedeli, da so ravnali napak. Bogatejši so se bolje znašli. Nekateri so odstopili celotne račune kulturni skupnosti Slovenije, nekateri, kot na primer Novomeščani, pa so si lani zagotovili soudeležbo in na ta račun pokasirali nekaj sto tisočakov. Pogum torej velja več kot skromnost.
11 BR€ZlSK€fK.^ PORODNIŠNIC^*'*
V času od 17. do 25. februarja 1984 so v brežiški porodnišnici rodile: Spasenija Jelič iz Krškega — Gos-pano, Cecilija Pinterič iz Velikega Obreža — Vanjo, Marina Kapudija iz Strmca — Amalijo, Jasna Rubinič iz Male Rokavice — Sanjo, Štefanija Kapusta iz Bukoška — Aleksandro, Marija Razum iz Konščice — Martino, Majda Žibert iz Krškega — Uroša, Anica Dobravc iz Vel. Mraševa
— Ivana, Katarina Petan s Senovega
— Matejo, Ivanka Mavsar iz Glo-govroda — Janjo, Monika Povh iz Krškega — Simona, Durda Štojs iz Rajca — Bojana, Jožica Stergar z Vrh-ja — Josipa, Branka Polovič iz Vel. Obreža — Karmen, Nada Lastovčič iz Samobora — Ano, Ana Nerat iz Šenkovca — Matija, Katica To-maškovič iz Braslovja — Andrija, Rada Horvatin iz Klanjca — Davora. Čestitamo!
V času od 9. do 17. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Dubravka Jantolič iz Otoka — Sandro, Marina Ni količ s Kapelskega vrha — Florijana, Jasmina Stojs iz Nove vasi — Gordano, Goranka Tomič iz Bregane
— Aleksandro, Jožica Molan iz Dednje vasi — Adrijano, Sanja Lalo-vič iz Strmca — Marka, Majda Ran-cinger iz Brežic — Anito, Željka Šinjo-ri iz Brežic — Ingrid, Bernarda Vidmar iz Vel. Obreža — Marka, Jožefa Kolarič s Senovega — Mirana, Gordana Rožman iz Artič — Katarino, Andreja Čepin iz Reštanja — Antonijo, Gordana Runtas iz Bobovice — Snježano, Nevenka Gluščič iz Hras-tine — Petro, Miroslava Petrov iz Arnovih sel — Nino, Nada Mirt s Pokleka — Andreja in Štefica Kos iz Rud — Danijela. Čestitamo!
Krške novice
IZLETLEZA IZBRANCE? —Navkljub uspešnemu sobotnemu 3. smučarskemu plesu kar številni člani krškega smučarskega kluba niso zadovoljni z nekaterimi potezami vodstva kluba. Zlasti jih spravlja v slabo voljo organizacija izleta na Areh, kamor mnogi niso mogli, ker je odpelajl le en avtobus, prijave pa so zbrali v pičlih dveh urah...
V PRIČAKOVANJU UJME? — Poleg glasbene šole se že lep čas podira ena najstarejših hiš v starem mestnem jedru.
VPLIVNE PUSTNE NOVICE — Tisti, ki že več kot 20 let soustvarjajo ali pa le bero krške Pustne novice, radi povedo, daje bila večina krajevnih ali občinskih problemov, o katerih so novice poročale na naslovnici, uspešno rešenih. Le z javnimi stranišči niso prodrli. Če bi zagate reševali kar s Pustnimi novicami, občinski možje gotovo ne bi imeli nič proti, če bi izhajale vsaj vsak mesec, ne pa vsako leto...
Sevniški paberki ^
BREZ PREMORA — Ob velikem sneženju predzadnjo sredo so bili stroji krajevne skupnosti nenehno na delu pri pluženju snega od desetih zvečer in ves naslednji dan. Menjala sta se le strojnika na grederju. Uspelo jim je odpreti vse avtobusne proge in postopoma tudi ostale ulice in parkirišča pred tovarnami. Ker imajo običajno sitnosti s pločniki, zaradi katerih tudi ljudje največ negodujejo, si namerava krajevna skupnost kupiti motokultivator za hitrejše čiščenje.
ASFALT TUDI NA GRAD — Marsikoga odvrača od ogleda zanimive razstave o slovenskih delavskih kulturnih društvih v galeriji na gradu prav slaba pot. Že za udeležbo na otvoritvi minuli četrtek je bila ročno očiščena pot iz stare Sevnice, v nedeljo pa je greder očistil tudi cesto. Letos imajo v načrtu asfaltiranje ceste na grad.
VEČ MUH NA MAH — Obrtniki so svoj shod veselo zaključili v Hotelu Ajdovec. Za ples in veselo razpoloženje je skrbel ansambel „Veter", Oto Pestner je hkrati predstavil novo ploščo svojih uspehov. Kar uspešen je bil tudi pri prodaji te plošče. Za 300 dinarjev je bilo na njej mogoče dobiti tudi pevčev podpis.
DOLENJSKI LIST
kultura
in
izobraževanje
Krkini pevci navdušili Švede
Mešani pevski zbor novomeške tovarne zdravi! je z gostovanjem v Goete-borgu in Kungeivu stkai nove kufturne vezi — Na turneji tudi ansambel
Slavček
NOVO MESTO — Na kratko smo že poročali o prvem uspešnem gostovanju mešanega pevskega zbora Krke v Goeteborgu na Švedskem. Ponovimo, da so bili novomeški pevci v gosteh pri Slovenskem kulturnem društvu »France Prešeren" in da so nastopili na dveh koncertih. Prvič so v goeteboršekm Medbor-garehusetu (Narodnem domu) peli slovenskim in drugim jugoslovanskim zdomcem skupaj z zborom gostiteljev in švedskim mešanim zborom Odinkoeren. Gostje slovenskega društva so bili tudi mladi jugoslovanski harmonikarji, ki žive v Goeteborgu in so še pred nekaj tpeseci združili v skupino Kvinta. S svojim »notnim sprehodom” po Jugoslaviji so poželi veliko odobravanje občinstva. Med poslušalci je bilo zlasti veliko otrok, prireditev pa je obiskalo večje število predstavnikov drugih jugoslovanskih društev in zastopniki jugoslovanskega konzulata* v Malmoeju.
. Naslednji dan so Novomeščani koncertirali v Kungeivu, kraju blizu Goeteborga, znanem po mirovnih pogovorih norveškega, danskega in švedskega kralja v času, ko so določali meje švedske države. Prireditev, tokrat za švedsko občinstvo, sta pričela zbor »France Prešeren" iz Goeteborga in domači moški zbor,
nakar so nastopili Krkini pevci. Kljub dolgim programom so poslušalci nastope spremljali disciplinirano in z veliko pozornostjo. V poseben užitek je bilo pevcem peti v izredno akustični dvorani. Ni pretirano reči, da so nastopajoči doživeli posebno srečo v petju in poslanstvu pesmi, zato so se zlasti pri nekaterih pesmih potrudili, da so peli, kakor najbolj zmorejo.
Pomemben prispevek je dal na tej turneji Krkin ansambel Slavček, ki je po prvem koncertu v Goeteborgu vodil večerno družabno prireditev s plesom, množičnim prepevanjem, kolom in malo maškarado. Ozračje je bilo nenavadno prijetno, zato priznanja niso izostala. Vodja Slavčka je od organizatorjev dobil kristalni spominek v obliki olimpijske plamenice. Ob izročitvi so organizatorji zaželeli, naj bi tudi ogenj, zaneten s kulturnim sodelovanjem, nikoli ne ugasnil.
Po srečanju in sprejemu, ki ga je po drugem koncertu pripravila sicer maloštevilna jugoslovanska kolonija v Kungeivu, dveh večerih v slovenskem klubu, pogovoru z reporterji stockholmskega radia in švedskimi glasbenimi pedagogi so postali Krkini pevci bogatejši še za eno doživetje. To jim je omogočilo bivanje pri šestnajstih slovenskih družinah na Švedskem. Povsod so
bili deležni izjemne pozornosti in domačnosti, najsi je bila gospodinja Slovenka, Črnogorka ali Švedinja. Morda se je za najgostoljubnejšega in najaktivnejšega člana slovenskega društva izkazal »štajerski” Črnogorec, ki je gostom'iz Novega mesta razkazal eno največjih švedskih mlekarn Arla. V tej mlekarni je tekla beseda o organizaciji dela, kooperaciji s kmeti, solastniki tovarne, in o sindikalnem gibanju.
Na koncu povejmo, da so pevci novomeške Krke prvi improvizirani koncert pripravili že na poti k zdomcem, v to nordijsko deželo, ko so nekaj pesmi »urezali” kar v letalu DC 9 med njegovim daljšim postankom na dunajskem letališču. Po pristnem in spontanem ploskanju potnikov, ki so zasedli vse sedeže v orjaškem zračnem plovilu, sta pevcem čestitala in jim zaželela uspešno zastopanje Jugoslavije na Švedskem kapitan in stewardesa družbe SAS.
Izmenjavo z našimi zdomci, ki bodo letos junija že tretjič nastopili na šentviškem pevskem taboru in bodo takrat tudi gostje Novega mesta, so omogočili Krkini delavci s svojim posluhom za kulturna dogajanja. Švedi so srečanju, ki so ga poimenovali kar »Krka 84”, dali primerno publiciteto, poleg tega so izdali spominsko nalepko.
Vsem bo zagotovljen kruh
Vpis v šole za avtoličarje, procesničarje in prešivalce spodbujajo tudi s štipendijami
Zibelka očetov reformacije
Pomen Posavja v protestantizmu in slovenski kulturi — Razstava v Sevnici
SEVNICA — Ob 400-Ietnici naših prvih knjig in protestanskega gibanja jc bila v Lutrovski kleti na sevniškem gradu minuli četrtek proslava tega jubileja.
Loški rojak dr. Janko Prunk, sodelavec Inštituta za delavsko gibanje v Ljubljani, je uvodoma orisal dostikrat zanemarjen delež Posavja v tem tako pomembnem gibanju za temelje naše
LIKOVNI ZAPISI S PARTIZANSKIH POTI
DOLENJSKE TOPLICE — V viteški dvorani tukajšnje zdraviliške stavbe so od minulega petka na ogled olja in akvareli dr. Franceta Cegnarja, predstojnika katedre za tehnologijo rastlinskih živil na ljubljanski biote*-niški fakulteti. Dr. Cegnar, ki se s slikarstvom ljubiteljsko ukvarja že od mladosti, posebno intenzivno pa je risal in slikal v partizanih, je razstavil cikel z motiviko kurirskih poti in partizanskih domačij, nastalih tudi v Beli krajini in na Dolenjskem.
VLAK GLASBENE MLADINE
ČRNOMELJ — Glasbena mladina Bele krajine je 22. februarja popeljala s posebnim vlakom okoli 600 mladih iz vseh osnovnih šol črnomaljske občine na predstavo Smetanove »Prodane neveste" v ljubljansko Opero. Po predstavi so si mladi Belokranjci ogledali v Narodni glaleriji v Ljubljani razstavo »Stari mojstri od 14. do 20. stoletja”, nekateri pa so obiskali še Mestno galerijo, kjer razstavljata akademska slikarska Vida Slivniker — Belantič (Novomeščanom znana po slikarskih kolonijah, kjer sodeluje zadnja leta) in akademski kipar Negovan Nemec.
NOVA RAZSTAVA PRI SLONU V GOSTEH
NOVO MESTO — Jutri ob 18. uri bodo v razstavišču Pri slonu v gosteh odprli že enaintrideseto fotografsko razstvo, tokrat barvne fotografije Tomaža Briclja, samostojnega umetnika iz Ljubljane. Na ogled bodo romantično zasnovane krajine, ki jim je fotograf vtisnil močno osebno sporočilo. Poudarjena je tudi impresionistična poteza. Uganko, kako avtorju to uspeva, je moč kmalu razvozlati. Tehnično osnovo predstavlja kopiranje skoz posebej pripravljeno stekleno ploščo, vendar pa to ne zmanjšuje pomena zavestnega' izbora motiva. Fotografije prijetno presenetijo in spomnijo na nekatere zgodnje fotog- ‘ rafske poti z začetkom fotografije kot zvrsti umetnosti. Razstavo si ie vsekakor vredno ogledati.	j.	g.
kulture. »V Sevnici je bil po vsej verjetnosti eden od protestantskih krožkov, iz okolice Krškega sta bila Jurij Dalmatin, prevajalec biblije in Adam Bohorič, slovničar. Vsekakor se je v njunem delu odražalo tudi njuno matično narečje,” je menil dr. Prunk. Tudi Primož Trubarje nekaj časa služboval v Loki pri Zidanem mostu. O ocenjevanju pomena naše reformacije je dr. Prunk opozoril naše
140 let Prešernovega Sonetnega venca
Ob razstavi v ŠK Mirana Jarca
SPOSOJENO TRNJE
— Demokracija je, kadar odloča veličina.
(Iz Omladinske)
NOVO MESTO — 22. februarja je minilo 140 let, odkar je bil prvič natisnjen Prešernov Sonetni venec, ena največjih mojstrovin ne samo slovenske, marveč svetovne literature sploh. V počastitev te pesnitve, v kateri je Prešeren izrazil z izredno umetniško silo svojo ljubezensko bolečino in hkrati skrb za usodo domovine, je Študijska knjižnica v Novem mestu ob kulturnem prazniku slovenskega naroda brez slehernega pompa odprla razstavo. Ta jc bila doslej deležna precejšnjega obiska predvsem srednješolske mladine, kar je nedvomno zasluga vodstev šol in učiteljstva, manj pa je bilo odraslih obiskovalcev. Zato nemara ne bo napak, če v nekaj vrstah opozorimo, na vsebino razstave, saj bo odprta le še do 8. marca, javna občila pa ji doslej niso posvetila nobene pozornosti.
Vseh razstavljenih predmetov je 136. Od tega je 37 slik, 32 faksimilov (natančnih posnetkov rokopisov in tiskov) in 67 knjig. Razlaga eksponatov obsega nad 70 spremnih besedil, ki v preprosti besedi vodijo obiskovalca po razstavljenem gradivu.
Slikovno gradivo prikazuje: Ljubljano v Prešernovem času, »ljubico nebes in sreče”, kakor jo imenuje sam pesnik, staro trnovsko cerkev, v kateri se je Prešeren na veliko soboto 1833 zaljubil v Primčevo Julijo, hišo Primčevih v današnji Volfovi ulici 6 v Ljubljani, kjer je Julija stanovala, ko je nastajal Sonetni venec, hišo v Rožni ulici 6, kjer je pesnik stanoval v času, ko je ustvarjal Gazfle in Sonetni venec, Julijin nagrobnik na šmihel-skem pokopališču (žal ni danes na njem od prvotnega najbrž nič, razen morebiti križ) idr.
Ker so nekateri vidnejši prešerno-slovci (A. Žigon, A. Slodnjak in sploh starejši raziskovalci) prepričani, da je Juliji namenjen tudi venec Gazel, je na razstavi vključena tudi ta, vendar je glavna skrb posvečena Sonetnemu vencu. Razstavljen je posnetek prvega natisa iz leta 1834, nadalje posnetki Prešernovega rokopisa Sonetnega venca v celoti, kakor gaje pesnik napisal, ko je prosil dovoljenje za natis Poezij 1. 1846 (izšle z letnico 1847), oba primerka Poezij 1847 (zakrostihonom v magistrala in brez njega) ter posnetki 10
NOVO MESTO — V šolskem letu 1984/85 bodo tu poleg dosedanjih programov izvajali nekatere nove: za bodoče avtoličarje, kemijske tehnike in kemijske procesničarje ter prešivalce gornjih delov obutve. Tovrstni pouk bo tekel na dislociranih oddelkih, ki jih bodo v okviru novomeških srednjih šol odprle matične šole od drugod. Šolanje avtoličaijev in procesničar-jev bo trajalo tri leta (po IV. stopnji zahtevnosti), medtem ko se bodo prešivalci obutve izobraževali leto •dni manj (III. stopnja^
Zdaj, ko so oddelkT tako rekoč že odprti, jih je treba tudi zasesti. Čeprav trenutne namere letošnjih osnovnošolskih osmošolcev vpisu na nove dislocirane oddelke niso kaj prida naklonjene — razen na oddelku za prešivalce obutve, ki je tako rekoč že zaseden - še ne pomeni, da tovrstnega šolanja ne bo. Bo, vendar pa bo treba do novega šolskega leta še marsikaj postoriti, tudi pri seznanjanju učencev, za kakšno šolanje in kakšne poklice gre, da o prepotrebnih nalogah na področju usmerjanja in preusmerjanja ne govorimo. Časa, da se to naredi, res ni več veliko, ni pa še nič zamujenega.
Za oddelek avtoličaijev je še posebej zainteresirana IMV, saj brez teh kadrov ne bo mogla uresničiti avtomobilskega proizvodnega programa. Zato so v tej delovni organizaciji naredili vse, da bi izšolali potrebno število avtoličarjev. Med drugim so
18.	februarja izvedli informativni dan za učence osmih razredov osnovnih šol v novomeški občini, kjer so jih podrobno seznanili tako z možnostjo šolanja kot kasnejšo zaposlitvijo in delom. IMV bo vsem bodočim avt-
oličarjem zagotovila štipendije, povečane za dodatek za tako imenovano deficitarnost tega poklica. Hkrati bo omogočila brezplačen prevoz s svojimi avtobusi učencem iz raznih krajev Dolenjske, Bele krajine in Posavja, plačala pa bo tudi vse stroške, ki bi nastali z uresničevanjem delov izobraževalnih programov na matični šoli v Ljubljani. Kar zadeva osebni dohodek avtoličarja, v IMV zagotavljajo, da ta ni manjši od dohodka strojnega tehnika, v več primerih pa je celo večji.
Podobno kot IMV je tudi tovarna zdravil Krka zainteresirana, da izobraževanje na dislociranem oddelku za kemijske procesničaije steče po predvidevanjih. Ta poklic, kije nastal ob uvedbi usmerjenega izobraževanja, je v kadrovskih potrebah Krke posebej podčrtan. Delavce tega profila bodo zaposlili zlasti v tozdu Biokemija in tozdu Inštitut. Ker poteka delo kemijskega procesničarja v več izmenah in sploh pod težjimi pogoji, želijo, da bi se za ta poklic izšolali fantje. Da bi si jih zagotovili čimveč, so razpisali štipendije. Seveda pa procesničarji ne bodo dobili delo samo v Krki, enako jih bodo potrebovali v IMV, Novolesu in še kje.
•Ob tem je treba povedati Se to: Minevajo časi, ko se je dalo brez Sole dobiti dobro zaposlitev in dobro živeti. V delovnih organizacijah bodo neSolanim počasi zaprli vrata, ponekod pa sojih že. Zato je pravzaprav čudna ugotovitev, do katere so se dokopali v IMV, da kar 90 učencev, ki bodo letos končali osnovno Solo, ne misli na nadaljnje izobraževanje, temveč na zaposlitev.
vedno aktualno Speransovo (Kardeljevo) oceno reformacijskega gibanja v knjigi o slovenskem nacionalnem vprašanju.
Večer so lepo zaokrožili pevci okteta Boštanjski fantje z novi naštudiranimi Gallusovimi pesmimi in recitatorja Odra mladih z izborom del naših protestantov. Pred tem je Stane Mr-vič, ravnatelj muzeja ljudske revolucije iz Ljubljane, ravno tako rojak sev-niške občine, v galeriji na gradu odprl razstavo slovenskih delavskih kulturnih društev od leta 1848 do 1982.
A. Ž.
..Učna" ura iz Haydna
V Kozinovi dvorani ob Haydnovi razstavi tudi poslušanje del iz različnih obdobij tega skladatelja
»povenčnih” sonetov, ki zrcalijo pesnikov obup po izidu Venca in po reakciji nanjo v rodbini Primčeve Julije.
Vrh tega je prikazano pomembnejše prešernoslovje, ki zadeva Sonetni venec oz. Julijo, od Trdine, Levstika, Stritarja in Levca do Prijatelja, Žigona, Kidriča, Slodnjaka, Paternuja, Kosa in nedavno umrlega, izjemno pronicavega raziskovalca Prešernovega dela — Joke Žigona. Omejen je prikaz leposlovja o Prešernu, skromen je oddelek »Sonetni venec v glasbi", medtem ko je bil prikaz prevodov Venca zaradi pomanjkanja prostora odložen.-	KAREiTbaČER
NOVO MESTO — V Kozinovi dvorani- tukajšnje glasbene šole bo še do 8. marca na ogled razstava, posvečena 250-letnici rojstva skladatelja Josepha Hydna, hkrati pa so z njo proslavili tudi letošnji , slovenski kulturni praznik.
Kot smo pred tedni ža zapisali, je eksponate za to razstavo — fotografske povečave slik, notnih zapisov in drugega gradiva — podaril novomeški ZKO oziroma Glasbeni šoli Ma-
UPRIZORILI BODO MIKELNOVEGA „GUBCA”
BREŽICE — Amaterski oder, ki deluje v okviru tukajšnjega Kulturnega društva bratov Milavcev, se pripravlja na uprizoritev satire Miloša Mikelna »Mor. pol. kvalif. tov. Gubca". Delo, ki je že doživelo uspešen krst na odru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, režira Vlado Podgoršek. Brežičani pričakujejo, da bodo svojega »Gubca” lahko predstavili občinstvu v začetku aprila. Premiera bo vključena v letošnje območno srečanje gledaliških skupin Posavja, ki bo tudi aprila, izvedli pa ga bodo, kot že več prejšnjih, v obliki gostovanj po raznih posavskih krajih.
rjana Kozine v naši državi delujoči avstrijski kulturni center.
Skrbno pripravljena razstava predstavlja Haydnovo življenje in delo v raznih krajih, med drugim tudi v Železnem na Gradiščanskem. Iz spremnega besedila povzemamo, to pa je do-ganjanje tudi glasbene zgodovine, da tvori Haydn z Mozartom in Beethovnom trojico skladateljev, ki so s svojimi deli postali pojem kot »dunajska klasika”.
Na otvoritvi 21. februarja zvečer se je v Kozinovi dvorani zbralo zelo veliko obiskovalcev. Na njej so ob veznem besedilu, ki gaje pripravila in brala Cvetka Hribar, pedagoginja na tej šoli, predvajali posnetke Haydno-vih del, učenci in učitelji pa so poskrbeli, da so obiskovalci prisluhnili Haydnovi glasbeni »govorici" tudi v živo.
I.	Z.
ZIDARJEVA RAZSTAVA
TREBNJE — V prostorih tukajšnje matične knjižnice, imenovane po rojaku, pesniku Pavlu Goliu, so minuli petek odprli knjižno razstavo del Pavleta Zidarja. Pisatelj, ki je lani praznoval 50-letnico, je do zdaj v knjižni obliki izdal nad 50 svojih literarnih spisov.
Veliko filmov o Dolenjski
Pogovor z Milko Badjura na tednu slovenskega filma v Novem mestu
NOVO MESTO — Metodu Badjuri, pionirju slovenske filmske tvornosti, je bil posvečen letošnji teden slovenskega filma v Novem mestu, ki se je zaključil minulo soboto s projekcijo filma »Eva” Francija Slaka, posnetega tudi v novomeških zaporih.
Med osrednjimi dogodki filmskega tedna je bil obisk in pogovor z Milko Badjura, življenjsko sopotnico in soustvarjalko Metoda Badjure. Predvsem mladi, teh obiskovalcev je bilo največ, so bili še najbolj navdušeni nad njunimi kratkimi filmi,'kot so: »Odkritje
MILKA BADJURA: „Z možem sva delala skupaj”.
spomenika Napoleonu” (1927), »Bloke, domovina smuči" (1932), »Kozorogi" (1932), »Gadova peč” (1934), Koledniki in filma o Božidarju Jakcu.
Ob koncu projekcije je z obiskovalci pokramljala Milka Badjura, še posebej priznana kot filmska montažerka.
Prejela je vrsto nagrad, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada.
»Kdor se ukvarja s filmsko ustvarjalnostjo, ve, kako pomemben je delež montažerja pri kompoziciji in umetniški izdelanosti filma"» je povedala. »Vse filme sva z možem delala skupaj. Marsikaterega od scenarija do projekcije. Veliko sva snemala po Dolenjski, žal pa sva večkrat pri svojih prizadevanjih naletela na ovire in tako nama tudi ni uspelo pred vojno posneti vaše doline grrado-v”, je v pogovoru z obiskovalci dodala Milka Badjura, ki danes živi v Ljubljani in kljub visoki starosti še vedno sodeluje na različnih področjih filmske umetnosti.
J. PAVLIN
Artičam zlata »medalja” za kulturo
ZKO Slovenije podelila Prosvetnemu društvu Oton Župančič odličje Svobode z zlatim listom za dol-
goietne uspehe na področju ljubiteljskega Kulturnega dela________________________________
ARTIČE — Odličje Svobode z zlatim listom, to visoko priznanje, ki ga podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije, ima od konca minulega tedna tudi tukajšnje prosvetno društvo, imenovano po pesniku Otonu Župančiču. Odličje „Svobode” si je društvo prislužilo z dolgoletnim nadvse uspešnim delovanjem, katerega začetki segajo daleč nazaj v predvojna leta. Nadaljuje več kot polstoletno tradicijo na kulturnem področju v razmeroma majhni krajevni skupnosti in se ne ponaša zgolj z množičnostjo, marveč posveča posebno skrb kakovosti ljubiteljskega dela.
Društveno delo tu ni omejeno na sam amaterizem, pomeni mnogo več. Vaje, na katerih se večer za večerom sestajajo pevci in pevke, folkloristi, tamburaši, bobnarji, mladi flavtisti, igralci in člani foto-kino sekcije, vseh aktivnih pa je krepko čez sto, so, kot sami zatrjujejo, hkrati tudi priložnost za dogovarjanje in zastavljanje novih akcij, in ne samo kulturnih, v krajevni skupnosti. V tem pogledu, če že ne zaradi marsičesa drugega, kar je bolj značilno za ljubiteljsko kulturno delovanje, so Artičani nekaj posebnega, izjemnega, zgled za druge.
V društvu, kjer poprimejo,vsi, in v kraju, kjer nihče ne stoji ob strani, uspehi res ne morejo izostati. Tako je, denimo, prišlo do vsakoletne revije pihalnih orkestrov, če omenimo samo to. Na vseh takih in podobnih kulturno-političnih manifestacijah,
kakor imenujejo ta srečanja, sodeluje tudi po petsto izvajalcev. To pa vleče in spodbuja k novim akcijam. Zdi se, da so v prosvetnem društvu še najbolj veseli tega, da so pritegnili mlade. V brežiški občini ni skrivnost, da se artiško društvo ponaša z največjim številom mladine v vseh svojih sedmih sekcijah. Sodelujejo tako rekoč vsi, od šolarjev do najstarejših krajanov. Tako se tradicija res ne more prekiniti.
V prosvetni dom spremenjeni_ nekdanji zadružni dom v Artičah je najbolj izrabljen večnamenski objekt v brežiški občini. V njem se nenehno kaj dogaja, v njem teko tudi vse dejavnosti prosvetnega društva. Temu društvu neizmerno pomagata tudi osnovna šola, kjer imajo društvene sekcije, vaje, in kraje zna skupnost, ki seje nekajkrat izkazala z denarnim deležem za kul-
turne manifestacije. Treba je reči, da bi dolgo iskali kaj podobnega, pa če bi ob Posavju obrnili še vso Dolenjsko z Belo krajino vred.
Osamljena izjema pa je artiško prosvetno društvo še v nečem, v tem, da ni v zadregi z denarjem. Trenutno ima denarja toliko, da mu ga ostaja celo ob toliko najrazličnejših aktivnostih, kolikor ima razvitih zadnje čase. Gre za svojevrsten čudež? Ne, odgovarjajo Artičani, le delati je treba prav, pa gre.
Denar dobivajo Artičani na več načinov: od občinske ZKO, z neposredno svobodno menjavo in z lastnim delom. Zanimiva sta predvsem zadnja dva vira. Najprej o neposredni svobodni menjavi dela!
To izvajajo tako, da delovnim organizacijam v krški in brežiški občini
ponudijo pestre, zanimive in slehernemu okolju prilagojene kulturne programe, za povračilo pa dobijo denar. Z lastnim delom pa pridejo do denarja tako, da pobirajo vstopnino na prireditvah, prirejajo veselice in najrazličnejša družabna srečanja. S tako pridobljenim denarjem so si ustvarili lepo »premoženje”, ki ga sestavlja kakih 150 različnih oblek (za pevce, folkloriste, tamburaše, bobnarje), okoli 50 različnih inštrumentov in raznovrstna ostala oprema.
Prosvetno društvo je homogena skupnost sekcij, ki si je ustvarila poseben model samoupravljanja. Sleherni dinar, ki pride v blagajno, gre v skupni prihodek, denar pa delijo po načelu »kolikor potrebuješ". Prestižništvo, povzdigovanje enega na račun drugega in kar je še takih nečednih marenj, veljajo v tem društvu za tuje. Uspeh ali neuspeh sekcije je skupna radost ali poraz. Zato lahko uspevajo in dosegajo uspehe, ob kakršnih se tudi republiška ZKO ni pomišljala Artičanom podeliti svoje visoko priznanje.
IVAN ZORAN
pisma
in
odmevi
OGLEDALI SMO SI OPERO
Učenci višjih razredov smo si ogledali ekranizirano opero Uevgenij Onjegin” P. I. Čajkovskega. Čeprav je besedilo rusko, smo dogajanju sledili. Veseli smo, da smo spoznali tako vrhunsko umetniško delo, ki nam je približalo operni svet in nam popestrilo znanje.
KARMEN OBRČ OŠ Škocjan
MESEC KULTURE
Na naši šoli smo dan kulture raztegnili kar na ves mesec. Pripravili smo razstavo o Prešernu, likovno razstavo učencev, sledil je ogled lutkovnega filma »Zvezdica zaspanka” ter obisk Dolenjske galerije in Pionirske knjižnice. Te dni je bila na ogled razstava šolskih glasil. Učenci višjih razredov smo si v Ljubljani ogledali balet „Rosalinda", obisk glavnega mesta pa izkoristili še za obisk Cankarjevega doma in ogled razstave knjig iz 16. stol. V tednu slovenskega filma smo si ogledali film »Nevidni bataljon", učenci sedmih razredov pa so obiskali Glasbeno šolo Marjana Kozine.
DARIJA JAKŠE OŠ M. Š,—Nataša, Novo mesto
ZIMSKI ŠPORTNI DAN
'>• Imeli smo igre na snegu. Prostovoljci so pripravili progo na Fortuni, kjer je bilo tekmovanje v veleslalomu. Proga je bila ledena. Na nji je postal polski prvak Rudi Metelko iz 8. r., prvak našega razreda pa je Eleš, medtem ko sem bil jaz drugi. Po končanem tekmovanju smo skoraj vsi še ostali in se smučali ter sankali. Bili smo dobre volje, saj smo se pošteno naužili zimskih radosti.
MARKO PAPEŽ OŠ Krmelj
POGOVOR S SVETOVALCEM
Osmošlci smo pred pomembno odločitvijo — pred izbiro poklica. Že v sedmem razredu smo se seznanili s poklici pri poklicnem usmerjanju in opravili teste ter ankete. Pred kratkim pa smo imeli razgovor s poklicnim svetovalcem, ki nam je na podlagi anket in testov ter učnih uspehov dal koristne nasvete.
ELA VERSTOVŠEK OŠ Globoko
DELAVEN KROŽEK
Pri zgodovinskem krožku smo se odločili, da bomo opisali spomenike iz NOB in s to nalogo sodelovali na JPI. Krajani so nam pripovedovali o padlih borcih, katerih imena smo zasledili na spomenikih. Delo je potekalo v 4 skupinah. Po našem menju smo nalogo dobro opravili. Odločili smo se tudi za zbiranje starih novcev. Učenci so jih prinašali v šolo. Zbrali smo jih okoli ISO. Vse smo opisali in raziskovalno nalogo poslali uredništvu Pionirja.
R. ŠAFER IN R. MOLAN OŠ Globoko
Vilko 2agar
V začetku februarja smo se na viniškem pokopališču poslovili od zvestega člana GD Vinica, upokojenca in borca Vilka Žagarja. Rodil seje v Damlju, kot borec pa je od 25. avgusta 1943 bil najprej v belokranjskem bataljonu, nato v Cankarjevi brigadi. Med vojno je bil ranjen. Zdravil seje v Gornjem Hrastniku in v Italiji ter po osvoboditvi še v domovini. Pokojni Žagar je nosilec reda za hrabrost in reda zaslug za narod 3. stopnje.
Vsem, ki so se tako številno udeležili pogreba, darovali cvetje in vence, posebno pa še viniškim gasilcem in govornikom, iskrena zahvala.
Štafeta miru
Predlog iz Ribnice
Z željo, da bi mladi z vsega sveta skupaj mislili, govorili in peli o miru, smo mladinci Rika iz Ribnice oblikovali predlog z naslednjo vsebino.
V Jugoslaviji in drugod v svetu se slišijo posamezni klici mladih, ki želijo mir. Toda vojne se ne ustavijo, grožnje pa so celo iz dneva v dan glasnejše. Da bi združili klice mladih z vsega sveta v močnejši klic po miru, predlagamo, da bi uvedli štefeto miru, v kateri bi združili misli in želje mladih iz vsega sveta v enotno misel o miru in o poteh, ki vodijo k odpravi vojn. Štafeta naj bi se začela na obletnico dneva, ko je padla atomska bomba na Hirošimo. Začela naj bi se v Helsinkih, kjer je bila pomembna konferenca leta 1975, pot pa naj bi jo vodila prek vseh glavnih mest, kjer bi mladi prebrali svoja sporočila. Zaključna slovesnost bi bila lahko, denimo, v Švici, kjer potekajo mirovne konference. Na zaključni prireditvi bi sestavili povzetek vseh sporočil in z njim apelirali na vse ljudi sveta. Pot štafete naj bi spremljalo povezovanje in sodelovanje mladine' na političnem, kulturnem in športnem področju.
Če bomo z našo pobudo prispevali k trdnejšemu miru v svetu vsaj toliko, kolikor pomeni kaplja v morje, smo po našem mnenju na pravi poti.
Z našim predlogom se obračamo na širšo javnost, da ga dopolni ali zavrne, če se ji zdi nesmiseln. V vsakem primeruželimo, da nam pošljete mnenje o tem predlogu na naslov:
OO ZSMS RIKO Ribnica
Borci obsojajo vmešavanja
Občinski odbor ZZB Trebnje obravnaval tudi odnose v zdravstvenem domu
TREBNJE — 22. februarja so se v Irebnjem sestali delegati občinskega odbora ZZB NOV. Seji so prisostvovali tudi delegati — zastopniki domicilnih enot in zastopniki družbenopolitičnih organizacij ter skupščine občine Trebnje, ki jo je zastopal Ivan Gole.
Poročilo o delu občinskega odbora in njenih organov je obravnavalo področje dela za leto 1983. Poročevalec Ciril Bukovec je poudaril, da bo v bodoče ena najpomembnejših nalog občinskega odbora ZZB NOV, njenih organov, združenj in končno celotnega članstva ZZB NOV razvijanje in utrjevanje pridobitev NOB in ljudske revolucije.
ČUDNE CENE
KOČEVJE — Kupci opažajo, da se cene v zadnjem obdobju dokaj čudno obnašajo'. Tako velja na primer zavitek povsem enakega prepečenca in tudi od istega proizvajalca v kočevski Nami 55.51 din, v Samopostrežbi v Kidričevi ulici pa 69,31 din. Seveda pa je bil tak prepečenec še pred kratkim prek 70 din zavitek, potem pa so se začele cene vračati na staro raven, vendar, kot kaže. po precej zapletenih potih.
POPRAVEK
KOČEVJE — Tiskarski škrat je v razpravi Jožeta Koširja v sestavku o drugi občinski kandidacijski konferenci spremenil »predsedstvi ZK in SZDL" v »predsednike ZK in SZDL" (objavljeno 23. febr. na strani 3).
V zvezi z izjavo Sava Mutiča v isti številki Dol. lista na strani 2 pa se je oglasil direktor Trgoprometa Kočevje, Jože Berlan, in povedal, da je prodajalec Mutič pozabil k svojemu osebnemu dohodku prišteti še obrok za posojilo in da torej ni znašal njegov osebni dohodek 12.000, ampak preko
15.000	din.
AVTOBUS DO ŠOLE
KOČEVJE, NOVO MESTO — V prejšnji številki smo poročali o želji staršev iz Kočevja, katerih otroci se šolajo na kmetijski šoli v Novem mestu. Njihov prevoz od šole do doma je bil slabo nrejen. Že minuli petek pa je bila upoštevana želja staršev in je avtobus odpeljal šolarje od šole (in ne le od Novega mesta) do Kočevja. Starši so za to razumevanje hvaležni vsem, ki so prevoz tako uredili, se pravi tozdu Stojna SAP v Kočevju, vodstvu kmetijske šole in podjetju Gorjanci.
Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV seje v preteklem letu tudi vključevalo v politične akcije, ki so bile v tem času pomembne pri reševanju perečiih gospodarskih, političnih in družbenih problemih v občini. Na sejah predsedstva so tudi razpravljali o problematiki v zdravstvenem domu v Trebnjem. Temeljito so ocenili vzroke teh razmer, do katerih je pripeljalo, da so vsi samoupravni organi v zdravstvenem domu dali odpoved, zdravniki splošne prakse pa so začeli odhajati na delovna mesta izven občine. Zaradi takega stanja je zelo okrnjeno zdravstveno varstvo v občini, saj od tistega časa dalje tudi dispanzer za borce ne dela redno.
Obsodili so vse negativne vzroke, vmešavanja zunanjih dejavnikov, radia, televizije, dnevnih občil in posameznikov, ki so veliko pripomogli do obstoječih razmer v zdravstvenem domu. Istočasno pa so zahtevali, da se iz kolektiva zdravstvenega doma. izločijo povzročitelji teh slabih odnosov.
To stališče so zastopali tudi delegati skupščine in zahtevali, da
»Sporna oddaja”
Izjava T. StIplovSka
S tem javnim pismom želim seznaniti javnost z nekaterimi dejstvi o mojem »Prvem koledarju slovenskih imen" z namenom, da ne bi bilo več nepotrebnih ugibanj, zmed in celo podtikanj. Od decembra 1979 do januarja 1984 sem pripravljal, sestavljal in objavljal v Kmečkem glasu, Nedeljskem dnevniku, na Valu 202, v Pavlihovi pratiki, Prešernovem koledarju, Slovenskem koledarju itd. koledarsko gradivo pod naslovi: Prvi koledar slovenskih imen, »Kako ti je ime?", »Koledar imen”, »Godovi — imena", »Koledarske razlage" itd. Ker pa se je v februarju letos pojavila v ljubljanskem radiu neka rubrika, ki nosi iste naslove kot moja dela, povrhu vsega pa je tudi oblika sporočila povzeta po moji radijski odaji »Kako ti je ime"?, izjavljam,da nisem sestavljalec rubrike »Koledarske razlage imen", ki se občasno pojavlja ob približno 5.15 na I. programu Radia Ljubljane. Izjavljam tudi, da v mojem »Prvem koledarju slovenskih imen" (z vsemi publicističnimi različicami) ni nikjer zaslediti težnje, da bi slovenska koledarska imena strpali v"žrelo »skupnih programskih jedr", nadalje, da bi žalili (ne)verne ali delali kakršnekoli razlike med občani zaradi njihovih nazorov, prepričanj in navad. Prvega koledarja slovenskih imen nisem pripravljal za inštitucije ne za »cerkvene" niti za »državne” potrebe, marveč za potrebe slovenskega naroda. Nikomur nisem dal ne pravice ne poblastil, da lahko povzema, posnema ali prepisuje moje stvaritve s področja publiciranega koledarskega gradiva.
TINE STIPLOVŠEK Smrtnikova 5 LJUBLJANA
Spričevalo kočevske kulture
Uničevalcem bo treba končno stopiti na prste
KOCEVJt — Krajevna skupnost Kočevje-mesto je že pred tremi leti sklenila, da bo od križišča Tomšičeve in Roške ceste do pokopališča uredila spominski park predsednika Tita, zgradila ob cesti pločnik za pešce, med njim in cesto pa zasadila 88 spominskih dreves.
Krajevna skupnost je marsikaj že uredila. Zgradila je pločnik, ob njem postavila klopi pa tudi nekaj premičnih betonskih cvetličnjakov. Zasadili so tudi drevesca, a kaže, da jih še ni 88, ker jih je žal že več kot polovico polomljenih in posušenih. Tudi klopem in cvetličnjakom se ne godi nič bolje. Nekateri mlajši občani in celo otroci namreč pridno uničujejo vse, kar je možno uničiti po mestu, in tudi nad ta park so se spravili.
Morali bi se že strezniti in stopiti zlikovcem na prste. Na to opozarjamo že leta, zaleže pa nič. Kaj pomaga dajati denar za olepšavo mesta, ko pa so
stroški zaradi nevzgojenih posameznikov zaman!
Tudi v parku Gaj pri domu telesne kulture smo že pred 20 leti posadili ve-. liko okrasnega drevja, grmovja in cvetja. Danes cvetja že skoraj ni več in drevje ter grmičje je polomljeno, kar je kaj slabo spričevalo naše kulture.
Matere z majhnimi otroki in vozički poleti nimajo kam na sprehod. Povsod, tudi v parkih, kjer je prepovedan promet z vozili, jih lahko podre kolesar ali mopedist, saj mladi vozijo povsod, celo po pločnikih v mestu. Tudi otroška igrišča so uničena, kot da so preživela bombni napad.
Vse to pa ni slabo spričevalo le za otroke, ampak predvsem za njihove starše, ki jih ne znajo vzgojiti. Tudi z družbeno samozaščito se na tem področju ne moremo pohvaliti. Zato bomo vsi lahko zadovoljni, če bodo zadevo, zagrabili v roke miličniki in sodišča, saj se zlepa doslej ni dalo ničesar doseči.
ANDREJ ARKO
se razmere v zdravstvenem domu čimprej uredijo. Prav bi bilo, da se vrnejo nekateri zdravniki, ki so že odšli, ki so bili pri občanih in pri članih Zveze borcev dokaj priljubljeni. Zahtevali so tudi, da se sklepi občinske skupščine o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v zdravstvenem domu v Trebnjem čimprej uresničijo.
V razpravi so še nakazali nekatere druge probleme, ki se nanašajo na borčevsko organizacijo. Predsednik občinske skupščine Ivan Gole je dejal, da so gospodarske in politične razmere v občini zadovoljive. Zadnje čase je bilo nekaj težav v zdravstvenem domu oz. v zdravstveni skupnosti, ker so se pokazale večje izgube in v IGK Račje selo ter v obratu IMV Mirna. Upamo pa, da se bo to stanje popravilo v letošnjem le-
tu, saj že pripravljajo ustrezne ukrepe. Zadovoljen pa je z dobrim in tesnim sodelovanjem občinskega odbora ZZB NOV z občinsko skupščino in njenim organom, saj skoraj ni interesne skupnosti, v kateri ne bi sodelovali borci NOV.
V razpravi so borci opozorili na nekatere nepravilnosti in načenjali pereča vprašanja v življenjskem okolju. Opozorili so na padanje življenjskega standarda in na rast cen in tudi na dejstvo, da nekateri na vodilnih mestih še vedno ne čutijo in ne priznavajo, da je gospodarsko stanje pri nas zelo v krizi.
Končno so obravnavali osnutek programa dela za leto 1984, ki je zelo obširen V programu je med drugimi zapisano, da se obeleži Tabor V. slovenskega bataljona na Ojstrem vrhu in v Blatnem klancu.
PAVLE MIKLIČ
So amaterji res nihče?
Gribetjski kulturniki za svoj nastop niso bili vredni niti pohvale — Kdo je kriv za takšno malomarnost?
10.	februarja je bila v centru srednjih šol v Črnomlju osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku. V prvem delu so nas prijetno presenetili moški in mešani pevski zbor ter tamburaški ansambel, vsi pa delujejo v okviru KUD Niko Zupanič iz Gribelj in so se, čeprav so amaterji, izakazali s kvalitetnim izvajanjem. Nato sta se predstavila še Mira in Matija Terlep iz Ljubljane s slovenskimi ljudskimi glasbili in zvočili, ki sta nedvomno mojstra svojega dela.
Ob koncu se je organizator zahvalil za izvajanje obema mojstroma, prav tako poslušalcem za poslušanje. Lepo in ubrano je govoril in preudarno izbiral besede, vendar ni niti omenil dela prizadevnih gribeljskih amaterjev.
Slike na stene!
Tri leta slikarske kolonije v Metliki — 29 podarjenih in 46 odkupljenih slik
METLIKA — Zadnja tri leta prirejajo v Metliki slikarsko kolonijo, ki so jo poimenovali po svojem rojaku, slovenskem kiparju Alojzu Ganglu. Kolonija traja vsako leto en poltni teden in se je je doslej udeležilo 28 akademskih slikarjev oziroma članov društva likovnih umetnikov Slovenije. Razstavo v koloniji nastalih del pripravijo vsako leto ob metliškem občinskem prazniku v galeriji v metliškem gradu. Prvo leto je bito tako razstavljenih 64 del, drugo 58 in lani 47 del. Vsak udeleženec kolonije eno delo podari prireditelju kolonije, metliški kulturni skupnosti, ostala pa so naprodaj. Tako so v teh treh letih metliške delovne in druge organizacije ter občani kupili skupaj 46 v koloniji nastalih del.
Potrebni denar za dejavnost kolonije prispevajo metliške delovne organizacije, vendar stroški niso-veli ki, saj so za lansko kolonijo znašali le nekaj več kot 74 tisočakov in so delovne organizacije zanjo prispevale od 2.000 do 8.000 dinarjev, največ, blizu 20 tisočakov, pa je prispevala Beti.
Morda bi kazalo reči še besedo o usodi podarjenih del. Ker v Metliki ni na voljo prostora, kjer bi lahko bila postavljena stalna razstava teh del, jih hranijo v muzeju. Gotovo ne bi bilo odveč, če bi jih, namesto da ležijo tam, skrita očem, posodili gostinskim, trgovskim in drugim organizacijam, kamor zahajajo ljudje, saj na primer sedaj v edinem metliškem hotelu visi ena sama slika in še tista je dokaj sumljive vrednosti. Kako pa nekaj slik, in to še z belokranjskimi motivi in upodobitvami Metlike, poživi veliko gostinsko sobo hotela, so lahko številni občani videli ob lanskem slovenskem kulturnem prazniku, ko je bila v hotelu prireditev z naslovom „Na zdravje. France" in so prireditelji oh tej priložnosti po stenah obesili nekaj slik iz slikarskih kolonij ..Alojz Gangl".
A. BARTEU
Zakaj tako? Mar to zaslužijo delovni ljudje, ki hodijo redno na vaje? So ta prezir v resnici zaslužili? Povem naj, da smo se poslušalci razšli z neprijetnim občutkom, organizator pa ob koncu ni bil deležen niti aplavza.
Kulturni praznik je tudi praznik delovnih ljudi. To ni le spomin na umrlega Prešerna, ni le praznik umetnikov. Kultura menda ne nastaja sama od sebe, ampak jo ustvarja z delom in ob delu delovni človek. Zato ne sme nihče ničiti in prezirati dosežkov na področju amaterske kulture. Kar se je zgodilo v Črnomlju, je obžalovanja in obsojanja vredno. To je nekulturen odnos do delovnih ljudi — ljubiteljev kulture in amaterjev, ki ob kulturnem prazniku za svoje pošteno delo, vloženi trud in lepi dosežek niso bili vredni niti omembe.
Krivci te sramote bi se mprali javnosti in prizadetim nastopajočim javno opravičiti.
ČRNOMALJEC
Klic bolnika
Odmev na zapis o potrebni pomoči za razši-ritev centra za dializo
»Klic bolnikov”, ki je bil objavljen v zadnji številki Dolenjskega lista, me je ganil do srca, posebno še zato, ker sem eden od tistih bolnikov, ki bo moral v bližnji bodočnosti obiskovati center za dializo.
Ko sem bil še sposoben za delo, nisem nikoli razmišljal, kaj lahko človeka doleti, če zboli in je potreben družbene pomoči. Delal sem na svojem rednem delovnem mestu, zraven pa še opravljal razne funkcije. Zdaj pa me že nekaj let napada zahrbtna bolezen. Vsakič, ko grem na pregled, zdravnik ugotovi, da se mi zmanjšuje sposobnost delovanja ledvic. V bližnji bodočnosti me čaka trikrat tedensko dializa. Prijatelji pravijo, da bo to le začasno, jaz pa vem, da bo zame trajalo dializiranje vse moje življenje.
Zato me je zapis tako presunil. Človek daje družbi vse od sebe, a ko potrebuje njeno pomoč, je naj ne bi dobil?! To se ne sme in ne more zgoditi! Iz srca podpiram akcijo za zbiranje sredstev za razširitev dializnega centra v Novem mestu. Upam, da bo akcija naletela na pravo razumevanje.
SLAVKO SMERDEL Krško
Nagrajenci minulega tedna
Knjižne nagrade so dobili naslednji novi naročniki Dolenjskega lista: Jože Žabkar, Brežice, Milena Blazušek, Globoko, Ksenija Dr-ganc, Mirna, Joži Pavšclj, Otočec, Miro Božič, Raka, Anton Bovra, Senovo, Marija Božič, Senovo, Ivanka Gabrič, Senovo, Lojza Hribšek, Senovo, Franc Kozole, Senovo, Slavko Miler, Senovo, Slavko Mirt. Senovo, Tončka Soln, Senovo, Maks Šošterič, Senovo, Janika Umek, Senovo, Bariča Valenčak, Senovo, Franc Žnidaršič, Senovo, Anton Ku-mljanc, Škocjan, Nace Červenka, Koper, Marija Pintar, Trebnje, Jožica Dimc, Blanca, Jožefa Unetič, Cerklje, Miha Fajfar, Mirna, Drago Fink, Mirna, Alojz Kašič, Mirna, Branko Kneževič, Mirna, Franc Potočnik, Mirna, Joži Prah, Mirna, Rajko Rokvič, Mirna, Sta-
niča, Marica Jajgič, Šentjernej ing«
Zoranič, Sr
agrii
Ivan Pungerčar, Škocjan, Berna marješke Toplice, Ani-Toplice,
ca Piskule, Šmarješke ___________,
Ivan Šterk, Raka, Frenk Žibert, Bučka, Slavica Žnidaršič, Škocjan, Franc Majcen, Žentrupert, Franci Krese, Trebnje, Ljudmila Urbančič, Trebnje, Rajko Zaletel, Trebnje, Zlatko Debelak, Bistrica, Karolina Gračner, Radeče, Stanislav V. P., Zvone Žagar, Zdenka Kraljič, Ljubljana, Boris Gortan, Gradac, Vanda Bajuk, Metlika, Ana Jaklič, Metlika, Andreja Hudoklin, Novo mesto, Dušanka Marijan, Novo mesto, Mira Poldač, Novo mesto, Marija Simonič, Novo mesto, Ana Stipanovič, Novo mesto, Marija Šašek, Novo mesto, Jožica Tramte, Novo mesto, Marija Zupančič, Novo mesto, Jurij Vrbanec, Vini-
Zupančič,
Črnomelj,
• Se zadnjič seje zavrtel naš boben sreče, iz katerega smo najprej izvlekli dobitnike nagrad, ki jih je prispevala sevniška Lisca: Kati Pevc, Martinja vas 4, Mokronog, Angelca Blatnik, Levstikova 10, Trebnje, Ivanka Janežič, Mirna 204, Nada Kozole, C. bratov Zorko 19, Senovo, Stanko Strajnar, Kamnje 27, Šentrupert, garniture vinotekarjev, kijih poklanja Opekarna Zalog, pa dobijo: Franc Legan, Gornji kot 1, Dvor, Miha Božič, Danila Bučarja 25, Novo mesto, Mladen Škrbič, Glasbena šola, Novo mesto.
nislav smrke, Mirna, Jože Barbo, Trebnje, Bruno Povše, Šentrupert, Gostilna Vojnovič, Slovenska vas, Dare Turk, Mirna, Milan Ta-ferner, Mirna, Metod Gabrijel, Pristava, Marko Pavšič, Primskovo, Vanja Hočevar, Studenec, Kristina Škedelj, Šentjernej, Branislav Bistan, V. P. Beograd, Mari Florjančič, Brinje, Marjan Valentinčič, Krško, Slavko Valentinčič, Sevnica, Ivanka Železnik, Krmelj, Tatjana Haler, Krško, Jože Perko, Krško, Marija Planinc, Krško, Rajko Andrejaš, Vihre, Alojz Glušič, Puščava, Marica Mikec, Sred. Laknice, Lojzka Safič, Mokronog, Marija Jalovec, Podbočje, Pavle Drobne, Sevnica, Terezija lmprl, Sevnica, Ivan Romih, Sev-
ca, Silvo Kampuš, Majšperk, Vida Novak, Majšperk, Anica Janša, Notranje Gorice, Peter Šutej, Gu-durica, Greta Peperko, Novo mesto, Jože Butala, Stari trg, Franc Senica ml., Straža, Janez Žnidaršič, Kompolje, Janko Štrukelj, Črnomelj, Jože Kremesec, Metlika, Ivanka Sajovic, Semič, Anton Erjavec, Uršnasela, Dominik Krese, Dol. Toplice, Jože Turk, Mali Orehek, Franc Košir, Žužemberk, Anica Križman, Žužemberk, Ludvik Miklavčič, Žužemberk, Alojz Potočnik, Žužemberk, Mirko Gliha, Ljubljana, Jože Papež, V. P., Ivanka Kambič, Ljubljana, Tončka Drnovšek. Senovo, Božena Saili, Brežice, Jože Čadonič, Vinica.
PRIZNANJA KRVODAJACLEM
RIBNICA — V krvodajalskih akcijah sodeluje v ribniški občinni vedno več delovnih ljudi in občanov, največ pa iz RIKO. Samo iz ribniških tozdov RIKO je kar 333 krvodajalcev. Pred kratkim so jim podelili priznanja za darovano kri, in sicer je za 5-krat darovano kri prejelo priznanje 119 delavcev, za 10-kratno 44, za 15-kratno 10, za 20-kratno pa 2 delavca, medtem ko je rekorder Janez Mate, ki je daroval kri žc 25-krat.
M. G.—č
IB . -
•	-.j *■. : • /“!! V:? .'.J-'..4-" ' >	••	f-P '* •	'	>
Že nekaj let potekajo dogovori med kmeti, kmetijsko zadrugo, kmetijsko zemljiško skupnostjo in vodnim gospodarstvom o regulaciji potokov Podturnščice in Obrščice, melioraciji in komasaciji zemljišč na območju od Draga-' tuša do Kvasice. Idejni projekti o regulaciji potoka Obrščice in Podturnščice od izvirov do izliva so bili že izdelani, in celo tudi izvedbeni projekt, brez potrebnih predhodnih študij. Nosilci planiranja očitno niso seznanjeni z vodenjem postopka za tako velik poseg v naravo. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto so krajani opozorili na nameravani poseg v dolini Podturnščice, šele, ko je bila regulacijska struga že zakoličena. Zato zavod ni imel dovolj časa za raziskovalno delo na tem področju. Konservatorji regionalnega zavoda iz Novega mesta s konservatorji za naravno dediščino z republiškega zavoda so pokrajino v dolini Podturnščice ovrednotili za'edinstveno v Sloveniji.
Hidrografska mreža Bele krajine je silno redka. Tvorijo jo Kolpa, Lahinja, Dobličica in Podturnščica s pritoki. Vsaka od omenjenih ima svojski tok, tečejo po dolih, globoko vrezanih v živo skalno ravnino. Večja naplavljena ravnica je ob Kolpi od Gribelj navzdol, ena od večjih pa je tudi ob Podturnščici. Ta je v večini močvirnata. Zaradi občasnih po-
plav med letom vznemirja kmete. Obiskovalcem: ornitologom, botanikom, zoologom, ekologom,'skratka vsem, ki cenijo naravo, pa, nudi edinstveno priložnost za znanstvena raziskovanja v tako malo znanem predelu Slovenije. Na razmeroma majhni površini naletimo na pestro floristično raznolikost. Ponekod na travnatih površinah so samo rastišča šašov, ločka, takoj zraven pa ježe vresa-va, ali vlažni travnik, bogat z ogroženimi in redkimi močvirskimi rastlinskimi vrstami, tu in tam depresije s stoječo vodo, bogato z vodno floro in favno. Na odseku med glavno cesto Črnomelj — Vinica in izlivom Podturnščice v Lahinjo so bila odkrita nova za slovepsko floro zelo pomembna rastlišča redkih in ogroženih rastlinskih vrst, ki so jih nekatere občine že zaščitile z odlokom. To so: bošji šaš (Carex pulicaris), ilirski meček (Gladiolus illyricus), močvirska kukavica (Orchis palustris).
Področje pa ni zanimivo samo za botaniko, ampak tudi za zoologijo. Številni meandri, suhe in vlažne depresije, brezovi gaji — vsa dplina nudi zatočišče ogroženim in redkim živalskim vrstam, ki so se umaknile urbaniziranemu okolju. Izir Obrščice in izviri Podturnščice dajejo pokrajini vrednote z geografskega vidika. Izviri so tipično kraški in zelo izdatni. So še neokrnjeni, kar je redkost v Sloveniji.
Belo krajino prekriva nizek kras, kar nam povedla je vsak regulacijski poseg dvomljiv. Na takem krasu vodi na moremo preprečiti delovanja. Vse površinske vode imajo majhen padec, zato tudi poplavne vode počasi odtekajo, ker jih zadržujejo nepropustne plasti ka-nižarske kadunje, poleg vsega tega pa so sami izviri zelo izdatni in lena Lahinja ne more sprejeti odvečne vode.
Kljub omenjenim naravnim znamenitostim je človek neodgovorno, ne glede na posledice kruto posegel v naravo. Pri tem je kršil tako zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine (Uradni list SRS, št. 1/81) kot tudi zakone narave. V primeru izsuševanja doline Podturnščice je kljub mnogim hektarom obdelovalne zemlje, ki se zaraščajo, zmagal interes kmetijstva.
Del Podturnščice je že reguliran, bivši meandri so zametani obrežna vegatacija izsekana, depresije zametane, pestri biotopi in ekološke niše uničeni. Tu pa tam samujejo drevesa, ki še naprej služijo kot vmesne postaje in gnezdišča močvirskih ptic, hkrati pa razbijajo monotonost degradirane pokrajine. V spodnjem toku od lesenega mostu do izliva v Lahinjo sta ohranjena dva meandra, ki sta v stiku z regulacijskim jarkom in bosta ostala zatočišče preostalim živalskim in rastlinskim vrstam.
Ob vsakem posegu v naravo moramo dobro premisliti o vseh možnih posrednih vplivih na živi svet. In kakšni bodo ti v primeru posega v dolini Podturnščice? Izguba vodnega močvirnega biotopa, ki je pomembna prehranjevalna in počivalna postaja za selivce v času jesenskih in pomladanskih migracij, bo prizadela populacije ptičev, ki jih selitvena pot vodi preko doline Lahinje. Izgubili bomo dolino, ki je bila last narave.
Intenzifikacija kmetijskih površin z uporabo agrotehničnih sredstev bo imela občuten vpliv na življenje v vsem nižje ležečem porečju Lahinje.
Tretnuno potekajo dogovori o regulaciji Podturnščice in Obrščice od izvirov do sotočja. Mnenje naravovarstvenikov je, da kmetijski interes ne sme docela razvrednotiti vrednote vse doline. To območje je lahko kmetijsko uporabno tudi brez drage regulacije, možne so druge, cenejše tehnične rešitve. Da bi ostal ta del doline čim manj okrnjen, mora biti tudi naloga domačinov.
Že leta 1961 je od njih prišla pobuda in želja, da se ta del pokrajine ohrani nespremenjen. Tudi zato, ker je v njem kot otrok črpal lepoto pesnik Oton Župančič in jo v zrelih letih prelil v številne pesmi, posvečene Beli krajini.
MIRA IVANOVIČ
da so za bombardiranje predvideni predvsem bombniki, lovski bombniki (ponekod jim pravijo tudi jurišna letala) in nekateri tipi helikopterjev. Lastnosti teh letal so prilagojene njihovim nalogam. Bombniki imajo veliko hitrost, ki pogosto ni manjša od hitrosti lovcev, usposobljeni so za prenašanje velikgga tovora T tudi do 30 ton), opremljeni soz radarskimi in drugimi elektronskimi namerilnimi napravami ter napravami za odmetavanje bomb. Lete lahko zelo visoko, nekateri nad 10.000 metrov, kar je seveda pomembno tudi zaradi dejstvo-vanja protiletalskega orožja in raket.
Bombniki opravljajo svoje delo z rušilnimi bombami, s katerimi uničujejo večje objekte. Za uničevanje žive sile, letal na letališčih, motornih vozil in podobnih ciljev pa uporabljajo razpršne bombe (najnovejši tip teh bomb so tako imenovane kasetne bombe). Jasnoje, da bombniki lahko nosijo tudi bombe z jedrskimi bojnimi glavami različne velikosti' in moči.
Lovski bombniki so navadno manjši in hitrejši od bombnikov, napadajo ž rušilnimi in razpršnimi bombami (manjše teže) ter z napalmskimi ter zažigalnimi bombami in raketami. Posebno lovski bombniki lahko ob napadu uporabijjo še mitraljeze, topove in rakete, za lastno obrambo ali za obstreljevanje ciljev.
V zadnjem času so razvili posebne tipe helikopterjev, opremljene za bombardiranje. Prednosti in hib imajo veliko. Predvsem se lahko pojavijo nenadoma, ker jih z radarji zaradi leta tik nad zemljo ali za ovirami veliko teže' odkrijejo.
Taktika zračnih napadov je različna. Vse pogosteje uporabljajo taktiko napada v manjših skupinah (2 do 6 letal ali uhelikopterjev). Manjše število letal namreč običajno ne vzbudi veliko strahu in vznemirjenja. Srednje velike skupine štejejo 8 do 12 letal, več kot 12 letal pa so že velike skupine.
Zračni napadi so lahko koncentrirani (v enem naletu je več skupin) ali pa sestavljeni iz več naletov v krajših ali daljših presledkih.
Vodoravno bombardiranje je napad,,ko letalo (ali helikopter) ne spreminja niti višine niti hitrosti, pa tudi smeri ne. Tak način uporabljajo pri napadih na velike cilje (mesta, tovarne, pristanišča, križišča in podobno). Letala letijo nekaj sto do več tisoč metrov visoko.
Pri bombardiranju s strmoglavljenjem, ki ga izvajajo predvsem lovski bombniki, pa letalo strmoglavi na cilj; tak napad je zelo natančen, zato ga uporabljajo pri napadih na manjše cilje, na kolone, tanke, bunkerje, mostove itd.
pridihom omalovaževanja, je bilo pred 15 leti samo še 5 odst. nepismenih, v zahodnoevropskih državah 1,7 odst., v severnih pa 0,6..Takrat je bilo pri nas na 100 prebivalcev 16 analfabetov.
Kar dovolj dolg uvod za vprašanje, kako ie to mogoče. V našem sistemu šolanja, ki je po izjavah odgovornih, če že ne najboljši, pa med najboljšimi na svetu, najbrž nekaj škriplje. Mogoče pa ta-sistem ni narejen za odpravo nepismenosti, ampak za serijsko proizvodnjo doktorjev in magistrov? Tako na primer je na Kosovu, ki ima skorajda azijsko stopnjo nepismenosti, sorazmerno več študentov kot v visoko razvitih državah. Tudi sicer je komaj mogoče razumeti, da je na severu ene in iste države stopnja nepismenosti 0,8 odst., nš jugu pa 17,6.
In to štiri desetletja po osvoboditvi, ko se na dediščino stare Jugoslavije ne moremo več izgovarjati ali pa bi bil tak izgovor predvsem žalosten. Če bi za odpravo nepismenosti in osnovno šolanje v Jugoslaviji namenili samo promile nacionalnega dohodka, bi pri nas vsi znali brati in pisati. Je promile nacionalnega dohodka prevelik davek za pridobitev temeljev' človeškega dostojanstva, saj kaj drugega je konec koncev umetnost branja in pisanja?
Še posebej, če vemo ali vsaj slutimo, koliko promilov nacionalnega dohodka je šlo v prah in pepel na nekaterih drugih področjih. Kakšen samoupravljalec je lahko analfabet? Ali je mogoče trditi/da 7 milijonov nepismenih in polpismenih Jugoslovanov ni sposobno polnopravno odločati o svoji usodi in usodi skupnosti, katere del so? Kdo odloča namesto njih?
MARJAN BAUER
   J
NEVARNOSTI IZ ZRAKA
Največja nevarnost v vojni bi civilnemu prebivalstvu, tjaseljenim krajem, tovarnam itd. prav gotovo grozila iz zraka. Po zračni poti je namreč mogoče najhitreje doseči določeno točko, presenetiti napadenega. V vseh vojnah je ena ali druga stran v bistvu ukrepala tako, da bi nasprotnika presenetila. Presenečenje pa je, kot pravijo, že pol _ uspeha. Če pa je skupnost pripravljena in ukrene vse*da bo morebitno bombardiranje iz zraka preprečila ali da se bo prebivalstvo pravočasno zaklonilo, bodo žrtve prav gotovo veliko manjle, kot bi bile sicer.	*
Prav zato obstajajo različne, mecj^eboj povezane službe in dejavniki, ki imajo galogo, da presenečenje preprečijo, da pravočasno odkrijejo sovražnikovo namero in o tem obvešte naprej. Toda vedeti moramo, da so vojna sredstva, predvsem letala, tako sodobna, da morata služba in opazovanje biti izredno dobro‘organizirana, da mora vse delovati izredno hitro in brezhibno.
V našem sistemu opazovanja, obveščanja in alarmiranja je predvideno, da se signal „zračna nevarnost" da najpozneje pet minut
pred sovražnikovim naletom. To je zelo kratek čas, ki pa kaže, da mora poleg službe OOA biti usposobljeno tudi vse prebivalstvo, da se zakloni v borih petih minutah. Časa za obotavljanje ni.
Sodobna sredstva, kot so rakete in letala, lete z veliko hitrostjo, nekatera celo s tisoč in več kilometri na uro. To pomeni, da so ta sredstva zmožna neodvisno od tega, s katere strani bi priletela in krenila nad naše ozemlje, v dobrih desetih do dvajsetih minptah doseči vsako naše mesto, vsak kraj. V tem času moramo doseči naslednje: prepoznati sredstvo
(letalo, raketo, od kod leti in kam je namenjeno), zbrati podatke o objektu, ki nas ogroža, obvestiti vse centre za obveščanje javnosti, aktivirati sredstva protizračne obrambe (rakete zemlja—zrak, protiletalsko artilerijo, letalstvo) in seveda prebivalce ogroženega območja poslati v zaklonišča. Zares izjemno kratek čas za vrsto pomembnih nalog! To pa nalaga nenehno urjejpnje in pripravljenost, nenehno posodabljanje službe opazovanja, obveščanja in alarmiranja.
Če se tokrat omejimo samo na napade iz zraka z letali in helikopterji, je treba povedati,
 ---------
V neobvezen premislek
VOJAŠKI KOTIČEK
Ameriški bombnik B-52, leteča trdnjava, znan po zlu, ki ga je sejal v Vietnamu. Največjo hitrost 1180 km na uro doseže na višini 6.000 metrov. Nosi bombe in rakete zrak-zemlja.
Čeprav je res, da je slavni angleški pesnik lord Byron sodeloval v bojih za osvoboditev Grčije izpod Turkov in da je to plačal z življenjem, njegova smrt nikakor ni bila herojska.. Byrona niso ubilL Turki, ampak njegovi lastni zdravniki, ki jim je načeloval dr. Bruno, po rodu Italijan. Ko je bil pesnik po nekem na-y pornem maršu popolnoma izčrpan, povrhu pa je imel tudi malo vročine, so mu po takratnem običaju izpustili liter krvi, popiti pa je moral tudi močno dristilo. Ker se Byron naslednji dan ni počutil nič bolje, so terapijo ponovili, za vsak primer pa so mu na telo namestili še 20 pijavk. Drugo jutro je bil pacient mrzel.
Če spite pozimi pod odejo, ki ima vsaj dva kilograma, in če dihate „s hitrostjo" 16 vdihljajev v minuti, po osmih urah spanja mirno.lahko izjar vite, da ste s svojim prsnim košem dvignili breme, ki je tehtalo 16 ton.
Kitovo telo je narejeno tako, da ta žival nikakor ne bi mogla plavati nazaj. Sicer pa ji to nikoli niti ne pride na misel.
ZA ENO REPUBLIKO NEPISMENIH
Ibrahim, turški sultan iz 17. stoletja, se je naveličal svojega harema in sklenil, da ga bo zamenjal. Čez noč so njegovih nekaj sto žena zbasali v vreče in jih vrgli v Bospor, kjer so žalostno utonile.
•
Po statistiki slovitega Sco-tland Yarda londonski žeparji vsako sekundo ukradejo dva funta sterlinga in so tako po prometu najboljši na svetu.
V preteklosti so žogice za golf izdelovali iz posušene kože penisa nekaterih vrst kitov.
Če vas zanima, kaj med tednom počne troprsti lenivec, vam moramo povedati, da je popolnoma nepremičen 35 ur, je 11 ur, preteguje se 18 ur, spi pa 115 ur.
John, gorila vživalskem vr-i tu v Antvverpnu, je bil zelo zaprt, ker se je prenajedel ba- ‘ j nan. Pomagalo-ni nobeno zd- • ravilo, klistir pa zaradi Johnove silne moči ni prihajal- v poštev. Kaj storiti? Opici so V kletko dali nestrupeno kačo, ki je Johna tako prestrašila, da je takoj dobil drisko.
•
Francoski kralj Filip Lepi je svojim vojvodom, grofom'in ' baronom prepovedal imeti’;! več kot štiri obleke. Prepoved je -»veljala tudi za žensko plemstvo. Neporočena grofica si je lahko kupila obleko do tal le, če je podedovala I grad. Filip Lepi je.imel nekaj ■ sto Oblek, nekaterih ni oblč-kel niti enkrat.
•
Danes je na svetu v uporabi toliko zadrg, da bi, če bi jih pobrali z oblačil in sestavili v eno, ta velikanska zadrga segala do Lune in nazaj.
Ameriški strateški bombnik FB-111 A: bombe in rakete nosi z nadzvočno hitrnstin
Pred kratkim so nam postregli s podatkom, da se v Jugoslaviji lani ni znal podpisati vsak deseti državljan, starejši od 10 let. To pomeni več kot 1,700.000 ljudi ali skorajda toliko duš, kot jih šteje čisto spodobna republika. Če k temu dodamo še polpismene Jugoslovane, naraste armada ljudi, ki imajo težave z nekaj več kot 20 črkami, na več kot 7 milijonov!
Po naših merilih so nepismeni vsi tisti, ki nikoli niso sedli v šolsko klop ali pa niso končali štirih razredov osnovne šole, polpismen pa je vsak, kdor ni končal osemletke. Po merilih UNESCO pa je pismen vsak človek.” ki lahko
izkorišča pisne vire znanja”. Če bi za ugotavljanje nepismenosti v Jugoslaviji uporabiti to definicijo, bi bilo število analfabetov pri nas še večje. Niso še daleč časi (leto 1948), ko smo ob popisu prebivalstva menili, da je za pismenost dovolj, če zna človek brati, znanje pisanja smo odložili za bolj prosvetljene dni.
Ti pa ne pridejo sami od sebe. Po podatkih UNESCO je Jugoslavija še kar naprej na repu evropske pismenosti, relativno več nepismenih kot pri nas je samo še v Albaniji, kar je seveda slaba tolažba. V državah vzhodne Evrope, o katerih raje kot ne govorimo s
*
priloga	dolenjske
Dr. Burhan Lfmani
priloga	dolenjskega	lista	Gl
aktivirane z endotoksinom, drugi pa neaktivi-rane makrofage. Pri prvi skupini miši se tumor ni-pojavil, pri drugi pa stoodstotno. Ugotovil je tudi, da se po kirurški odstranitvi lokalnega tumorja le-ta ne ponovi več če živali daje endotoksin.
Prav tako pa se ne pojavijo niti metastaze, to je zasevek bolezenskih kali iz prvotnega legla na nova žarišča. To pomeni, da ježival ozdravljena.
„Čeprav je moje odkritje upanje za ljudi s tumorjem, pa nisem mislil, da bo med svetovnimi strokovnjaki naletelo na tako velik odziv,” pravi dr. Limani, ko govori o svetovnih kongresih, ki se jih je udeležil preteklo leto v Stockholmu, Kopenhagnu in Rimu. ..Zamerili so mi le to, zakaj še vedno nisem preskusil učinka delovanja endotoksina tudi na ljudeh, češ da je na živa-lih že dovolj preizkušen. Poleg tega endotoksin nima nič več stranskih učinkov kot ostala zdravila, ki jih uporabljamo za blažitev tumorjev.”
Očitek, zakaj ni začel endotoksin uporabljati tudi pri ljudeh, je bil za Limanija pohvala za njegov dosedanji trud in potrditev, da je na pravi poti. Ko pa so mu strokovnjaki očitali, gotovo še niso vedeli, kako je prišel do rezultatov. Dr. Limani je namreč človek, ki je zadnjih nekaj let ves prosti čas in denar žrtvoval za znanost. Samo raziskovalno delo ga je stalo okrog 700 tisoč dinarjev, kongresi, ki se jih je udeležil na lastne stroške, pa še okrog 300 tisoč, poleg tega pa je za vse to porabil svoj redni dopust. ..Finančno sem sedaj na tleh, odplačati moram še posojila, ki sem jih najel. Če bi moral tudi raziskave na ljudeh opraviti tako kot na miših, torej z lastnimi sredstvi, potem do tega gotovo ne bo nikoli prišlo. Poleg tega je črnomaljski zdravstveni dom, v katerem delam, za takšne raziskave premajhen, za to je potrebna klinika za intenzivno nego. Stranske učinke endotoksina pri ljudeh
m
domu, zanimal za tumorje. A ker je vedel, da mu znanje, ki ga je pridobil na fakulteti, ne bo zadostovalo za raziskovalno delo, se je po enoletnem stažiranju leta 1977 odločil za podiplomski študij. Takrat gotovo še pomislil ni, da bo potreboval šest let, da bo prišel do rezultatov, ki, kot so pokazali zadnji svetovni kongresi strokovnjakov, ki se ukvarjajo s terapijo tumorjev, tudi v svetu nekaj pomenijo.
Zadnjih šest let se je dr. Limani ukvarjal z imunologijo in terapijo živalskih tumorjev. Poskuse je delal na inštitutu „Rudjer Boškovič” v Zagrebu, na oddelku za eksperimentalno medicino in biologijo, naloga, ki si jo je zadal, pa je bila, da natančno prouči način delovanja in terapijski učinek bakterijskega pripravka z imenom endotoksin na tumor.
Limanija je motilo zlasti to, daimunološki sestav telesa ne razlikuje tumorja od ostalega tkiva, ga torej ne jemlje kot tumor in zato ne zavrne, če pa že, šele takrat, ko je že prepozno. Zato je skušal najti preparat, ki spodbuja in krepi obrambno sposobnost organizma, našel pa ga je v endotoksinu. „0 endotoksinu se je že cfolgo časa marsikaj vedelo, zlasti pa to, da je njegova glavna naloga uničevati krvne žile tumorja in s tem tudi sam tumor. Bistvo moje raziskave je prav v tem, da je to tezo zavrnila. Takšen vpliv endotoksina na tumor je sicer možen, a le pri velikih tumorjih in še tu deluje endotoksin le kot pomožni preparat," pojasnjuje Burhan.
Rezultati njegove raziskave so pokazali, da endotoksin deluje na makrofage, celice, ki so, aktivirane s tem baktrijskim preparatom, sposobne spoznati tumor kot tujek in ga uničiti. Poskusi na miših, ki jim je izzval tumor, so to zelo dobro pokazali: eni skupini je vcepil makrofage,
namreč že poznamo in vemo tudi, kako jih je moč preprečiti, a le, če je nega intenziven. Poleg tega je potrebno še marsikaj raziskati, razmišlja Limani.
Žal zaenkrat o vsem lahko le razmišlja, kajti prihodnosti za enkrat ne vidi. Pač, vidi jo, a to je prihodnost, ki si je ne želi. Poskusil, je poiskati delo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, a četudi so bili nad njegovimi dosežki navdušeni, zanj tam ni prostora. Zato vidi le še dve možnosti: ali odide v Prištino, kjer bo imel, po njegovih besedah, bolj odprte roke za nadaljnje raziskovalno delo ali pa sprejme odločitev, ki mu je bila ponujena na nedavnih svetovnih kongresih in odide v Ameriko. ..Slednje bo zares zadnji izhod v sili, kajti zdi se mi neumno, da bi sebein svoje znanstveno delo kar takole prodal Američanom. Študiral sem zato, da bom lahko najprej pomagal svojim ljudem, in z rezultati, ki sem jih dosegel, želim, da bi ponesel v svet ime Jugoslavije, in ne ZDA,” pravi samozavestno 33-letni črnomaljski zdravnik.
To samozavest in odločnost je pridobil šele po kongresih, za katere danes pravi, da mu je žal, da jih je obiskal. Dokler je delal in svojih izdelkov ni nesel na „trg”, je bil pomirjen, saj ni vedel, koliko so vredni. Ko pa so rezultati dobili potrditev svetovnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s terapijo tumorja, mu je postalo žal, a ne za minulim delom, temveč za tistim, ki ga ne bo mogel nadaljevati. Ali pa tudi? Potrebna bodo le denarna sredstva, ki jih dr. Limani nima več kje črpati, in gotovo tudi še kakšna moralna spodbuda, s katerimi so do sedaj, po njegovih besedah, močno skoparili, Zato pa mu toliko več pomeni priznanje in prva nagrada črnomaljske raziskovalne skupnosti, ki jo je prejel pred kratkim.
M.BEZEK
Vsakdanjosti
MALE
ŽIVALI
OSVAJAJO
MESTA
štajerska kokoš se spet vrača v domovino. V zadnjih desetletjih je popolnoma izginila, čeprav je bil selekcijski center zanjo v Dobovi. Rejo te pasme obuja Društvo malih živali v Brežicah. K deviznemu nakupu Štajerk v sosednji Avstriji ga je spodbudilo pomanjkanje beljakovinske hrane za perutnino. Od križancev brez tega ni jajc, rjava štajerska kokoš pa je manj zahtevna. Primerna je tudi za slabše čase, saj si sama najde veliko hrane.
Društvo je v Posavju edind organizacija, ki se uvkarja tudi s kunčerejo. Člani redijo 1500 kuncev, 150 selekcioniranih kokoši in nekaj gosi. Gojitelje oskrbuje s pasemskimi živalmi in s prehrano ter jim je stalno na voljo s strokovnimi nasveti. V društvo je včlanjenih nad sto ljubiteljev in rejcev malih pasemskih živali, ki z njimi tudi tekmujejo. T oliko jih imajo, dazaradi pomanjkanja prostora niso mogli vsi pripeljati svojih živali na brežiško razstavo. Tam je decembra 36 razstavljalcev pokazalo občinstvu okoli 100 golobov, sto kuncev, sto sobnih
Medicina
UPANJE ZA LJUDI S
TUMORJEM
PRIHAJA
IZ
ČRNOMLJA
Že kot študent medicinske fakultete v Zagrebu se je dr. Burhan Limani, sedaj zdravnik splošne prakse v črnomaljskem zdravstvenem
ptičev, družino nutrij ter 50 primerkov perutnine. Imeli so 23 šampionov, kar je za število razstavljenih živali zelo visoko povprečje. Sodili so člani zbora sodnikov republiške Zveze rejcev malih pasemskih živali. Pogoj za šampionski naslov je odlična ocena, to je najmanj 95 točk od 100 možnih. Vsak šampion jedobil pokal inspo-minsko diplomo s podatki o pasmi in lastnostih.
Cilj društva je rodovna reja, zato imajo svojo matično službo. Kunce tetovirajo, golobe in perutnino pa obročkajo. Vsaka žival dobi s seboj rodovniški karton.
Predsednik društva Janez Kebe in tajnik Jugovič z zadovoljstvom spremljata povečano zanimanje za rejo malih živali v urbanih sredinah, kjer so jo do zdaj odklanjali. Medčlanstvom je zelo veliko izobražencev, ki jim stik z živo naravo vnaša prijetno spremembo v ure prostega časa. Reja živali je tudi koristno razvedrilo, s katerim pripomorejo k družinskemu proračunu. Kunčje meso je zelo iskano, saj je za kilogram treba odšteti že 400 dinarjev, za surovo kožico pa 700 dinarjev. Društvo oskrbuje rejce tudi s hrano, za zdravstveno zaščito pa vneto skrbi predsednik, ki je po poklicu živinozdravnik inse
je specializiral za male živali. Imajo sekcijo za zaščito živali in sekcijo za pomoč pticam pozimi. Za najdeme živali (pse in mačke) iščejo med ljubitelji nove gospodarje in ne zaman. Ljudje se vedno bolj obračajo k naravi tudi tako, da iščejo stike z živalmi. „Te so vedno iskrene in človeka nikoii nikoli ne razočarajo,” zagotavlja Janez Kebe.
V društvu niso nikoli v zadregi za obisk na sestankih. Enkrat na mesec se srečujejo v restvara-ciji brežiške Blagonice. Takrat vpisujejo nove člane, predavajo o nabavi živali in zdravstveni, zaščiti, posredujejo strokovno literaturo začetnikom, se dogovarjajo za nabavo hrane in obravnavajo tekočo društveno problematiko. Člani redno sodelujejo z osnovnimi šolami, kjer z rejo malih živali seznanjajo učence in jih vodijo na obiske h gojiteljem. Tisti, ki se bodo ogreli za to, so bodoči člani društva in bodoči zavezniki v boju proti uničevanju narave.
Društvo je na široko odprto navzven in sprejema v svoje vrste tudi rejce iz drugih občin v Posavju, na Dolenjskem in celo na Hrvaškem. Članom omogoča organiziran ogled razstav znotraj in zunaj meja, da lahko spremljajo
dosežke in novosti pri vzreji malih pasemskih živali po svetu.
Brežiški rejci si pridobivajo sloves tud' s sodelovanjem na republiškili prireditvah. Na razstavi .Zdravje, hobi, narava” sb lani pokazati 200 živali, od katerih so štiri osvojile naslov republiškega šampiona.
Člani so si jeseni ogledali evropsko razstavo v Veroni, na kateri so rejci prikazali 17 tisoč živali. Tam so se seznanili tudi s cenami. Zelo so visoke. Mnogi gostitelji so se tedaj navdušili za rejo kuncev za krzno. Začetna investicija za pasemsko žival (za kunca je treba odšteti po 10 tisočakov) se z umno rejo kmalu poplača. Veliko je nadalje interesentov za gojenje nutrij, katerih krzno je zelo cenjeno. Samice so naprodaj po 20 tisoč dinarjev, mladičič po 5 tisoč. Rejcev Jugoslaviji kreditira Jugokoža iz Beograda, ki organizira tudi odkup. Gojenje nutrij bi bilo po mnenju predsednika društva, veterinarja Janeza Kebeta, priporočljivo za ostarele kmete. Nutrije podobno kot prašiči uživajo predvsem škrob-nato in rastlinsko hrano. Kebe je prepričan, da bi starejši ljudje to zmogli in si tako lahko z do-, datnim zaslužkom izboljšali vsakdanjik.
JOŽICA TEPPEY
Janez Kebe
■ ,
uporabljal šibe.” Učil je gospodinje kuhe in mlade matere nege otrok. In tudi to je zapisano: ..Njegova napredna vzgoja se je tako globoko zakoreninila v nas, mlade ljudi, da s.mo šli skoraj do zadnjega v prve vrste osvobodilnega gibanja.” Občinski odbor ZZB NOV Zagreb — center je odredil: ..Tovarišu Miroslavu Kuglerju se prizna sodelovanje z narodnoosvobodilnim gibanjem od 1941 do 1945."
Kugler je zapisal:
..Druga svetovna vojna, apokaliptična cezura... Zdaj so na luni Lajkine kosti... Ni več svetlih tišin ranih kresnih ur, ne done več praznični zvonovi, ne diše senene kopice. Kričave hibridne gavtrože in nageljni , so brez vonja. Priporočajo recepte za jedi iz hibridne soje. Tudi iz te dobe surogatov in hibridov so spomini..." In tako naprej. Strašna spoznanja. Resignacija.
Ko razmišlja o slikarstvu, njegovem poslanstvu, se zateka k besedam starega japonskega pisca Murasa-kija Šikibuja. Ta je v letih 1000 do 1020 zapisal: „Tudi v slikarski delavnici je veliko odličnih umetnikov, izbranih zaradi spretnosti v risanju s tušem. Ta slika goro Horai, drugi besnečo morsko pošast, ki se vozi v viharju, tretji zveri prekmorskih dežel ali spake demonskih pravljičnih bitij. Vsi divje prepuščajo vajeti svoji domišljiji, nobeden pa ne pomisli na lepoto, ampak le nato, kako bo gledalca najbolj osupnil. In čeprav ni v njihovih podobah nič pristnega, so vse neverjetno učinkovite. Toda navadne gore in reke, prav takšne, kot so, hiše, kakršne lahko vidiš povsod, z vso resnično lepoto in ubranostjo oblik — risati mirno prav takšne pokrajine ali upodobiti, kar je za ljubko živo mejo, ustvarjati takšne podobe zahteva skrajno spretnost velikega mojstra in opozarja hočeš nočeš na njegove tisočere napake.”
V teh mislih in ugotovitvah, starih skoraj tisoč let, je Miroslav Kugler našel svoj čredo, svoj slikarski moto. 1 Zadovoljen pokaže, kaj je o njem pred leti zapisal umetnostni zgodovinar po neki razstavi njegovih del. Tako stoji tam: „Kuglerbokot umetnik gotovo ostal še naprej razpet med iskanjem ustrezne likovne govorice za ciklus o kmečkih puntih, še naprej se bo ukvarjal s trpko simboliko barv, poizkušal bo z arhitekturno dekoracijo in se bo tudi uveljavljal kot oblikovalec lepakov in letakov, vendar pa je s to razstavo pokazal in tudi dokazal, da je lahko tudi slikar mekhe pokrajine Posavja...” Resnično, prav v teh delih še posebej izrazito odseva amorfna ultramarinska ploskev, odsevajo sveže zasnežene strehe, siva oblačnost „babje strani", prostranost Krškega polja, kozolci in med njimi toplarji, opuščena in onemogla mlinska kolesa... Sam. ne ve, koliko slik je ustvaril, kje so zdaj vsi ti njegovi „otroci" („Prosim vse, ki-imajo kako mojo sliko, da mi to sporoče," sporoča prek Dolenjskega lista.)
V zadnjih 32 letih, kar se je ustalil v Brežicah, ga pogosto videvajo v najodročnejših krajih, ob slikarskem stojalu in v pogovoru s preprostimi ljudmi, tudi z njegovimi nekdanjimi dijaki. Mnoge obraze in pokrajine je ovekovečil v oljih in grafikah. In mnoge bo še. Tudi s tem, oziroma predvsem s tem da riše, slika, ustvarja, lahko vztraja. Ali pa je bilo težko vzdržati to osamljenost, oddaljenost od večjih središč?
..Desetletje in pol, morda tudi dve sta od takrat, ko sem po odhodu prijatelja.Bogdana Borčiča in njegove soproge iz Novega mesta v Ljubljano pripomnil, da se počutim nekako samega,” pravi. „Ker sem se rodil in hodil v šole v .središčih' — Ljubljani in Zagrebu, mi po središčih ni dolgčas. Pojem središče se je spremenil. Moj življenjski nazor se zagotovo bistveno razlikuje od danes razširjenih zadevnih klišejev. Ker sem bil gimnazijski profesor v Brežicah, sem se tu naselil. V naših krajih je še sonca, je dobrega vina. Središča pa so razsodišča surogatov in hibridov.”
„Moja življenjska izkušnja je temna, težka," pribije Miroslav Kugler.
Je temna in težka tudi, kar zadeva slikarstvo?
..Slikanje je nenehno raziskovanje, izkušnje pa slikarstvu lahko tudi škodijo."
Ali bi se zdaj, ko kot 70-letnik motri svoje življenje z drugačnimi očmi kot, denimo, ob srečanju z Abrahamom, s še bolj dozorelimi spoznanji, ponovno odločil za isto pot?
..Kersem bil rojen, da tako rečem, na začetku stoletja, zdaj pa smo že krepko zakoračili v zadnjo četrtino, je težko odgovoriti na to vprašanje. Eno je zanesen, neizkušen mladec, drugo izkušen ded..."
IVAN ZORAN
%
pak v udobnem fotelju in topli sobi se ji zdi življenje kar prijetno. Posebno zato, ker je morala vse do starosti prenašati več trnja, kot bi ga zmogla žival. Spomin ima dober, tudi govori rada, zavoljo hude naglušnosti pa bi se brez pomoči njene hčerke Tončke bolj težko sporazumeli. Pa vendarle je šlo:
„Na rojstni domačiji na Selih pri Beli cerkvi nas je bilo sedem otrok, ko so starši odšli v Ameriko. Vsi smo bili še otroci in vsi smo morali k sorodnikom ali znancem za pastirje. Mama in ate sta šla, jaz ju nisem nikdar več videla. Bilo mi je komaj šest let, ko se jfe to zgodilo, da sem ostala brez doma in staršev. Služit so me dali k borti, ker pa nisem zmogla sama paziti na šest glav živine, ne.da bi katero živinče kdaj ušlo, so me domači otroci pretepali, največkrat po glavi. Domnevam, da je tu vzrok moje naglušnosti, ki se je začela že kmalu oglašati. Ker mi je bilo še majhnemu otroku tako težko, da nisem mogla vzdržati, sem ušla skozi gozdove od Šentpetra do ŠmarJNkih Toplic in dalje k teti na Selo. Tam sem hodila v osnovno šolo, takoj nato pa sem morala od hiše služit. Najprej sem delala na kmetiji, potem na Bajnofu pa v Novem mestu. Celih dvajset let sem bila dekla.”
Tončkini starši v Ameriki so medtem že nekaj otrok vzeli k sebi. čim je kateri dopolnil 18. leto starosti, so ga vzeji v Ameriko. Tončki je najprej prva svetovna vojna prekrižala pot, bala pa seje tudi sama na ladjo in je čakala brata, da bi prišel od vojakov in bi šla skupaj.
„Človek obrača, bog pa obrne,” pravi Kopor-čeva. Medtem ko je čakala na pot v Ameriko, je za možitev godno dekle spoznalo fanta. Poročila se je in čez nekaj let se je za njenim krilom lovilo pet otr.ok, Živeli so v Tomažji vasi, tolkli revščino, pa vendar..
Med zadnjo vojno pa so mi Nemci ubili še edinega sina, ko je imel komaj 18 let. Partizani so ga poslali mrtvega domov. Napravili smo mu mrtvaški oder v sobi, ko.so Nemci prišli v vas in hoteli vzeti edino svinjo. Ker mi je bilo že vseeno, kaj bo, sem jezna zgrabila Nemca za rokav in ga vlekla v sobo k mrtvemu sinu. Obrnil se je in šel, vzeli pa niso nič.”
Koporčeva pozna še drugačen križev pot. Nič kolikokrat je pešačila 16 kilometrov v mesto in na glavi nosila, kar so si lahko pritrgali tako rekoč od ust, da je prodala na trgu in otrokoma kupila vsaj najpotrebnejše za šolo.
..Prestala sem toliko hudega, da tega niti najhujšemu sovražniku ne bi privoščila. Po naravi pa sem bila vedno dobrovoljna in rada sem se smejala. Morda me je prav to rešilo, da me ni pobralo od vseh teh udarcev in nenehnin skrbi, kaj bom jutri dala v lonec. Zapojem si še kaj, najraje, kadar sem sama doma in kadar gre Tončka v službo. Pri najstarejši hčerki živim že več let in moram reči, da mi tako lepo ni bilo nikdar poprej. Zelo sem vesela, če pride kakšna soseda na obisk, čeprav skoro nič ne slišim, se vseeno sporazumemo.”
Koporčeva poleti skoro ves dan poseda pred hišo. Sonce ji dobro de. Opazuje življenje, mimoidoče, mačke in psičke, drevje, ko šelesti, in rože, ko cvetijo. Vsega se veseli.
••Moji trije bratje in dve sestri, ki so prav tako kot jaz odrasli pri tujih ljudeh, so šli v Ameriko in so imeli tam lepo življenje. Ni.pa nobenega več med živimi. Kadar o tem premišljujem, si mislim, da je morda prav dobra volja skrivnostni vir življenja."
RIA BAČER
Živahne oči pod sršečimi obrvmi, z gubami preorano čelo, košati brki, veliki, že močno pobeljeni zalis-ci. Vse to že dolgo sestavlja bogastvo na obrazu Miroslava Kuglerja, akademskega slikarja iz Brežic. Kar je mož bridkega in radostnega doživel, je zapisano na njegovem obrazu. Zdaj, ko so mu parke napredle že sedemdeset let, je to bogastvo njegovega obraza še bolj izrazito.
Vselej je bilo srečanje z rijim svojevrstno doživetje. Zato, ker ni misli nikoli zavijal vcelofan. Vedno jeznji-mi udaril naravnost, v srčiko stvari. Ej, tojih jeznal natresti, tistih svojih, iskrivih, skoraj metaforičnih! In jih še zna. Bil je in ostal estet, ki se mu je beseda največkrat dotaknila lepote, umetnosti. V takih trenutkih ni zatajeval svoje lirične, nekoliko otožne nature. Pa čvrste, neomajne v prepričanju. Nemara je zavoljo tega lahko ostal pokončen. Delaven, ustvarjalen in ponosen. ..Življenje me je brusilo in izbrusilo v to, kar sem," pravi.
Čeprav je že nekaj let upokojen in živi malce osamljeno, odrinjeno od kulturnih dogajanj, pozorno spremlja življenje okrog sebe. V glavnem spremlja, ne da bi vanj posegal. Prebridke izkušnje ima in preveč je takih izkušenj. Včasih je poskusil, iskreno je mislil, da dela prav, pa so popadli njegove odkrite in tudi ostre besede in ga onemogočili. Poslej se je odločil, da bo samo delal, slikal, največ zase in prijatelje. Odločil se je udejanjiti vse, kar je ostalo neizpolnjeno. Kdaj pa kdaj tudi kaj napisati, da ne uidejo nezaznamovana spoznanja, ki se v človeku nakopičijd. S pisanjem, v dialogu s papirjem, si Kugler odganja občutke osamljenosti. Z besedo premerja svojo pot. Od mladosti.
„Rodila me je mjada mama, sirota za vlade cesarja Franca Jožefa, v dobi bosonogih otrok, ki sojih prvič cepili ob vstopu v šolo,” je zapisal pred kratkim.
Do kod segajo njegovi spomini?
- „SpQminjam se maminih solza, neko jutro je bilo, ko sem skozi razpršeno svetlobo sončne meglice zagledal njen obraz. Vse je kot akvarel z razpršenimi barvami in komaj jasnimi obrisi. Avstrijski infanterist pa zabojček, v katerem sem spal. Črno oblečeni ljudje, velike temne in majcene beletruge, ki sojih nosili k sv. Juriju. V spominu je mamin skokoviti beg — nesla je mene in neko košaro — od lipe do lipe — ko so naju preleteli italijanski aeroplani. Bilo je prav tam, kjer sta se križali cesta in proga... V meni je zatohla mrakoba neke izbe v Gameljnah, v kateri sva prebedela s starejšo sestrično noč po brezglavem begu ob ekspl-
Pri starih Novomeščanih
„Leta 1939 me je usoda spet udarila. Ko je šel mož, gredoč s sejma, v gostilno v Dobruški vasi, ga je, komaj da je stopil na prag, nekdo z nožem zabodel v srce. V gostilni je bil pretep, kar je bilo v tistih časih skoro običaj po večjih sejmih, moj pa jo je do smrti izkupil povsem po naključju. Z dvema hčerkama sem ostala na majhni kmetiji.
Sedemdesetletnica
TAM, KJER SENENE KOPICE ŠE VEDNO DUHTE
DOBRA
VOLJA,
SKRIVNOSTNI
VIR
ŽIVLJENJA
„Kdor ima težko mladost, dolgo živi," pravi Antonija-Koporc s Prisojne poti 14 v Novem mestu, ki je nedavno stopila v 90. leto. Bolezen in palica jo spremljata na vsakem koraku, am-
ozijah v smodnišnici sredi Ljubljanskega polja... Potem je prišlo šolanje in prvo spričevalo, ki gaje podpisala priletna gospodična v vijoličasti obleki, in zaključno spričevalo, s katerim sem postal profesor risanja na srednjih šolah."
Sam je zapisal:
„Moj spomin je zasičen z ritmi svetlobe in sence, meglic in megla, s silhuetami mlekaric in njihovih vozičkov, z zrelimi nehibridnimi žiti, temino smrekic, Šmarnimi in Svetimi gorami, Liscami, čipkami planin
od Jerebice do Ojstrice. V spomin se zarisuje popotovanje od Stožic prek planin do Celja — domovja voda... Neko pomlad sem dvakrat, trikrat izkašljal rožnato sluz, bal sem se in tega nisem povedal. Še danes je na začetku pljuč majhen zarastek, fosil moje rasti in danes sem — star dren."
V njegovih dokumentih piše, da je bil tajnik odseka brezposelnih, predavatelj na radiu in pri učiteljskih društvih. Deloval je v Društvu kmečkih fantov in deklet. Drugje spet beremo: „Bil je prvi, ki v razredu ni
domobrancev, del jih je bil po
glavnem prispevek slovenskih partizanov k
brambovskih četah, drugi pa v udarnih bataljonih. Ti so na spomlad 1944, še bolj pa poleti, močno okrepili svojo dejavnost, izmed štirih, kolikor jih je bilo v tem razdobju, so bili na Dolenjskem kar trije. Iz Višnje gore, Stične in Šentvida pri Stični, med seboj le malo oddaljenih postojank, so udarjali na vse strani. Stem so skušali izboljšati razmere v svojo korist s končnim ciljem, zasedbo celotnega ozemlja med Krko in nekdanjo italijansko—nemško razmejitveno črto.
Dobro izurjeni in organizirani-sovražnik, ki je uporabljal pod nemškim vplivom povsem nov način bojevanja, podoben partizanskemu, je povzročil našim enotam obilo težav, predvsem bolečih udarcev. Kot v vsaki vojni se je sreča pogosto menjala, toda partizani so vzdržali do odločilnega preobrata med nemško—domobranskim vdorom v Belo krajino novembra 1944. Hudi in zagrizeni boji s številnimi izgubami na obeh straneh so divjali tudi kasneje, vse do sklepnih operacij, kljub veliki sovražnikovi premoči je 7. korpus vzdržal in ni dovolil sovražniku, da bi ga obkolil. Skoraj leto dni trajajoči boji so dejansko pomeniii.obojestransko prizadevanje po izčrpavanju nasprotnika in uničenju njegove žive sile. V njih je 15. divizija kot številčno močnejša od 18. in z brigadama, kot sta bili Gubčeva ter Cankarjeva, nosila poglavitno težo.
KDOR PODCENJUJE SOVRAŽNIKA, PODCENJUJE SEBE
Ambrožič podrobno razčlenjuje domobranske uspehe, oziroma njihove vzroke. Predvsem so kmalu prekosili Nemce z izvirnimi načini bojeva nja in številnimi zvijačami. Domobranca so urili tri mesece, preden so ga poslali v boj, partizana pa le 20 dni, in še to šele od srede 1944 dalje. Partizanski oficir je imel za seboj ie eno do dve leti bojevanja in tečaj 20 dni do enega meseca. Domobranski oficirji pa so bili večinoma aktivni ali rezervni oficirji kraljevske jugoslovanska vojske, ki so se pod nemškim vodstvom neprestano dodatno izobraževali. Kasneje je bilo tud med domobranskimi oficirji vedno več takšnih ki so izšli iz moštva. Toda vsak je moral končat trimesečno urjenje, nato je moral preživeti naj manj 6 mesecev v kaki bojni enoti in se tam izkazati. Šele tedaj, če je imel vsaj 6 razredov gim nazije, so ga sprejeli v oficirsko šolo, ki je trajalf 6 mesecev.
Vendar se tudi domobrancem partizani nisr pustili ugnati. Ko pa je z nemško kapitulacijo na stopil ugoden trenutek, so jih odločilno premagali, prisilili k umiku v tujino ali zajeli.
Vsekakor je Ambrožič pri razglabljanju o odli kah domobrancev kot vojakov upošteval na čelo, da kdor omalovažuje sovražnika, omalovažuje tudi sebe. S tem je odločno zavrgel prikazovanje domobrancev kot slabih vojakov, k jih je bilo lahko premagati, kar so počeli številr pisci.
Končno je potrebno poudariti še nekaj, kar je Ambrožiču omogočilo tolikšno kritičnost in s tem postavilo njegovo monografijo 15. divizije med vrhunske dosežke sodobnega zgodovinarja. Kot rezervni oficir kraljevske jugoslovanske vojske se je takoj vključil v osvobodilno gibanje in dokaj hitro napredoval do komandanta 9. korpusa in zatem načelnika glavnega štaba NOV in PC Slovenije, ob koncu vojne pa je opravlja pomembno nalogo v Prekmurju kot član delege cije SNOS. Tako pomembnemu poveljniku in generalu je bil omogočen pogled od zgoraj ne dogajanje v naših štabih, in ko ga je opisoval, s< mu ni bilo treba bati zamere, češ da skuša kog< razvrednotiti. Cesa podobnega najbrž ne bc zmogel kljub še tako skrbnemu proučevanju dokumentov noben drug zgodovinar.
MILE PAVLI h
Petnajsta divizija
Prihodnje leto bo preteklo že štirideset let, kar se je skupaj z drugo svetovno vojno v Evropi tudi pri nas končala osvobodilna vojna in socialistična revolucija. Toda tej časovni odmaknjenosti nekako navkljub še vedno izhajajo obsežnejša spominska pričevanja in leposlovna dela, katerih pisci na tak ali drugačen način, obravnavajo dogajanje v letih 1941—1945. Še številnejša pa so poljudnoznanstvena dela, ki obravnavajo zgodovino posameznih krajev, območij, enot, služb ali razdobij- Večina jih je izšla v Knjižnici NOV in POS na temelju njenih Programskih in metodoloških načel iz leta 1968.
Naravnost razveseljivo je, kako zelo so sedela iz te zbirke izboljšala po prvih, dokaj skromnih začetkih pred nekaj manj kot dvajsetimi leti. Predvsem pisci vedno bolj opuščajo črno-belo opisovanje ter naštevenja dogodkov brez razčlenitve vzrokov, povodov in posledic ter se spuščajo tudi v njihovo nepristransko ocenjevanje. Tako vedno bolj prihaja pred oči bralcev prava in resnična podoba naše osvobodilne vojne in socialistične revolucije, ko smo se vsi njeni udeleženci, od navadnega partizana do vrhovnega komandanta, učili na lastnih napakah. Nikdar pa nismo delali po vnaprej sprejetih načelih, nasprotno, vsak ukrep je temeljil na dotlej z mnogimi spodrsljaji in iskanji pridobljenih izkušnjah.
Med takšne, ki so glede vsega tega šli doslej še najdlje, pa vsekakor sodi Lado Ambrožič—Novljan z monografijo o 15. diviziji, svojim najnovejšim delom s področja zgacjovine naše osvobodilne vojne in socialistične revolucije. Če je bil neprizanesljivo kritičen in nepristranski že v prejšnjih delih (Partizanska protiofenziva, Pohod Štirinajste, Gubčeva brigada, Cankarjeva brigada, 12. brigada), je zdaj napravil še en korak. Predvsem v svoji Petnajsti diviziji
obravnavaTudi napake ter pomanjkljivosti višjih štabov in nekaterih najbolj odgovornih ljudi, česar so se doslej navadno vsi izogibali. Ob tem pa nikogar ne omalovažuje, opisuje jih takšne, kakršni sov resnici bili. Večina sejihje po svojih močeh trudila, da bi svojo dolžnost opravljali kar najbolje, toda zaradi neznanja in pomanjkanja izkušenj jim je večkrat kaj spodletelo. Pri posameznikih pa so se začele kazati in razraščati tudi slabe lastnosti kot posledica nedozorelosti značaja. Dokler so bili na podrejenem položaju, kjer so imeli majhne pristojnosti glede samostojnega odločanja, so še nekako ustrezali, pozneje pa so zakrivili številne žrtve in boleče poraze. Navadno je trajalo precej dolgo, preden so jih nadrejeni spregledali in odstavili.
PRIMER PERO POPIVODA
Eden izmed najbolj značilnih takšnih primerov je bil Pero Popivoda, komandant 15. divizije od
3.	oktobra do 17. decembra 1943, nato pa od odstavitve sredi oktobra 1944 komandanti. korpusa. Na tej dolžnosti je odločilno vplival na 15. divizijo, saj mu je bila neposredno podrejena.
Ambrožič mu je posvetil skoraj pol strani, poleg tega ga omenja večkrat tudi drugje, ko razčlenjuje vzroke partizanskih neuspehov. Orisal je njegovo življenjsko pot, ki ga je pripeljala na tako odgovorni položaj, končuje pa z njegovim izdajstvom leta 1948, ko je pobegnil iz Jugoslavije in kmalu postal vodja informbirojevcev. Kot takšen je upal, da se bo s tujo pomočjo dokopal do oblasti v svoji domovini. Ob vsem tem pa omenja njegove odlike, zaradi katerih sije sprva pridobil zaupanje vodilnih ljudi.
Navadno vsi pisci končajo monografije enot z vkorakanjem v Ljubljano ali Trst, oziroma prenehanjem bojev na Koroškem. Tudi glede tega je Ambrožič izjema, saj spremlja 15. divizijo in njene brigade do razpusta, ki je potekal postopoma.,Najprej sta bili že v drugi polovici maja 1945 ukinjeni 12. in 15. brigada, v divizijo pa vključena 10. brigada iz 18. divizije ter moštvo razpuščenih 8. in 9. brigade. Novembra 1945 je bila 15. divizija prav tako ukinjena, le Cankarjeva in Gubčeva brigada sta se združili z 2., oziroma 3. brigado KNOJ. Sam potek ukinjanja 15. divizije in njenih brigad pa Ambrožič spet kritično ocenjuje kot neustreznega in izvedenega na birokratski način, kar je povzročilo številne težave med njenimi nekdanjimi pripadniki, prav tako pa tudi določeno nezaupanje v iskrenost razglašenih načel o enakopravnosti jugoslovanskih narodov. Nikakor pa ne zanika potrebe po enotni jugoslovanski vojski, ki ji ohranitev tradicije slovenskih partizanskih enot ne bi prav nič škodovala, pač pa zelo koristila.
PRIZNANJE NEPREMIŠLJENOSTI
Precej let kasneje so razne enote JLA prevzele obveznost nadaljevati tradicijo slovenskih partizanskih enot. S tem ukrepom, ki pomeni priznanje nepremišljenosti iz leta 1945, je v
skupnemu boju za osvoboditev in socialistični družbeni red dobil zasluženo priznanje.
Nekaterih bistveno novih spoznanj o vlogi 15. divizije Ambrožič sicer ni zapisal, kljub temu pa jih lahko razberemo iz celotne vsebine ali posameznih odlomkov.
Ustanovljena je bila istega dne kot Štirinajsta, sprva je imela dve, nato tri, k-malu celo štiri brigade, med njimi dve, ustanovljeni že leta 1942. Kot takšna je bila vse do začetka aprila 1945, ko sta bili poleg dotedanjih treh v 14. divizijo vključeni še 6. in 11. brigada, najmočnejša slovenska divizija. Poleg tega je 15. divizija pretežno ohranila živo silo, kar ji je omogočilo razporejanje starih partizanov s sorazmerno bogatimi izkušnjami na vodilna mesta. Vse do konca vojne so bili v bataljonskih štabih razen izjem pretežno partizani iz prve polovice 1942, precejšnje število pa jih jebilotudi po četnih komandah. Zato lahko trdimo, daje bila 15. divizija po bojni usposobljenosti in organizacijski izpopolnjenosti prva med vsemi slovenskimi.
DOLENJSKA DIVIZIJA
Brez oklevanja bi 15. divizijo lahko imenovali tudi ..dolenjska”, čeprav niti brigade, še manj pa divizije NOVJ, niso bile vezane na kako določeno območje. Razmere na slovenskem bojišču so zahtevale, da se ves čas zadržuje na Dolenjskem kot osrednjem predelu Slovenije najbolj usposobljena in razmeram prilagojena enota. Zato je divizija občasno pošiljala le po eno ali kvečjemu dve brigadi na Hrvaško (Bo-siljevo), po eno, največ tri, pa na Notranjsko (rušenje Štampetovega mostu 12. junija 1944). Izjema so le sklepne operacije maja 1945, ko je celotna divizija odšla najprej proti Ljubljani, od tam pa v Kamnik in okolico.
V drugih slovenski* pokrajinah so se partizanske enote tudi v letih 1944—1945 bojevale pretežno z nemško vojsko in policijo, ker je bilo domobranstvo preslabotno ali pa ga sploh ni bilo, kot na Štajerskem in Koroškem. Na Dolenjskem pa sta bila v tem času v glavnem le dva nemška esesovska policijska bataljona, lev zadnjem razdobju vojne je bilo nekaj več nemških čet. Zato pa je bilo tam približno trikrat več
Podelitev prvih odlikovanj pripadnikom 15. brigade 15. divizije v Semiču 17. novembra 1944. Komandant brigade poročnik Karel Dimnik—Gali pripenja red hrabrosti Mariji Gruden, pomočniku komisarja 3. čete 3. bataljona. Grudnova je kmalu zatem (5. decembra 1944) padla pri napadu ha Šentjanž.
Nazaj k liai u>.
SO TOVARNE ZDRAVJA
Čebele spremljajo človeka od kamene dobe. Najstarejši pisani viri o medu segajo v drugo tisočletje pred našim štetjem. Stari Grki so radi mešali med z vinom in bili prepričani, da podaljšuje življenje. Tudi pri nas je v starih urbarjih zapisano, koliko medu in voska je moral dajati tlačan svetni in cerkveni gosposki. 2e v srednjeveških časih so med uporabljali kot zdravilo proti mnogim boleznim.
Medu je veliko vrst, ločimo ga po krajevnem, rastlinskem izvoru in tudi po letnem času, ko je bil pridelan, na primer: dolenjski ajdov med, istrski žajbljev med, hojev med, lipov med, med jesenskega resja itd. Med je raztopina treh vrst sladkorja: grozdnega (glukoze), sadnega (fruktoze) in trsnega ali pesnega (saharoze). Odstotek glukoze in fruktoze pri različnih vrstah medu va-rira, saharoza ne sme presegati 5%.
V manjših količinah so v medu še beljakovine, aminske kisline, fermenti, vitamini, rudnine in aromatične snovi.
Naziv medu nosi lahko samo čist proizvod čebel. Čebele ga pridobivajo iz cvetnega nektarja, ki ga nabirajo tudi na listavcih in iglavcih. Nektar čebele po posebnih postopkih predelajo.
Specifična teža medu je 1390 do 1413 gramov/lit. Vode vsebuje 17-22%. Pravilnik o kakovosti medu določa, da sodi v prvi razred med, ki je čist in naraven, ki ni bil pregret. Pri tem naj povem, da kristaliziran med napravimo tekoč, če posodo z medom damo v vodo, toplo 45 stopinj. Toda o kristalizaciji medu še kasneje.
Med v satovju: uživanje medu v satju ima še nepojasnjene dobre učinke pri zdravljenju dihal in nosne votline. Prav tako ni raziskan dober učinek medu na kri.
Opisal bom nekaj vrst medu, ki ga pridelujemo na Slovenskem.
Hojev med je temnorjavo zelenkaste barve. Je blagega in prijetnega okusa po jelovini, vsebuje mnogo mineralov, zelo je cenjen pri zdravljenju pljučnih in astmatičnih bolezni. Radi ga imajo zlasti na zahodnem trgu, zato ga mnogo izvažamo. Ta med počasneje kristalizira.
Smrekov med je rdečkasto rjave barve, diši po ' smrekovini, je zelo učinkovit pri zdravljenju kašlja, pljučnih bolezni in boleznih dihalnih organov.
Cvetlični med je med z raznih cvetlic. Ce pridelamo spomladi češnjev in češmiriov med, je to nekaj edinstvenega, aromatičen je in blagega okusa. Cvetlični med z raznih travniških in gozdnih cvetic je pač odvisen od arome prevladujočega cvetja. Potrošniki zelo cenijo cvetlični med.
KOSTANJEV MED SPET NA CENI
Lipov med ima značilno aromo po lipovem cvetju. Cist lipov med je svetlorumeno zelenkaste barve. Lipov med zelo pomaga pri zdravljenju prehlada in kašlja.
Kostanjev med je najbogatejši s cvetnim prahom. Ima značilen grenkast okus. Zvišuje odporno moč telesa v boju proti kužnim klicam in mikrobom, ima močno antibakterijsko lastnost. Zvišuje zalogo jetrnega glikogena, ki je važen za živce in mišice. Priporočajo ga tudi pri zdravljenju želodčnih bolezni. Pred leti je bil kostanjev med manj cenjen. Po zadnjih raziskavah pa je pomaknjen med najboljše vrste medu.
Ajdov med je bil nekoč zelo cenjen, danes pa je le malo znan. Zadnja leta kmetje sejejo vse več ajde, tudi čebelarji radi pripeljejo čebele na ajdovo pašo. Med je rdečkasto rjave barve, zelo počasi kristalizira Ima prijetno aromo po ajdovem cvetju in je zelo blagega okusa. Zelo je uporaben v gospodinjstvu za potice in peciva.
Na Goriškem in v Pomurju pridelajo akacijev med, ki je svetlorumenkaste barve, je okusen in prijetnega vonja po cvetju, zelo zdravilen in počasi kristalizira.
Žajbljev med pridelajo pri morju. To je med s prave kadulje ali žajblja (lat. Salvia officinalis). Med je svetlo rumene barve, s posebno aromo po žajblju. Je zelo zdravilen.
Naši predniki so dejali medu strd. To ime se je ponekod obdržalo do današnjih dni. To pa zato, ker se strdi. Strjevanje medu je povsem naraven proces, ki ga lahko z določenimi ukrepi preprečimo. Potrošniki bolj cenijo tekoč med, vendar imajo nekateri radi strjenega. Proces strjevanja zadržimo, če hranimo med v toplem prostoru.
Naj povem, da je med higroskopičen, to je, da vleče vlago nase. če ta vlaga prestopi dovoljeno meio, se lahko toliko razredči, da začne vreti.
Omenit sem že, da sta glavni sestavini medu grozdni in sadni sladkor (glukoza in fruktoza). Pri prehodu in ust skozi želodec v tenko
črevesje in nato gkozi črevesno sluznico v kri se kemično ne spremenita. Kri ju sprejme takšna, kot sta v medu, in tov najkrajšem času. Uživanje medu v hrani omogoča tudi temeljitejše izkoriščanje rudnin, vitaminov in mikroelementov.
NEŠTETO KNJIG O KORISTNOSTI MEDU
Nekateri otroški zdravniki priporočajo, naj se mleko za dojenčke sladka z medom namesto s sladkorjem, ki je teže prebavljiv. Ljudsko zdravstvo pozna dober učinek medu, ko damo žlico medu v skodelico toplega mleka za zdravljenje kašlja in hripavosti. Pomaga tudi proti nespečnosti. O koristnosti medu je napisanih veliko knjig, zato ne bi našteval vseh njegovih koristnih lastnosti. Zagotovo pa je, da se pri prebolevnikih sedimentacija krvi ob uživanju medu izredno hitro popravi. Seveda so pa tudi taki, ki jim med ne ugaja, dela težave v želodcu.
Naj omenim še medico. To je zmes medu in vode, približno v razmerju 1 : 5. Tako zmes prevremo v posodi na štedilniku, med polurnim vretjem posnamemo pene (beljakovine) in ohladimo. Dodamo dišave po želji, lahko je tudi ne, saj dober med da dobro aromo pijači. Na 100 litrov dodamo 10 gr citronske ali vinske kisline in dvakrat toliko kvasa. Mešanico damo v sod ali steklen balon, nastavimo kipelno veho in gojimo kot vinski ali sadni mošt.
Ce dodamo 10 do 20% vinskega ali sadnega mošta, ni treba dodajati kvasa. Seveda so to posebnosti čebelarja oz. pridelovalca. V primerjavi z medom medica pri kuhanju in vretju izgubi mnogo hranilnih in zdravilnih snovi.
Medeno žganje dobimo, če med zmešamo z žganjem. Količina medu je odvisna od okusa (dve, tri žlice na en liter žganja). Med najprej zmešamo z 1 del vode in potern zmešamo z žganjem. Po nekaj dneh se rudnine in še nekatere snovi usedejo na dno, žganje dobi lepo svetlorumenkasto barvo, in prijetno aromo po medu.
Matični mleček se uveljavlja v apiterapiji zadnje dve, tri desetletja.
Pravilnik o prometu z medom in drugimi proizvodi določa, da se medu lahko dodaja matični mleček in cvetni prah. Deklaracija za med, ki so mu dodani matični mleček in cvetni prah, mora imeti podatke o količini dodanega mlečka in cvetnega prahu.
ČE BI BILA KRAVA MATICA
Mleček je za čebeljo zalego to, kar je za sesalce mleko. To je hrana za razvoj matice, delavk in trotov. Vsaka celica, v katero matica zanese jajčece, mora biti preskrbljena z matičnim mlečkom. Mleček proizvajajo mlade čebele s krmilnimi žlezami, ki zavzemajo prostor
v zgornjem delu čebelje glave. Te žleze s starostjo čebele usahnejo. V spomladnih in poletnih mesecih dosežejo višek razvoja med šestim in dvanajstim dnem po rojstvu. Razvoj teh žlez je odvisen tudi od zadostne pelodne paše. Mleček je na pogled gosta, belkasto siva, lepljiva snov. Ima kiselkasto—sladek okus. Vsebuje 12 — 45% beljakovin, 14% maščob in do .20% sladkorja, ta razmerja se menjajo pri mlečku čebelje, trotovske in matične zalege. Matični mleček vsebuje še veliko vitaminov, rudnin, hormonov, sledove mikroelementov, železa, mangana, niklja, kobalta, silicija itd. Vsebujetu-di fermente, encime in druge za življenje potrebne snovi. Čebela se hrani z bolj preprosto hrano, zato živi šest do osem tednov, pozimi, ko ne dela, pa do šest mesecev. Matica, ki se hrani samo z mlečkom, živi štiri do pet let in rojeva v spomladnem in poletnem času 2 do 3 tisoč jajčec, ki tehtajo do dvakrat več, kot je teža matice.
Iz podatkov o uporabi mlečka v medicini bi bilo mogoče povzeti naslednjih nekaj ugotovitev: povzroča dobro počutje, omogoča daljše umsko delo, zmanjšuje utrujenost, povečujš apetit, normalizira razvoj v rasti zaostalih otrok, biaži težave med meno in v njej, povečuje odpornost organizma proti boleznim, pospešuje razvoj in rast las. Deluje, kot važen krvotvorni stimulans. Dobro unčinkuje tudi pri zdravljenju revme in pri hipovitaminoznih stanjih. Odstranjuje kronične oblike ustrujenosti in daje izčrpanim občutek moči. Učinkovito blaži živčno razrvanost (nevropsihozo, melanholijo).
Cvetni prah (obnožina ali pelod) je rastlinski proizvod z visoko hranilno vrednostjo. Čebele (pa tudi nekatere druge žuželke), ga nabirajo za lastno prehrano in prehrano zaroda. Čebelja družina porabi za svoj obstoj okrog 40 kg cvetnega prahu na leto. Čebela nabira cvetni prah tako, da ga naklada na stegna zadnjega para nožič. Ko to prinese domov v panj, ga preloži v celico satja. Čebelarji ga pridobivajo tako, da pred žrelo panja nastavijo osmukače, mrežo, skozi katero gre čebela s koški obnožine za stegenci. Obnožina se okruši v posebno posodo, zato rečemo takemu cvetnemu prahu osmukanec. 'Drugi način je, da že pripravljen cvetni prah izkopljemo iz celic sata, za to ga imenujemo izkopanec.
Cvetni prah lahko pridelamo mešan ali sortni. Zelo je cenjen kostanjev cvetni prah.
CVETNI PRAH JE IDEALNO POŽIVILO
Po kemični sestavi je cvetni prah zelo ugodno hranilo. V njem je 7 —10% beljakovin, 20 — 50% ogljikovih hidratov, 2 — 15% maščob, 7 — 13% vode ter 22 — 35% raznih drugih snovi.
Za človeka je cvetni prah zelo koncentrirano idealno poživilo, ki pa mora biti pripravljeno v primerni obliki. Možnosti za pripravo so velike. Čebelarji pridelan prah posuše in oddajo največkrat Medexu v nadaljnjo predelavo' Lahko ga mešamo z medom. Cvetni prah deluje na organizem.antibakterialno, npr. proti salmonelam in koli bakterijam, ki jih najdemo v oporečnih živilih. Podjetje Medex izdeluje celo vrsto proizvodov, katerim dodaja cvetni prah.
Propolis ali zadelavino čebele nabirajo največ, v jeseni. Z njo zadelujejo razne reže in špranje na panjih, da bi preprečile prepih. Nabirajo jo na rastlinskih in drevesnih popkih. To so smole, ki jim čebele dodajajo tudi snovi iz cvetnega praha.
Zadelavina ali propolis vsebuje smole, b? Izame, eterična olja in tudi čebelji vosek. Raziskave sestavin propolisa in rezultati proučevanja bioloških in farmakoloških učinkov propolisa kažejo, da gre za baktericidne, bakteriosta-tične, antivirusne, fungicidne, dermoplastične, antitoksične in biostimulantne učinke.
Propolis se pripravlja, kot raztopina v čistem alkoholu, lahko pa tudi kot mazilo v surovem maslu.
Propolis je učinkovit pri zdravljenju angine, nekrotičnih obolenj zob, z njim ustavimo majavost zob, zdravimo rane na želodcu, dvanajsterniku, sinuse in obolenja zgornjih dihalnih poti. Propolis deluje tudi kot anestetik, ne povzroča nobenih stranskih učinkov. Manjša tudi krvavitve. Uspešno zdravi herpes zoster.
POMEMBNO ODKRITJE FILIPA TERČA
O zdravilnosi čebeljega strupa je prepričanih pri nas mnogo ljudi. Pri nas je znan češki zdravnik Filip Terč, ki je delal od leta 1875 pa do 1915 v Mariboru. Posvetil se je splošni praksi inčebe-larstvu. Mučile so ga revmatične tegobe, ki so po nekaj pikih, ko je delal pri čebelah, popustile. Zato je sklepal, da mora biti med revmatizmom in čebeljim strupom povezava. V letih 1878 in 1879 se je poglobil v študij tega vprašanja in se kmalu prepričal, da učinkuje čebelji strup na revmatizem zdravilno. Raziskave dr. Filipa Te-rča citirajo že 90 let mnogi avtorji. Priznavajo ga za resnega znanstvenega raziskovalca. V srednji Evropi pa je bil gotovo pionir apiterapije. Danes je znanost pri raziskavah čebeljega strupa seveda že zelo napredovala.
Vosek je čebelji proizvod. Pri mlečku sem zapisal, da ga proizvajajo mlade čebele v starosti šest do dvanajst dni. Po tem času zakrnijo mlečne žleze in se razvijejo voskovne žleze, ki proizvajajo vosek nekako do osemnajstega dne. Po dvajsetem dnevu pa postane čebela delavka, nabiralka nektarja in cvetnega prahu. Cist vosek •dobimo s kuho satja. V farmakološki industriji ga rabijo za izdelavo obližev in masti.
JOŽE GRABRIJAN
priloga	dolenjske
*
1
prebrali smo
nikita
hruščov
Nikita Sergejevič Hruščov je bil prvi voditelj sovjetske komunistične partije iz de' ivskih vrst, človek, ki je na krmilu mogočnega političnega aparata nasledil razvitega in .zloglasnega Stalina. Ime nekdanjega pastirčka, rudarja, mehanika in kasneje političnega aktivista, ki se je vzpenjal proti samemu vrhu, je za vedno povezano s Stalinovim imenom, saj je bil Hruščov tisti, ki je odgrnil lažno poslikavo z grozovite Stalinove osebnosti in celega obdobja, ki mu je Stalin vtisnil neizbrisni pečat. Tajni govor, ki ga je imel Nikita Hruščov na zaprti seji XX.
kongresa KP-SZ 1958. leta in je
MEOVEOT V
v njem razkrinkal kult osebnosti ter njegove posledice, se je zapisal v zgodovino komunističnega gibanja kot eno od najpomembnejših besedil, z njim pa seveda tudi Hruščov kot tista odlična osebnost, ki je zmogla toliko poguma in tvegala presenetljivo potezo. Dejstvo je namreč, da je razkrinkanje Stalina zadalo hud udarec svetovnemu komunističnemu gibanju, a je hkrati prav ta udarec omogočil, da se je gibanje spremenilo in krenilo na boljšo pot. Vse to je zelo tesno povezano tudi z našo partijo in osebnostjo Tita.
Takšno okvirno vedenje je najbrž dovolj, da bralca priteg-
ne k branju knjige „Nikita Hruščov", ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Knjigo je napisal Roy Medvedjev, neuradni sovjetski marksistični zgodovinar, avtor prek ducata del iz zgodovine Sovjetske zveze in tudi znane Stalinove biografije. Medvedjev ni niti uradni zgodovinar niti disidentski pisec, vztraja v položaju neodvisnega pisca, kar se v dobrem smislu pozna tudi na njegovih delih, kolikor lahko presodimo iz politične biografije Nikite Hruščova. Medvedjev dokaj neobremenjeno obravnava in izrisuje lik popularnega sovjetskega voditelja in ga ves čas povezuje s političnim dogajanjem v domovini in v svetu. Natrese velfko zanimivih drobnarij, podaja dobre karakterizacije posameznikov, navaja inačice nekaterih pomembnih dogodkov in ohranja mero dvoma do nejasnih in zgodovinsko spornih dogodkov. Pogumno se loteva tudi najbolj bolečih strani sovjetske novejše zgodovine, napak in zločinov, ki jih je zgrešila sovjetska partija.
Prav zanimivo je, da Medvedjev pripisuje pomemben vpliv jugoslovanski komunistični partiji in predsedniku Titu na Hruščovo odločitev, da razkrinka Stalina. Na obisku v Jugoslaviji leta 1955 naj bi firuščov spoznal (tako piše Medvedjev in navaja Hruščov sam v svojih spornih spominih), „kako nesmiselno in lažno je bilo kriviti Berijo in Ježeva za vse nepravilnosti v preteklosti." Težak kamen odgovornosti se je nato zvalil na Stalina in na vše njegove pomočnike. Hruščov sam je bil ,,proizvod Stalinovega obdobja”, hkrati pa od voditeljev najmanj obremenjen, zato je bil od vseh še najbolj primeren za veliko dejanje, za katero »mu moramo biti hvaležni". Res je, da se ni nadaljevalo pogumno, a preozko zastavljeno obračunavanje s tragično in grozovito preteklostjo, res je, da je Hruščov potem naredil nekaj napak, a je hkrati tudi res, da je po njegovi zaslugi dočakalo izpustitev iz taborišč • n doživelo rehabilitacijo prek 20 milijonov ljudi. Morda zaradi tega še dandanes uradni tisk v Sovjetski zvezi molči o Hruščovu; prebuja vest in še vedno kliče k odkrivanju celotne resnice o stalinizmu.
M. MARKELJ
višnjeva
repatica
V ..Obrazih" se Josip Vidmar živo spominja tudi Cankarjeve smrti, in ko govori o pogrebšči-pi, navaja besede, ki so ga pretresle in presunile. „Zdaj naj še Oton iztegne pete, potem bom prvi jaz.” Izrekel jih je Vladimir Levstik, takrat že uveljavljeni pesnik, sploh pa pisatelj, čigar zbirka novel ,,Obsojenci" pa roman „Gadje gnezdo" sta bila deležna nespornega odobravanja. Vidmar, izvrsten poznavalec literature, je z občutkom za vrednostno razvrščanje književnikov brž dognal, da Levstik.prvi ..nikdar in nikakor ne more biti". Ni ge zmotil, Levstikova literarna tvornost ne zdrži primerjave s številnimi drugimi, kaj šele z velikima modernistoma.' A v sklopu slovenske književnosti je bil Levstik vseeno dolgo časa prvi na enem področju: uveljavil se je kot popoln in plodovit prevajalec in vprašanje je. ali ga je pri tem sploh že kdo prekosil.
Levstikovi literarni umotvori so o grajali nekako v senci prevajalskega dela, literarna zgodovina pa vse do srede šestdesetih let ni prav izmerila pomena tega pisatelja za slovensko književnost. Šele tedaj je prevladalo mnenje, da je veliko obetal v času moderne, pozneje ubiral dokaj samostojna literarna pota. pri čemer se je nekajkrat izkazal kot mojstski razčlenjevalec družbene stvarnosti in človeške nravi, od realizma in svojskega erotičnega naturalizma pa je nato krenil v domala pogrošno literaturo, ki je brez umetniških prvin stregla okusu širokega kroga bralstva.
Blizu vrha boljše polovice Levstikovih del je ..Višnjeva repatica". satirični roman, ki velja za najobsežnejšo tovrstno slovensko knjigo. Po več kot šestih desetletjih je to zanimivo delo spet dostopno v knjižni izdaji, za kar je poskrbela Mladinska knjiga. V romanu Levstik še bolj izzivalno in neprizanesljivo kot- v nekaterih drugih pripovedih biča raznovrstne napake slovenskega malomeščanstva. obregne pa se tudi ob strankarske razprtije pred prvo svetovno vojno, nasprotujoča si pola v liberalni stranki osmeši v luči strahu pred socialisti.
iz izložbe
t
slavni pohod
To zimo so minila štiri desetletja od znamenitega pohoda 14. divizije NOV in POJ na Štajersko. Pohod predstavlja enkratno in neponovljivo dejanje in je postal pojem zmogljivosti človeškega telesa in duha ter spretnosti in iznajdljivosti v partizanskem bojevanju. Že nekaj let se mladina in drugi pohodniki udeležujejo spominskih pohodov po poteh Štirinajste in tako z neposrednimi izkušnjami vsaj zaslutijo veličino tega zgodovinskega dogodka, vendar pa doslej nismo imeli natisnjene obsežnejše monografije, kjer bi bralec odkrival kritično in vsestransko preverjeno podobo pohoda. Dosedanji zapisi so „bolehali” za nekaterimi netočnostmi, nekritičnostjo in agitko. S knjigo „Peko-či sneg”, ki jo je napisal Milan Guček, izdali pa sta jo v sodelovanju Založba Borec in Partizanska knjiga, je zdaj takšna knjiga na voljo. Gre sicer za 2. del monografije o Šercerjevi brigadi, vendar je bila ta sestavni del Štirinajste.
Milan Guček je opravil težko nalogo. Lotil se je je že leta 1966. V osemnajstih letih se je prebijal skozi številna gradiva, neštetokrat obiskal kraje pohoda, se pogovarjal s številnimi pohodniki in domačini krajev, skozi katere je pot vodila borce, da je lahko opravil usklajevanje in preverjanje najrazličnejših podatkov. Izvirnih dokumentov, ki so nastali med sa-. mim pohodom, je malo, precej kasnejših spominskih in drugih zapisov je nekritičnih, zato je avtor podatke zbiral in preverjal v razgovorih z borci in drugimi ter tako prišel do nekaterih novih podatkov, ki so točnejši, nekatere pa je moral zavrniti, čeprav so se vlekli iz enega dokumenta v drugega. Že sam začetek pohoda je primer takšnega podatka, da ne govorimo o imenih krajev, zaselkov, domačij idr.
Knjiga, ki obsega nad 500 strani, je „več kot suhoparen dokumentaren kro-
MILAN aUČIK
Pekoči sneg
ŠERCERJEV*
BRIGAM
2. Od.
nološki opis pohoda Šercerjeve brigade na Štajersko... Pohod je predstavljen zares izvirno, vsestransko in celovito,” je zapisal recenzent Ivan Križnar, ki je tudi prepričan, da bo knjiga mladim rodovom dala „stvarnejšo in popolnejšo predstavo o NOB”.
Besedilo dopolnjuje veliko fotografij, nastalih v času pohoda in kasneje, seznam imen oseb, krajev, objektov in vojaških enot, seznam dejanskih in možnih pohodnikov iz vrst Šercerjeve brigade, seznam pričevalcev, virov ter nekatera pojasnila in pripombe. Knjigi sta priložena izseka iz specialke z zarisano potjo Štirinajste divizije in Šercerjeve brigade ter trije samostojni listi, na enem je shematski prikaz poti brigade v glavnini Štirinajste z geografskimi, vremenskimi, časovnimi, vojaškimi in drugimi elementi, na dveh pa je fotografski prikaz zemljišča pohoda.
..Višnjeva repatica" je izšla v zbirki Levstikov hram (ta se kajpak imenuje po Franu), katere urednik je Severin Šali. Slednji je v kratki spremni besedi omenil glavna Levstikova dela (pri čemer se mu je napak zapisalo, da roman ..Hilarij Pernat" doslej še ni doživel knjižnega natisa, res je namreč to. da je roman 1966 izšel v žepni knjigi Državne založbe in bil dostopen poldrugo desetletje) in pokazal, da kritika in literarna zgodovina ..Višnjevi repatici” dolga desetletja nista posvečali pravšnje pozornosti. Urednik je dal priložnost o tem satiričnem romanu spregovoriti tudi trem zdajšnjim bralcem in ocenjevalcem, pisateljici in prevajalki Gitici Jakopin, slavistki Meti Tavčar (ta je opravila tudi potrebne lektorske popravke) in pesniku Janezu Menartu. Njihova opažanja so v celoti pohvalna, znabiti bo podobnega mnenja tudi siceršnje bralstvo.
D. RUSTJA
občutje
življenja
Kot samosvoj in osamljen vrh generacije 98 (neke vrste španska moderna), ki je Španijo na prelomu stoletja potisnila v intelektualno in kulturno ospredje Evrope, se nam danes kaže znameniti pisatelj in filozof Miguel de Unamuno, še posebno, ko sledimo njegovim izvirnim in globokim motrenjem človeka in sveta. Toda kljub njegovi veljavi v svetovni in evropski kulturi Slovenci vse do lanskega leta nismo imeli prevedene nobene njegove knjige.
Seveda to ne pomeni, da na Slovenskem Unamuna niso brali ali da je bil povsem neznan. nasprotno: globoko in trajno je vplival na nekatere naše mislece in književnike (Kocbek, Rožanc), kar je moč
monografija branka suhyja
Delavska enotnost iz Ljubljane je pred kratkim založila in izdala monografijo slovenskega slikarja in grafika Branka Suhyja. Izid monografije mladega umetnika, ki živi in dela v Novem mestu, na ljubljanski akademiji za likovno umetnost pa je docent za grafiko, so sofinancirali novomeško združeno delo, in družbenopolitične organizacije, skupščini občin Novo mesto in Črnomelj in tudi nekaj zasebnih obrtnikov.
Knjigo je natisnila Mladinska knjiga. Delo je opravljeno izredno kakovostno, za kar ima velike zasluge tudi fotograf Zvone Pelko, ki je posnel črno-bele in barvne fotografije Suhy-\ jevih del. Monografijo je oblikoval Branko Suhy. njegov je tudi izbor
reprodukcij.
Besedila o umetniku so napisali Zoran Kržišnik, Kristian Sotriffer, Suza-nne de Cortick, Jony Friedlaender. Marijan Tršar in dr. Ivan Sedej. Vsa
besedila so prevedena v francoščino, angleščino in nemščino.
Naj na tem mestu zapišemo, kaj o Branku Suhyju kot grafiku meni Kristian Sotriffer, avstrijski umetnostni zgodovinar in likovni kritik, soavtor knjige in razstave 500 let grafične umetnosti v Albertini na Dunaju. Na tej jubilejni razstavi je sodeloval tudi Suhy.
„Suhyjeve plošče.' ki pogosto dosegajo velikost stenske slike, so dokaz o
absolutni samostojnosti in enkratnos-ti tehnike, ki je ne moremo nadomestiti z nobeno drugo in katere temeljni smisel (tudi za tega umetnika) ni v tem, ali bo dopustila več ali manj odtisov. Suhy ima najprej pred očmi kot slikar sliko — le en odtis, tisti edini tisk, katerega uspehu velja vsa njegova pozornost. Pa vendar se razlikujejo njegova dela od del virtuozov, s katerimi bi brez težav mogel (in more) tekmovati, ker si nalagatistodisciplino in strogost, ki sta rezultat/izrazite oblikovne zavesti, zaradi katere si Suhy lahko privošči, da s pozicije fu-galne strogosti predvaja vse bogastvo svojih sredstev. Ni poseganja po zvijačah (pri grafikih splošno priljubljenega). pri njem tudi ne gre za srečno naključje: vse učinkuje preudarno in tako razvito, da se da iz tega razbrati absolutno obvladanje sredstev.
Cesa vse je (in bi bil) zmožen, kaže njegova monumentalna Parafraza Rembrandta. že samo po tehnični plati velika stvaritev. To adaptacijo slavnega lista pa konfrontira s cono temnih šrafur. iz katerih kot objekti nenavadno izstopijo zrnaste tvorbe. Pri Suhyju pomenijo neke v/ste merilo za stopnjo njegovih sposobnosti. Kajti že prej je bil zmožen vzeti preprosta kavna zrna
kot povod za demonstracijo svojih sredstev, torej v nekem Smislu ničevo stvar, ob kateri je dolgo časa znal preizkušati sebe in svoje možnosti s tem, da je ta „motiv" vzel kot povod za svoja premišljena in skrbno komponirana strukturna polja nazorno prikazujoč jedkanico kot rezultat jedkanja."
Tako med drugim Sotriffer. Ko je na tiskovni konferenci ob svečani predstavitvi monografije eden od udeležencev piscem besedil o Suhyjevi umetnosti zastavil vprašanje, ali slovenski umetnik v teh letih (Suhy ima 33 let) ..zasluži samostojno monografijo", je Marijan Tršar odgovoril, da jo Branko Suhy nedvomno zasluži, s čimer pa seveda ni rečeno, da ne bi podobna počastitev z vso pravico pripadla tudi nekaterim drugim slovenskim likovnim ustvarjalcem. Monografija Branka Suyja je srečna sprega umetnikovih nedvomno odzivnih in priznanih dosežkov ter razumevanja njegove najožje domovine Dolenjske. Krivični bi bili, če ne bi ob vsem tem še enkrat omenili tudi Delavske enotnosti, založbe. ki bo še prebirala po vrstah mladih in manj mladih slovenskih likovnih umetnikov.
M. BAUER
razbrati tudi iz njihovih pričevanj. Vendar je bila Unamuno-va misel dostopna le ljudem, veščim tujega jezika. Lani je Slovenska matica odpravila ,,napako" našega prevajalstva in založništva in kot 26. zvezek svoje Filozofske knjižnice izdala znano Unamunovo delo ..Tragično občutje življenja" v prevodu Nika Koširja in s spremno besedo Andreja Capudra.
Od prvega natisa 1913. leta naprej uživa knjiga ..Tragično občutje življenja" svojski sloves, ki je sčasoma postal sloves ene prvih eksistencialnih del tega stoletja, zato Unamunovo ime lahko beremo v vrsti z imeni, kot so Kierke-gaard, Jaspers, Heidegger, Sartre. Danes se nam „Tragi-čno občutje življenja" kaže kot razgraditev racionalne stvarnosti in tudi kot poskus sistemizacije tega razgrajevanja, se pravi ..uvajanja neke nadreal-nosti ali globlje'realnosti, ob kateri se vse druge izkažejo kot manjše ali kar nične, in ji po tem paradoksalnem zasuku •zagotavljajo status bolj avtentičnega, bolj prvinskega bitja — vse to s posebnim tragičnim priokusom „(A. Capuder). Še posebno blesti avtor v prvem delu svojega dela, ko odkriva najbolj notranje osebno izhodišče vse človeške filozofije — ..lakoto po osebni neumrljivosti. prizadevanje, s katerim težimo. da bi neskončno vztrajali v naši lastni biti", ter nato izrisuje boj med človekovo umrljivo danostjo in napori po njenem preseganju. Iz „tragi-čne ga objema" hrepenenja po nesmrtnosti in razumskega skepticizma klije življenje, ..resno in strašno", boj med razumom in našim občutjem je pogoj za naše duhovno življenje. Unamuno pelje bralca ,.na dno brezna", kot jezapisal, „do nespravljivega spopada med razumom in življenjskim občutjem," ki ga je treba vzeti kot takega in od njega živeti, nato pa razloži, kako je ..ta obup temelj možatega življenja, učinkovitega delovanja, estetike, etike in celo logike". Sam pravi temu. kar sledi ..misel na iracionalni osnovi".
M. MARKELJ
priloga dolenjskega Iis/a
015
TRTA TOUKO KOT ŽIVLJENJE
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV
— «
domačije se je zvrnilo na.njegova mlada ramena. Dobro ga je prenašal, čeprav se še danes z muko spominja tistih časov pomanjkanja in trdega dela. Najbolj grenko pa mu jev spominu ostal zajaisan tragični dogodek na Gorjancih, kamor sta šla s sestro Ano po drva -Naložen voz se je prevrnil in stisnil pod sabo nesrečno dekle tako, da je izdihnilo. Kaj si je mogel pomagati fantič tako daleč od doma! Zložil je*voz, da je osvobodil njeno truplo, nato pa jo namesto drv pripeljal domov.
Po prvi svetovni vojni se je družina razkropila in nazadnje je ostal- Frane od desetih otrpk, kolikor jih je bilo v družini, sam doma. Drugi so odšli po svetu, tako kot tisoči in tisovi drugih Belokranjcev, danes pa je živa le še sestra v daljni Kanadi. Tudi Franc je videl nekaj sveta, vendar bi bilo bolje, da ga ne bi, saj na pot ni šel prostovoljno. Med drugo svetovno vojno, ko je imel že družino z več otroki, so gazgrabili fašisti in ga odgnali v internacijo na Rab, od tam pana-prej v Bologno, kjer je končno le dočakal razpad Italije. Skrbi in trpljenja pa s tem še ni bilo konec. Internirance so zajeli Nemci, jih naložili na živinske vagone in usmerili proti Nemčiji. Tako se je začelo osemdnevno potovanje in čakanje, med katerim so potniki dobili hrano le dvakrat. Medtem pa šobili v Nemčiji, na Dunaju, na Madžarskem pa zopet na Dunaju in končno v Zagrebu, kjer je bilo potovanja konec. Franc se je tam izdajal za Hrvata in tako mu je preko Karlovca in Ozlja nekakp le uspelgpretihotapiti se domov. Tu je bilp prjporniškp.flib.anje že v polnem teku. Medtem; ko je bil odsoten, so mu na Brezovici Italijani ustrelili brata, sin Franc, komaj osemleten, pa je že z vprego vozil hrano, zdravila in ranjence v Gorjance. Konji, ki so po prihodu železnice služili le za poljska in gozdne dela, so se zopet zapodili s težkimi tovori preko cele Bele krajine, tam od Gorjancev do Kočevskega Roga. Tokrat je Franc fural za partizane.
Tudi po vojni so konji 'prišli še dolgo prav, sedaj pa je že nekaj let v Zugljevi garaži namesto težkega parizarja traktor s pripadajočo mehanizacijo, sin Franc,,ki je-ostal doma na kmetiji, pa se je usmeril v vjnogradništvo, trsništvo in živinorejo. Tako mu ni treba, takd kot očetu in dedu, služiti kruha S prevozi, ampak je sicer skopo domačo zemljo z modernim kmetijstvom pametno izkoristil. O tem pričajo tudi številna priznanja, ki jih je. dobil za svoje, -uspehe. Tudi-vnuki sedaj, petinosemdesetletnega Franca Žuglja žp pomagajo pri kmetijskih delih, eden pa hodi na kmetijsko srednjo šolo, kar priča, da je Žugljev rpd trdno zasidran ndsvoji domačiji * Stari Franenazunaj ne kaže osmih križev in pot, ko pa mu to omenim, zamahne z roko in pravi. ' „Tudi jabolko je na zunaj lepo in rdeče, znotraj pa je že gnilo. Do lani sem še delal vso, sedaj pa sem odnehal. Preslaboten sem." , ,	*
. Np, tudi če se bodo Žugljevemu očetu moči povrnile, je nekaj gotovo: starega parizarja ne bo mkoli več vpregel in konji ne bodo več veselo zarezgetali ob poku njegovega biča.
TONE JAKŠE
O, če nebo bi ne ljubilo vina,/ kaj bi redila	Kakovost vina je treba stalno preverjati inv
sonca ga vročina?/ Če zemlja bi ga rada ne	interni komisiji, ki to delo opravlja, je tudi
imela,/ kako bi trta rasla in cvetela?/ Nebo in	Slobodnik. „Seveda mora kletar vino po-
zemlja vinu sta prijazna,/ sovražiti ga — ni to	kušati, nikakor pa ga ne sme lokati; pri tem ’
misel blazna?	delu mora biti človek trezen; sicer ne more ne
To so prvi stihi pesmi ..Popivanje v meseči-	delati ne ocenjevati. Služba je služba in na
ni”, ki jo je pred več kot tisoč dvesto leti napi-	delu se kletar ne sme napiti.. Ne rečerDuSjUj- v
sal znameniti kitajski pesnik Li—Tai—Po,'ta‘	šnjava je huda in morda kdaj koga tudi
pesniška »bleščeča zvezda”, kot. bi se v	zapelje, tako kot na kateremkoli drugem
prostem prevodu glasilo njegovo kitajsko	delovnem mestu.” Bolj kot te »poklicne ne-
ime. Če bi tega čudovitega, svobodnega	varnosti” kletarje mučijo druge težave. -
človeka, ki je, kot pripoveduje legenda, svoje	Slobodnik pravi, da so kot rudarji, pod
življenje končal, ko je skušal zajeti odsev	zemljo, stalno na vlažnem, precej imajo'
mesečine v jezeru,zaneslo v naše kraje, mi-	opravka z žveplom, delajo pri luči. »V kleti je
slim, da bi si za svoje domovanje izbral Belo-	stalna temperatura 14 stopinj Celzija, pozimi
krajino, to blago, milo, prelestno deželo. Pa	je prijetneje delati, ker je notri topleje kot zu-
bi ob vinu, žlahtni krvi te skope zemlje,	naj, poleti pa jev kleti mrzlo, večja nevarnost
pomodrovala z belokranjskim svobodnja-	je, da se prelVadiš, zboliš.”
kom.	,,,	Pq službi čaka .Slobodnika/ kotf ostalem
V, teh krajih rojenice stojijo ob zibeli s tr-, polproletarce, še delo doma na • kmetiji/ -tnim listom, grozdom ali kar s kupico vina v	»Vinograd je prenovljen, vendar je kljub temu
roki, in zato je tu marsikomu trta toliko kot	z njim veliko dela, saj imam okoli 1.800 trt,
življenje: rodi mu grozdje, ki je kruh. Pot do	čeprav trtje obdelujerh s traktorjem, je treba
tega kruha pa je trda. To dobro ve tudi Jože	krepko poprijeti. Star vinograd je bil redek in
Slobodnik iz Vidošičev, glavni kletar v metfl-	smo pridelali 16 kakih 1.500 litrov. vipa, ven,-
ški Vinski kleti. »S trtjern živim od malih nog.	dar je bilo tisto vino,dobro in močnejše,kot.■
Oče je padel takoj v začetku vojne, mati je ha	sedanje, tudi do 12 maliganov. Sedaj pa zad»
skopi kmetiji v hribovitem kraju ostala sama s rugi piodam kakih pet, šest ton grozdja, sam l petimi otroki in vsi smo morali krepko po-	predelam paše kakšnih dva tisoč litrov vina.
prijeti za delo, da smo preživeli, tako rekoč	Pii ‘predelavi jpa je najpomembnejša stvar
edini dohodek nam je biio^trtje.” Že ko je	kletarjenje m pri tem vinogradniki delajo naj-
Jože odslužil vojsko, je sprevidel, da samo	več napak, tudi usodnih, posebno v vrelnem
od pridelka na skopi zemlji ne b£ drugega obdobju. Več škrbi jp treba posvetiti {udi viri-	;
kot životarjenje. Dvafndvajselleten fant je’ ski posodi.Če* jte vino v sodu, je treba skrbeti, dobil v metliški zadrugi.štipendijo-in šel, rja. ,da je sod vedno poln, če je pa prazen, mora ’ . grmsko kmetijsko šplp v;Novq meštp. TaKo^ ^iti,,pravilno konzerviran. Pri naši‘piši se vino rekoč prvo delovno mesto ji dobil V- metliški V Cii še "nikoli pokvarilo,” seje na koncu pohva-	i
kleti, takrat še last Slovenija vina. ^u je bilO - lil-Slobodnik. Sto »hišo” je mislil tako nazad-takrat leskladišče, vinasploh nismp predelo-	ružno kot na svojo klet. Tukaj pač ne velja
vali, imeli smo 21 kadi,.prostora je bilo za ka-	tisto o kovačevi kobili,
kih dvajset, trideset vagonov vina, danes pa , Kot je ta zapis začel, naj ga Li—Tai— Po Še je zmogljivost naše kleti 300 vagonpv. v*onča:
Kakšen napredek je doživela.predelava vina	Polna je vina čaša pred teboj,
v teh časih!" Seveda se ta napredek pozna tu-	Kaj vendar čakaš še? Izpij napoj?
di v njegovi domači kleti v Vidošičih, saj je	A.	BARTELJ
Jože ne samo dokupil in posodobil okoli 60 arov vinograda, ampak krepko spremenil tudi nekdanji način domačega kletarjenja.-»Jasno, da ne morem v.kmečki kleti vpeljati najnovejše tehnologije, v mejah možnosti pa uporabljam sodobne metode in spoznanja.”
In kakšna je, da tako rečemo, delovna dolšnost glavnega kletarja v sodobni vinski kleti, kakršna je metliška? »Delo kletarja se začne že pri prevzemu grozdja in se konča, ko je vino v steklenicah. Vsako jutro se dogovorimo z vodjem kleti in enologom, kaj in kako bomo tisti dan delali. Glavno delo kletarjev je tako imenovano tipiziranje vina.
Ko je opravljen poskus v laboratoriju, iz velike cisterne za tipizacijo — ta drži 240.000 litrov — določen tip vina pretočimo v 60.000-litrske posode in tam se vino deset dni do dva tedna čisti. Pustimo, da se usede in potem ga začnemo filtrirati. Moja glavna skrb je nadzor, da vse poteka tako, kot smo se dogovori-
li.	Iz kleti gre vino v polnilnico, kjer ga v eni izmeni ustekleničijo deset do dvanajst tisoč litrov."
Časi se spreminjajo hitreje, kot pasi ljudje še lahko predstavljamo. Samo po sebi se nam zdi razumljivo, da je del današnjega vsakdanjika avtomobilski hrup in oddaljeno bobnenje potniških avionov tam nekje za oblaki, da nam je skoraj nepojmljivo zamisliti se v čas, ko je vaški mir zmotilo le kopitljanje furmanskih konj na prašni cesti in zvenenje okovja težkih parizarjev, ki so iih vlekli za sabo, zimško tišino pa je paralo le enakomerno požvanjanje kraguljčkov na okrašenih komatih in vriskanje voznikov, ki so se po večdnevni vožnji vračali domov. Sani, naj so bile še tako težko naložene, pa so sledile pozvanjajoči vpregi tiko kot duh. Prenekateri slovenski kmet si je s furmanstvom poiskal dodatni zaslužek in boljši kos kruha za številno družino in šažive ljudje, ki so zrasli ob furmanskem kruhu, še predno ga je dolenjski hlapon odžrl enim in ga dal drugim.
Franc Žugelj iz Bele krajine ali točneje iz Čuril pri Metliki ali še točneje z Dacarjev, kakor imenujejo ta del Čuril stari Metličani, se sam še dobro spominja tistih časov, saj mu je zibel stekla še ob koncu prejšnjega stoletja. Njegov oče je bil takrat furman s ponosnim parom konj in močnim parizarjem. To je bil močno okovan voz, ki ga je še posebej dobroizbral. Kupil ga je pri kolarjih v Ribnici, les pa je moral piti prekuhan, predno so ga okovali. Le tako so kolesa zdržala težke tovore tudi po dvajset let in več. Takratni prevozniki očitno niso.imeli problemov z rezervnimi deli tako kot današnji, ki bolj pogosto ostajajo „basi”4čid Delnic pd do Ljubljane je bila očetova »ruta” in prehodil jo je ob težki ekipaži tolikokrat, da so mu skoraj, odpovedale noge. No, očeta bi lahko zamenjali njegovi sinovi, Francetovi starejši bratje, vendar sd je obrnilo drugače, kajtinesrečane pride nik-oH sama. Do Metlike je prišel vlak in tako je odpadel velik kos kruha, prišla je še prva svetovna vojska, bratje so zamenjali bič za puško, petnajstletni Franc pa je ostal doma in vse breme
VČASIH PA SO VOZILI PAR IZ AR JI
Nevarnost na krožniku
NAGRADA V ČRNOMELJ
MILAN STANIČ iz Črnomlja bo ob knjigi Sandra Rossa ,,Marco Polo” lahko podoživel istoimensko televizijsko nadaljevanko. Knjiga je opremljena z barvnimi fotografijami, besedilo pa je jedrnato in razmeroma kratko. Knjigo je Stanič prejel -od uredništva kot nagrado za rešeno nagradno križanko. Poskusite še vi! Rešite križanko in jo pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Čaka vas Ipna kniižna nagrada.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
TELOVADNI ELEMENT
ESEJIST
FINCI
AM. ZVEZNA DR2AVA/PRE. ISTEGA KRAJA
L0SC/
STARI
SLOVANI
ADY EN-0RE/K00R SE DRZl ASKEZE
ZAČETEK
TEKME/
VLAKNA
AGAVE
NARAŠČA NJE GLADI NE MOR. VODE
TEUCEK/
VRSTA
2IRAFE
ORG. ATOM 8KA SKUPINA
Pravljice o sreči so huaa zabloda, boleče slepilo.
V. ZUPAN Samo iz novih misli raste nova svoboda.
P. ZIDAR Ne lagati še ne pomeni govoriti resnico.
L. MNAČKO Slabši ko smo, močnejši se nam zdi sovražnik.
S. SAJBER
1. GEN.SEK-RETAR OZN/ MIT. DUŠA UMRLIH
STRE2NJK
SREDSTVO ZA OMILITEV BOLEČINE/ ANTON JANŠA
TUR.
VEUKA*
Je prihodnost v rokah žensk?
Lakota lahko potrka na vrata
TV in postelja
Grundigov oddelek za raziskavo tržišča se je v Veliki Britaniji lotil sicer običajne raziskovalne ankete, vendar je na osnovi odgovorov, ki so-jih dobili od Otočanov, prišel do nenavadnih in zanimivih ugotovitev.
Analiza ankete je pokazala, da ima kar polovica anketiranih doma dva televizijska sprejemnika, enega v spalnici. In prav okoli te naprave, nameščene ob posteljah, se je spletlo nekaj posebnih ugotovitev. Elektronski „vsiljivec” je v spalnici izrinil tradicionalne dejavnosti, ki se poleg spanja dogajajo v tem prostoru. Tako iz ankete sledi, da zaradi televizorja v spalnici Britanci manj berejo, se manj pogovarjajo z zakoncem in da se manjkrat tudi odločajo za zakonske dolžnosti.
Tako občutljivih gledalcev televizijskega programa je dobra tretjina anketirancev, medtem ko večina meni, da televizor v spalnici ne predstavlja grožnje za običajno spolno življenje.
Čeprav je tuje izkušnje slabo prenašati v domače razmere kar počez, pa naj žene, ki se jim zdi, da jih mož zapostavlja, le pogledajo, ali se v spalnici ne blešči televizijski ekran.
Janez Trdina
saj res, da bi se možila dekleta kot .perajzailce | (dolenjska beseda za- blodnica, nečistnica). Me, ki y nas tu vidite, smo hotele biti poštene žene poštenih || mož, s katerimi nismo imele in nismo hotele imeti nič s tiste .kompanije', ki jo vi imenujete: ljubezen."
To sem veoei že davno, da n asi prosti Slovenci | prave ljubezni večidel ne poznajo, ali je pa vsaj pred s ljudmi nočejo priznati, vendar vprašam gospodinjo, | če se tod okoli: v Jablanu, na Kalu na Daljnem vrhu ih £ sploh v Kačji riti ne ženi nihče iz ljubezni.
„0, se, se" odgovori krčmarica zabavljivo, „ali ne | kmetje, tako daleč se hvala bogu še nismo izgubili; J ampak hlapci in dekle, berači in beračice, cigani in | ciganke." Zdaj se oglasijo vse babe in vpijejo kar ena | čez drugo, da sem komaj razumel, kaj mislijo: „Kaj P smo učakali — uhuhu! — ti, ali si bila v nedeljo v Mirni | peči? Že spet so fajmošter klicali dvanajst, naenkrat " dvanajst parov takih capinov in vlačug." — „Saj niso | radi, pa so morali, ali so jim naredili gorko pridigo! s Fej te bodi! Gospoda je obnorela; izmislila si je | postavo, da se sme ženiti vsak, če ima kaj ali nič." — ' „še mi na kmetijah živimo slabo, da se bog usmili!" — I „Kriste nazarenski! Kaj bo počela šele ta beračija in. | zalega te beračije?! To bo vse tat in razbojnik — na J svojem domu si človek ne bo svest svojega k premoženja in videle bodete, da še življenja ne.” — 5 „Te .zakonske' bi morali ljudje kar precej razgnati.”— | „To so cigani, ne pa možje in žene." —„Ta sodrga se s bo zdaj mešala med nas v cerkvi in na spraševanju!" | — „Nak! Stokrat raje pustim klop, kakor da sedim v ^ njej s takimi cafutami." — „To je začetek kraljestva I Antikristovega!" — Na ta surovi način so žene k izrekale ne le svoje misli, ampak tudi javno mnenje J celega slovenskega naroda.
POTA
1**11*/
dežurni
uoročaio
Prometa manj, žrtev pa več
Čeprav se ]e promet precej zmanjšal, na novomeškem območju ni nesreč nič manj — Alkohol pri vrhu lestvice vzrokov__
NOVO MESTO — „Čeprav so visoke cene goriva in pa seveda uporabe bencinskih bonov v prejšnjem letu precej zmanjšale promet na naših cestah, ni zategadelj prometna varnost prav nič na boljšem. Celo nasprotno. Kajti če upoštevamo število prometnih nezgod na število prevoženih kilometrov, je bilo lani precej več nesreč,”'je na četrtkovi seji novomeškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu poudaril njegov član Jože Tavčar.
IZGUBILI SO SE TRIJE ZAJCI — Noč na 22. februarje bila usodna za tri zajce, ki so izginili iz prebivališča na domačiji Jožeta Turka v Okrogu. Za novim lastnikom mesnine še poizvedujejo.
VLOMIL V DIJAŠKI DOM — V črnomaljskem dijaškem domu so 17. februarja ugotovUi.daje nekdo vlomil v prostore doma in se polotil garderobnih omaric dijakov. Iz njih je zmanjkalo 1.200 din gotovine, brezrokavnik in celo neka krema, kot piše v zapisniku miličnikov.
RAZBIL ŠIPO NA POSTAJI — Črnomaljski miličniki so 26. februarja pridržali do iztreznitve 23-letnega Dragana Davidoviča iz Selc. Mladenič je najprej razbil šipo na železniški postaji, od tam pa odšel še do bližnjega bloka, kjer je prav tako razbil steklo na oknu. Sledi prijava sodniku za prekrške.
S HOJO OVI RAL PROMET — 24. februarja so imeli miličniki iz Črnomlja opravka z vinjenim Ivanom Jakovljevičem iz samskega doma, kije kolovratil po sredi ceste in tako oviral promet.
IZTOČIL BENCIN — Neznani storilec je v noči na 26. februar vlomil v osebni avto Bore Spasojeviča in mu iz rezervoarja iztočil 10 litrov bencina. Poleg tega je iz prtljažnika zmanjkal tudi komplet ključev.
Po besedah Borisa Pavlina, pomočnika komandirja novomeške postaje milice, je število lanskoletnih prometnih nezgod sicer enako tistemu iz leta 1982, obakrat 224, vendar so lanskoletne posledice neprimerno hujše. Na novomeškem območju je bilo lani kar 17 nezgod s smrtnim izidom, 164 se jih je končalo s hujšimi telesnimi poškodbami, le 43 pa z večjo materialno škodo. Ob tem moramo dodati, da je do 31. decembra na novomeških cestah izgubilo življenje kar 28 oseb, 317 pa jih je bilo teže ali laže poškodovanih. Precejšen delež te žalostne statistike odpade na magistralno cesto. Kajti prav magistralka je lani svoji črni beri dodala 15 življenj in 132 poškodovancev, kar je domala za polovico več kot v predlanskem obdobju.
Sicer pa se ob pregledu žrtev lanskoletnih prometnih nezgod velja zamisliti še nad nečim. Med
NOSI KRESNIČKO
Tudi zakoni nezakoniti
Dvajset let Ustavnega sodišča SR Slovenije
Te dni je poteklo dvajset let, kar so prvi sodniki Ustavnega sodišča Slovenije izrekli svečano prisego. Varstvo ustavnosti je s tem dobilo še večji pomen in vlogo, kajti, kot je na svečani seji Ustavnega sodišča pred dnevi dejal njegov predsednik Jože Pavličič, „ nihče nima in ne more imeti več pravic od tistih, ki so mu zagotovljene z ustavo, pravice, ki pripadajo nekomu po ustavi, pa so zavarovane in morajo tudi biti dejansko uresničljive. "
V teh dvajsetih letih dela je Ustavno sodišče Slovenije dobilo 1.572 predlogov za oceno ustavnosti raznih zakonov, za oceno zakonitosti drugih predpisov in samoupravnih splošnih aktov. Poleg tega je prejelo tudi i4 predlogov za odločitev v sporu o pristojnosti med sodiščem in drugim državnim organom, 40 predlogov, v katerih so odločali o statusnih sporih znotraj delovne organizacije, prejeli pa so tudi 1.617 drugih vlog za mnenja, ocene ali pojasnila.
Največkrat so se doslej na ustavno sodišče obračali krajani in delavci, manj pa hišni sveti, društva ter sindikalne in druge družbene organizacije. Ob tem bo zanimivo navesti, da so v ustavi določeni predlagatelji sprožili postopek pred ustavnim sodiščem le v 408 primerih, kar je manj od četrtine vseh sporov, pa čeprav jim ustava daje pravico in dolžnost, da skrbijo za ustavnost in zakonitost. V mislih imamo redna sodišča, tožilstva, sodišča združenega dela, pravobranilce samoupravljanja, itd.
In v kolikih primerih so bile pobude in vloge utemeljene? V teh dvajsetih letih je sodišče dobilo med drugim v obravnavo 251 predlogov, ki so očitali neustavnost posameznim določbam v 78 republiških zakonih. Neskladnost zakona z republiško ustavo je sodišče ugotovilo v 15 primerih, najnovešjši primer je iz leta 1980, ko je bila neustavna določba zakona o usmerjenem izobraževanju, ki je staršem mladoletnih učencev srednjih šel onemogočala sodelovanje v upravljanju ustrezne izobraževalne organizacije. Poglejmo še samoupravne splošne akte ter občinske in republiške predpise, kjer je sodišče med 1.509 spornimi primeri našlo 458 neskladij z ustavo in zakonom.
Že samo ti primeri dovolj zgovorno povedo, kako pomembno mesto ima v dandanašnji poplavi raznih kršitev zakonov in ustavnosti to sodišče. Ob večji pomoči tistih, ki jim je skrb za ustavnost in zakonitost dolžnost, pa bo vloga Ustavnega sodišča SRS na tem področju še očitnejša.
B. B.
Pešca kriva dveh nesreč
Stanislav Ban in Franc Fabjančič sta hudo poškodovana — Krivda obeh voznikov
ARNOVO SELO, SELA — Posavski miličniki so imeli prejšnji teden opraviti z dvema hujšima prometnima nezgodama, ki sta jih ob pomoči alkohola zakrivila pešca.
Najprej se je 26. februarja ob 3.30 peljal Janko Bostele iz Okljukovt gore z osebnim avtom po lokalni cesti med Dolnjo Pohanco in* Zdolami, v Arnovem selu pa je dohitel dva pešca in ju z zasenčenimi lučmi tudi obvozil. Takoj zatem pa je na cestišču zagledal 19-letnega Stanislava Bana iz Raven pri Krškem ter ga zadel in zbil po tleh. Bana so hudo poškodovanega odpeljali v brežiško bolnišnico, podan pa je
SPOSOJENO TRNJE
— Nekateri narodi prav slabo igrajo poker. Vržejo kralja, dobijo žandarja.
27 umrlimi je bilo 13 povsem nedolžnih potnikov, med njimi celo trije otroci, 8 voznikov, 3 pešci, med* katerimi zopet najdemo otroka, en motorist in 3 kolesarji. Vzroki nesreč ostajajo prej ko slej enaki: neprimerna hitrost, za njo je nepravilno prehitevanje, sledita utrujenost in izsiljevanje prednosti, že na petem mestu je alkohol, da ne naštevamo vsega. Prav ob omenjanju alkohola si ne moramo kaj, da ne bi zapisali, da so novomeški miličniki med 224 nesrečami v kar 74 primerih odredili odvzem krvi zaradi suma vinjenosti.
Zanimivo bo ob koncu pogledati tudi število ostalih kaznovanih. Zaradi kršitev prometnih predpisov je bilo sodniku za prekrške podanih 1.209 predlogov, od tega 321 zaradi vožnje brez
vozniškega dovoljenja, 216 pa zaradi vinjenosti. Poleg tega je bilo na mestu prekrška kaznovanih kar 1.959 prometnih udeležencev, 486 voznikom pa je bil izdan plačilni nalog. Nič čudnega ni, da je bilo samo zaradi vožnje pod vplivom alkohola odvzetih 164 vozniških dovoljenj, od tega 8 poklicnim voznikom, 34 pa, ker vozniki niso pristali na preizkus z alkotestom.
B. BUDJA
OGENJ POKONČAL 250 TISOČAKOV
PODTURN — V stanovanjski hiši Angele Juran v Podturnu je prišlo 20. februarja do požara, ki je zakrivil za 250.000 din škode. Juranova, ki živi v hiši sama, je tistega večera, preden je legla k počitku, v krušno peč naložila ■ drv. Močan plamen, ki je nastal v kurišču, pa je kmalu zajel kuhinjsko opremo ter lesene stene in strop. Požar so ob pomoči novomeških poklicnih gasilcev pogasili gasilci iz Podturna.
f Za maio denarja malo sodb
Ob pomanjkanju denarja se sodišče združene-ga dela vse bolj utaplja v nerešenih spisih
nos ti za sodelovanje, pač pa je vzrok neurejen odnos jinancer-jev do sodišča. Tudi pozivi k pomoči niso zategli, saj je dodatna sredstva zagotovilo te Novo mesto, medtem ko iz Črnomlja, Metlike in Trebnjega ni bilo odgovora.
In kaj takšno stanje pomeni za nadaljnje delo sodišča? Najmanj to, da bo sodišče pospešeno reševalo zadeve le iz občin, ki zagotavljajo sodišču potrebna sredstva, kot na primer lani Novo mesto. Iluzorno je tudi misliti, da bo sodišče ob takšnem odnosu financerjev lahko pritegnilo k sodelovanju več neprofesionalnih sodnikov, kaj šele okrepilo kadrovsko zasedbo, kar je že večletna želja. To pa seveda pomeni, da tudi vnaprej vseh zahtevkov ne bo mogoče obravnavati enakovredno in bo dana prednost tistim z večjo ježo". Toda ali ni s tem ogroženo poslanstvo sodišč združenega dela?
B. BUDJA-
NO V O MESTO — Da ostaja v predalih in arhivih vse več nerešenih in zaostalih spisov ni le značilnost rednih sodišč, pač pa v zadnjem času vse bolj tudi novomeškega sodišča združenega dela. Ugotovitev, da se omenjeno sodišče iz leta v leto potaplja v vse večje zaostanke in da tudi ni nikakršnih realnih možnosti, da se stanje v bližnji prihodnosti bistveno spremeni, je bila tudi na dnevnem redu predvčerajšnje seje medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko. Vzrokov za to je več, slej ko prej pa ostaja na vrhu eden — nezadostna denarna pomoč občin.
Iz poročila predsednika sodišča združenega dela je razvidno, da je le-to tani rešilo 255 zadev, kar je sicer 13 manj kot leto poprej, vendar gre ta številka na račun slabšega „učinka” zunanjih, neprofesionalnih sodnikov. Seveda jim ob tem ne gre očitati morebitne nepripravlje-
Porast tatvin in goljufij
V Posavju najbolj naraščajo kazniva dejanja zoper zasebno in družbeno premoženje — Hotelskih računov ne plačujejo niti nekateri tujci_
KRŠKO — Ena temeljnih značilnosti dela Krške UNZ iz minulega leta je prav gotovo ta, da kazniva dejanja zadnja leta razmeroma naglo naraščajo, po drugi strani pa bi spet lahko pohvalili delavce organov za notranje zadeve, da so morali še bolj zavihati rokave, saj so, denimo, predlani podali kazenske ovadbe za 1.369 kaznivih dejanj, lani pa že za 1.789. Storilnost so bistveno povečali, če uporabimo malce neustrezen izraz, kajti to delo so zmogli ob istem številu zaposlenih kot predlani.
Najbolj so v Posavju v porastu tatvine, od drobnih do tatvin koles in večjih tatvin, pri čemer niso upoštevane večje vlomne tatvine. Dolgoprstneži se ne zadovoljijo le s „plenom” v trgovinah, marveč ne razmišljajo veliko niti tedaj, ko vlamljajo v avtomobil ali stanovanje. Še zmeraj je precej lahkomiselnih voznikov oz. lastnikov, ki svoje jeklene konjičke pustijo kratko malo .odklenjene, potem se pa čudijo, kako je bilo mogoče, da so iz avta izginili dragoceni predmeti...
IZŠLA BROŠURA „PEŠCI V PROMETU”
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je te dni izdal dr. Marka Poliča knjižico »Pešci v prometu”. Brošurica je ob pomanjkanju tovrstne domače literature vsekakor dragocen pripomoček, saj v njej avtor povzema ugotovitve tujih novejših raziskav vedenja pešcev v prometu, obnašanja otrok, obravnava odnos med pešci in vozniki, navaja vzroke prometnih nezgod, v katerih so udeleženi pešci, in predloge, kako tovrstne nesreče preprečiti. Kako velikega pomena za vzgojo pešcev bo prav ta knjižica, kaže že samo podatek, da je v letih od 1973 do 1982 na slovenskih cestah izgubilo življenje 1.853 pešcev, poškoflovanih pa jih je bilo kar 18.805.
sum, da je bil pešec vinjen, Bostele pa naj bi vozil prehitro.
Isti dan zvečer pa je na lokalni cesti med Rako in Rimšem v Selah Jože Vizler iz Gmajne povozil na tleh ležečega vinjenega Franca Fabjančiča iz Sel pri Raki. Taje bil v nesreči hudo poškodovan. Ob tem še to, daje prav tako podan sum vinjenosti za voznika Vizlerja, ki naj bi tudi vozi! prehitro.
HOTEL PRESPATI V TUJI HIŠI
BREZOVSKA GORA — Krški miličniki so 24. februarja pridržali do iztreznitve 34-letnega Albina Sirotko z Brezovske gore. Možakar seje močno nadelan zatekel v hišo Darka Kočarja in se v odsotnosti lastnika zatekel v spalnico in poleg postelje legel na tla. Ob prihodu ga je lastnik seveda hotel spraviti iz hiše, ker na mu je Sirotka grozil, da se bo vrnil s sekiro, so morali na pomoč priskočiti miličniki.
Bo dokazni postopek potrdil očitke?
V ponedeljek se je v Brežicah nadaljevalo sojenje udeležencem vinske afere
BREŽICE — Po nekaj več kot tritedenskem odmoru se je v ponedeljek v Brežicah nadaljevalo sojenje dvanajstim udeležencem v Slovinovi aferi prekupčevanja in preprodaje manj kvalitetnega vina za vino z geografskim poreklom.
Potem ko je bilo konec januarja in v začetku februarja zaslišanih deset obtožencev (preostala dva bosta še te dni), je v ponedeljek stekel obširen dokazni postopek. Pred veliki senat brežiške enote temeljnega sodišča Novo mesto so stopile številne priče, najbolj zanimivo pa bo verjetno v ponedeljek, ko bodo zaslišani izvedenci, katerih opravljene analize in mnenja so se, kot smo že pisali, močno razlikovale od tistega, kar so v preiskavi in med zaslišanjem povedali obtoženci.
Kar dvakrat več je bilo lani goljufij, pri čemer gre pedvsem za neplačevanje gostinskih in drugih storitev. V kaj slabo tolažbo nam je dejstvo, da so med goljufi, ki »pozabijo" poravnati hotelski račun, tudi tuji gostje. Pri Dobovi in tudi Sevnici je na mednarodnih vlakih precej tatvin, za katere dajejo priložnost prav oškodovanci sami z nesamozaščitnim obnašanjem. Še več sivih las povzročajo kriminalistom in miličnikom tatvine koles in koles z motorjem, saj je iskanje teh in samo ugotavljanje otežkočeno, ker si občani ne zapišejo številke, samo Rogovih koles pa je na tisoče. Največ kraj goriva je na brežiškem območju, tod je tudi nasploh izrazito občutno naraslo število kaznivih dejanj, lani kar 554 (predlani 345). Za primerjavo: na območju PM Sevnica so zabeležili 418 (277) in PM Krško 559 (510) kaznivih dejanj. Lani je bilo v Posavju 9 umorov (predlani 5) delavci organov za notranje
Najpogostejša žrtev pitja je družina
Miličniki v enem viken-du dvakrat posredovali
NOVO MESTO, ŽUŽEMBERK — Kar dvakrat so morali miličniki med minulim vikendom posredovati pri družinskih spojih, ki jim je botroval alkohol.
Tako so 25. februarja v Žužemberku pridržali do iztreznitve 38-letnega Dragana Erjavca. Možakar je doma razgrajal, ženi in otrokom pa grozil s pretepom, poleg tega pa s kričanjem motil še ostale stanovalce v bloku. Pridržanju sledi še prijava sodniku za prekrške.
Že v nedeljo pa so morali novomeški miličniki odhiteti v Gabrje, kjer je 41-letni Martin Šafar doma vinjen pretepel svojo ženo, z udarci pa grozil tudi tašči. Miličniki so vročekrvnega možakarja ohladili na postaji milice, v naslednjih dneh pa ga čaka tudi pot k sodniku za prekrške. •
V ČRNOMLJU TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL?
ČRNOMELJ — O tem, da bi tudi v Črnomlju imeli tehnične preglede osebnih vozil, traktorjev in motorjev, so v Beli krajini govorili že dlje časa, sedaj pa vse kaže, da se bodo želje tudi uresničile. V Črnomlju namreč tečejo h koncu pogovori o začetnih delih za pripravo ustreznih prostorov in nabavo opreme, in kakor je moč sklepati po dosedanjih dogovorih se bodo v Črnomlju začeli tehnični pregledi za vozila iz Bele krajine še letos.
zadeve pa so ugotovili 153 (predlani 136) kaznivih dejanj zoper telo in življenje.	P.	PERC
TRČIL V VAROVALNO OGRAJO
BREZA — Trebanjčan Janez Gabrijel se je 20. februarja zvečer peljal z osebnim avtom od Pluske proti Štefanu. Pri Brezi gaje med vožnjo po regionalni cesti v ovinku zaneslo na levo, kjer je trčil v varovalno ograjo. V nezgodi sta se poškodovala sopotnika Anton Femec iz Gornje Nemške vasi in Henrik Pevec iz Breze, oba pa so odpeljali po pomoč v novomeško bolnišnico. Na vozilu je nastalo za 30 tisočakov škode.
NAVZLIC ZAVIRANJU STA TRČILA
BRŠLJ1N — 22. februarja dopoldne se je Peter Pavlin iz Cerovca peljal zosebnim avtom iz Novega mesta proti Bršljinu. Ko je tam zavijal na levo proti trgovini Dolenjke, mu je nasproti z avtom pripeljal Anton Brulc iz. Dolnjih Kamene. Navzlic zaviranju obeh je prišlo do trčenja, v katerem se je huje poškodoval Pavlinov sopotnik Janez Glavan iz Šmarjete, ki so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 50.000 din.
VEČ TATVIN
KOČEVJE — Na območju občine, predvsem pa Kočevju in okolici, tatovi še naprej praznijo bencinske tanke, kradejo dele vozil in tudi orodje. Na območju KS Kostel so se začele pojavljati kraje kokoši. Občani opažajo, kako trgovci v samopostrežbah odpeljejo v pisarno zdaj tega zdaj onega kupca, ki si je naložil več, kot je plačal.
POŽAR V VRTCU
RIBNICA — Za okoli 400.000 dinarjev škode je povzročil požar, kije izbruhnil 23. februarja zjutraj na prizidku otroškega vrtca v Ribnici. Do požara je prišlo, ko so delavci gradbenega podjetja Gradišče iz Cerknice polagali izolacijo in hkrati varili, pri tem pa je ogenj zažgal stiropor.
NA MAGISTRALKI OBRAČAL AVTO
OBREŽJE — Peter Šerbanovič iz Laznice se je 25. februarja dopoldne peljal z avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Obrežju je ugotovil, da vozi v napačno smer(l), saj je hotel priti v Zagreb, zato je na slepo zavil v levo na parkirni prostor. S tem pa je zaprl pot vozilu, ki ga je prehitevalo. Brežičan Franc Deržič nesreče ni uspel preprečiti. V trčenju sta se poškodovala voznik Deržič in njegov sopotnik Ivan Hervol, materialno škodo pa so ocenili na 230.000 din.
MED VOŽNJO JE ZADREMAL «
MOKRICE — V nedeljo je zahod-nonemški državljan Fritz Gattinger peljal kombi iz Ljubljane proti Zagrebu, pri Mokricah pa zaradi prevelike utrujenosti zadremal in zapeljal na levo stran ceste. Takrat je nasproti z avtobusom pripeljal Ivan Buturac iz Crikvenice. Med voziloma je prišlo do močnega trčenja. Kombi je po nesreči odbilo po nasipu, pri čemer seje Gattinger resneje poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za kar 450.000 din.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Osebje Mercatorjeve trgovine v Gradacu je 21. februarja zjutraj presenečeno obstalo pred vrati prodajalne. Povsem jasno je bilo namreč, da trgovina ponoči ni samevala. Zaenkrat še neznani vlomilec je iz nje odnesel 250 din gotovine, precej moškega in ženskega perila, kar 30 parov ženskih nogavic in nekaj sprejev. Če se je hotel s plenom prikupiti kaki ženski, potem že zaradi nogavic ne dvomimo v uspeh.
• Iz stolpiča na poslopju internega oddelka novomeške bolnišnice je prejšnji teden izginil bronasti zvon. Komu zvoni, ugotavljajo sedaj miličniki, čeprav resnici na ljubo zelo dvomimo, da ga je kdo vzel le zaradi zvonenja.
• Janez Majde iz Luže je utrpel prejšnji teden neprecenljivo škodo. Iskre, ki.so izhajale iz dimne cevi, so namreč zanetile leseno steno sušilnice, v kateri so zorele raznorazne. mesne dobrote. Čeprav ogenj načeloma mesu ne škodi, je tokrat povsem spremenil videz in okus zraku in dimu prepuščenim izdelkom.
im
TRČILA TOVORNJAKA - 21. februarja zvečer je Milivoj Rajčevič iz okolice Koprivnice peljal tovornjak s prikolico med Ljubljano in Zagrebom. V karteljevskem klancu je dohitel drug tovornjak in ga jel prehitevati Kot se rado zgodi v takih primerih, je takrat nasproti, prav tako s tovornjakom, pripeljal Mile Rakovič iz Novih Banovcev. Čeprav sta se voznika skušala izogniti drug drugemu, je vendarle prišlo do trčenja, v katerem je nastalo za 210.000 din škode.
NA SNEGU GA JE ZANESLO V LEVO — Ljubljančan Dušan Stanojevič sc je 23. februarja peljal zosebnim avtom iz Novega mesta proti Metliki.
Blizu Irnovca ga je na zasneženem vozišču zaneslo v levo, kjer je trčil v avto, ki ga je nasproti pripeljal Jože Stariha iz Drašičev. V nezgodi se je laže poškodoval voznik Stariha m so mu pomoč nudili v metliškem zdravstvenem domu. Materialno škodo so ocenili na 50.000 din.
PREHITEVAL KOLONO VOZIL — 23. februarja zjutraj je Ljubljančan Stjepan Nadj vozil avto po magistralki proti Zagrebu. Pri Brezi je dohitel kolono vozil in jo pričel prehitevali, takrat pa seje nasproti pripeljal I.pigi Cazaniga iz Trsta. V čelnem trčenju sta bila poškodovana oba voznika in sopotnik, medtem ko je bilo gmotne škode za 300.000 din.
ŠPORTNI KOMENTAR
Klop ne kali igralca
Le dobrih 50 minut je v prvem kolu spomladanskega dela republiškega odbojkarskega prvenstva v soboto na domačih tleh potreboval novomeški, bolje rečeno dolenjski Pionir, da je do ta! potolkel Č1B Bovec, dolgoletnega zveznega drugoligaša, nekdaj tako neprijetnega in nevarnega nasprotnika. Gladka zmaga s 3:0 (7, 8. 11) ni bila nikoli ogrožena. Resnici na ljubo: Bovčani so bili samo senca nekdanje moči in slave, celo brez svojega najbolj nevarnega orožja: bojevitosti in odlične igre v polju. Pionirjevci. med katerimi zasluži posebno pohvalo mladi Prah. svoje igre niti dovolj razviti niso mogli. Neobičajno skromno število gledalcev — bilo jih je kakih 100 —je bila priča podpovprečni odbojki, na trenutke celo igri mačke z mišjo.
Po sobotni igri in sistematičnih pripravah (skupni zimski trening na Lošinju) sodeč, napoveduje Poinir svoj nadaljnji naskok na vrh. kjer mu je največji tekmec za republiškega prvaka Salonit. Po porazu v Novem mestu ima to moštvo neporavnan račun in Pionirju ne bo lahko, ko bo nastopi! pred Salonitovirn občinstvom. V končnem razpletu prvenstva utegne odločati vsak set in ob tej pretnji je mogoče delno razumeti trenerja prof. Jankoviča, ki vedno — celo na prestižnih prijateljskih tekmah vztraja, da igrajo starejši, prekaljeni igralci, mladi pa sedijo brez priložnosti na klopi za rezervne igralce. Vsa čast njegovemu teoretskemu pa tudi praktičnemu znanju. zlasti pa odbojkarskemu entuziazmu, toda očitno zapostavljanje mlajših se utegne maščevati moštvu in s tem tudi trenerju samemu. Kdaj naj se kalijo, če ne ob srečanjih z vpadljivo slabšimi nasprotniki in ob visokem vodstvu, ko je tveganje minimalno? Prihodnost je važnejša od sedanjosti, smo govorili nekoč.
M. LEGAN
Medalje s krosa in prvenstva
Lep uspeh novomeških atletov na republiškem prvenstvu v krosu in na dvoranskem prvenstvu — Kopica odličij tudi za atlete iz Dolenjskih Toplic
Novomeščani so na republiškem prvenstvu v krosu, ki je bilo prejšnjo soboto v Ljubljani, nastopili zdesetkani. Najboljša tekača na srednje in dolge proge Žužek in Mohorovič prebolevata zlatenico in vse leto ne bosta mogla nastopati, Bučarja je napadla gripa, zaradi močnega prehalda pa ni mogla nastopiti tudi T. Hrovatič. Med pionirji seje z 12. mestom na 1500 m odrezal Berginc, ki je bil eden od šestih najmlajših tekmovalcev v konkurenci 21 tekačev. V svoji starostni skupini pa je bil najboljši.
Trenutno obetata največ mlajša mladinca Fabjan in Vidmar, ki sta na
V spomladanski del z zmagama
Pomembni zmagi odbojkarjev Pionirja in Kočevk
Robert Sikonja — pred sezono
v dobri tormi
Tokrat so dobro igrali
Vseeno pa so košarkarji Novoiesa v zahodni skupini 2. ZKL izgubili z Alkarjem 80:98 (36:47)
NOVO MESTO — V soboto se je pričel spomladanski del prvenstva v republiških odbojkarskih ligah.
PIONIR—Č1B BOVEC 3:0 (7,8, : II) — Novomeški odbojkarji so brez vsakršnih težav opravili s pomlajeno ekipo Bovčanov, ki niti v enem nizu niso nudili resnejšega odpora domačinom.
PIONIR: Vernig, Babnik, Kosmi-na, Brulec, Černač, Prah, Graberski, Smrke, Petkovič, Berger, Škrbe, Sava-rin.
Po prvem spomladanskem kolu sta še naprej na vrhu z 18 točkami Salonit 'n Pionir, Novomeščani pa so s sobotno gladko zmago domala izenačili razliko v dobljenih in izgubljenih setih (Salonit 28:8, Pionir 27:8). Tudi v soboto igrajo pionirjevci doma, tokrat z Izolo, ki jim je doslej edina prizadejela poraz.
NOVO GORICA II — KOČEVJE 2-3 (11, —10, 13, —12, —10) — Odbojkarice Kočevja so, podobno kot jeseni, dobro startale in si s to zmago še okrepile mesto v sredini lestvice. Po 10. kolih so na 7. mestu z 10 točkami, vodi pa še naprej Bled s 6 točkami Prednosti pred Kočevkami.
NOVO MESTO — Le zelo zahteven poznavelc košarke bi zamahnil z roko, čez da igra, kakršno sta v soboto pokazali moštvi Novoiesa in Alkarja, ne zasluži odobravanja. S kančkom prizanesljivosti, upoštevajoč dejstvo, da gre navsezadnje za raven tekmovanja, na kateri bi bilo brezupno od košarkarjev pričakovati popolno znanje, pa lahko zapišemo, da je tokrat (izjemoma?) manj gledalcev od poprečja v dvorani pod Marofom videlo dobro košarkarsko predstavo.
Gostujoči košarkarji so se izkazali z izvrstno igro v obrambi, zoper to novolesovci niso našli pravega orožja, zato je bilo morebitno upanje na zmago jalovo. Vseeno.pa je treba priznati da so se novomeški košarkarji tokrat vsi tekmo na moč turdili, niti enkrat niso povsem popustili, kakor se je zadnje čase redno dogajalo. Na začetku drugega polčasa, kosoalakrji zaigrali malce ostreje, je sicer kazalo, da bodo spet visoko poraženi, a so se kmalu zbrali, začeli igrati mož na moža, z nekaj lepimi akcijami navdušili gledalce, nasprotniku pa niso dopustili, da bi si izdatno izboljšal razliko v prejetih in danih koših.
Za Novoles so koše dosegli Skube 20, Kramar 19, Munih 17, Golobič 16, Kek 4, Pintar 2 in Seničar 2, igrali pa
Tudi mednarodne tekme?
Nova skakalnica v Loškem potoku je kraju v ponos — Preko 20 tisoč prostovoljnih ur
LOŠKI POTOK — „Precej let sem skakal, sodeloval na mnogih tekmah po svetu, toda priznati motam, da imate v Loškem potoku res edinstven športni objekt, čudovite organizatorje in občinstvo,” je med nedavnim obiskom v tem delu ribniške občine povedal Marjan Pre-lovšek, znani državni reprezentant
Šport iz Ribnice
VELESLALOM BLATNIKU — V Riku so pred dnevi pripravili tradicionalno tekmovanje v veleslalomu. Tekme na Danah se je udeležilo 40 smučarjev iz vseh tozdov. Pokal za najboljšega je iz rok predsednika sindikalne organizacije Uroša Bregarja prejel Blatnik.
DVAJSET SKAKALCEV — Rakitniško gasilsko društvo je pred dnevi organiziralo smučarske skoke na 30-metrski skakalnici. Nastopilo je 20 tekmovalcev iz domala vseh klubov ribniške doline, zmagal pa je Kordiš iz Loškega potoka pred domačinom Lavričem in Knavsom iz Loškega potoka.
PRIČELA SE JE ZIMSKA LIGA — V dvorani ribiškega športnega centra so odigrali - prvo kolo občinske zimske lige v malem nogometu. Rezultati: Sodražica-—Divji jezdeci 7:5, Kot—Union 3: 2, Šport bife—Lončar 3 : 2,!. Grčarice—13, maj 1:6.
ODIGRANO ZADNJE KOLO—S tekmami 11. kola se je končalo prvenstvo v malem nogometu ribniškega Rika. Rezultati: Pik—Komunalna oprema 2 : 2,';. Vzdrževanje—Loški potok 0 : 6, Strojna—Soko 3:1, Planer— . Servisi: 2, Star maček — S 125 5:10, Projekt—Ricomag 0:5. Končni vrstni red: S 125, Loški potok, Komunalna oprema, Ricomag, PIK itd.
M. GLAVONJ1Č
v smučarskih skokih, sedaj trener ljubljanske Ilirije.
Vas Retje v krajevni skupnosti Loški potok je bila že leta 1953 organizatorica teknfovanja v smučarskih skokih na manjši Bloudkovi skakalnici. Nič čudnega potem, da ima ta šport tojikšno tradicijo in toliko privržencev v Loškem potoku. Po zaslugi domačinov in prizadevnih članov TVD Partizan je danes v Retjah čudovita 60-metrska skakalnica, ponos kraja in krajanov. Lanskega novembra in decembra so domala vsi člani smučarskega društva na čelu s prizadevnim Janezom Turkom, predsednikom sekcije in športnim zanesenjakom iz Malega Loga, v rekordnem času uredili novo zaletišče, ki je več kot uspešno prestalo svoj krst na nedavnem državnem mladinskem prvenstvu. Že podatek, da je bilo v ureditev skakalnice vgrajenih preko 20 tisoč prostovoljnih delovnih ur, pokaže vnemo in zagnanost krajanov.
i
Skakalnica vse bolj pridobiva ugled, kar konec koncev kaže tudi podatek, da jo člani ljubljanske Ilirije uporabljajo za svojo pripravljalno bazo. Po besedah Marjana Prelovška pa si lahko Potočani že letos in naslednje leto obetajo številne skakalne prireditve, tudi mednarodne.
M. C.LAVONJIČ
so še Beg, Primc, A. Cerkovnik in Bratož. V soboto se bodo novolesovci v Splitu pomerili z Dalvinom; na lestvici so zadnji, vendar bodo z vsemi močmi proti koncu prvenstva skušali premagati vsaj dva neposredna tekmeca za izpad iz lige, Jug in Osijek.
D. R.
Metliški kolesarji so dobili društvo
V petek je bil ustanovni občni zbor KD Metlika
METLIKA — V Metliki se je že pred časom osnovala skupina kolesarjev, ki so posamezno in neorganizirano tekmovali tudi na različnih tekmah po Sloveniji, a so kmalu ugotovili, da brez strokovne pomoči in dobre opreme ne bo šlo. Vse to in še več pa je moč doseči le v okviru organizirane oblike delovanja, zato so kolesarski navdušenci pretekli petek ustanovili kolesarsko društvo Metlika.
Skupaj s pripravami na ustanovitev društva so v Metliki potekali tudi treningi. ki so jih vodili domači usposobljeni vaditelji. Tako imajo ob otvoritvi že nekoliko izurjeno skupino pionirjev. Seveda bo za uspehe potrebno še veliko turda in dela, česar pa se Metličani ne boje, zlasti še, vedo, da lahko pričakujejo široko podporo novomeškega kolesarskega društva ter kolesarske zveze Slovenije.
Prav tako so si metliški kolesarji zagotovili pokrovitelja — obrtno zadrugo Metlika. Njen direktor Otmar Šturm je na ustanovni skupščini dejal, da ne bo težko podpirati društvo, ki ima jasne načrte in cilje, Lojze Šavorn, častni član kolesarske zveze Slovenije, pa jim je že takoj na začetku postregel z nekaj koristnimi nasveti.
ŠAH ZA 8. MAREC
DOLŽ — Športno društvo Dolž organizira v počastitev praznika žena šahovski turnir, ki bo v nedeljo, 4. marca, ob 14. uri v prostorih osnovne šole Dolž. Prijave na telefon 43-869 ali pred pričetkom tekmovanja. Nagrade: pokali in diplome. Prijavnina je 50 dinarjev, tekmovalci pa naj šah prineso s seboj.
DOLENJCI NA TEKU TREH DEŽEL
KRANJSKA GORA — Letošnjega smučarskega .Teka treh dežel” se je kljub slabim prometnim zvezam udeležilo več kot 1500 smučarjev tekačev, med katerimi je bila polovica Jugoslovanov. Osem tekačev je bilo tudi z Dolenjske: Peter Bajc, Boris Škedelj, Janez Zrimšek, Jožica in Jože Ancrs-perger, Dušan Erhovnic, Silvo Fir in Andrej Zaman.
ZA POKAL ŠMARJEŠKIH TOPLIC
ŠMARJETA — Na smučišču Gomila je smučarska sekcija športnega društva iz Šmarjete v nedeljo, 26. februarja, organizirala veleslalom za pokal zdravilišča iz Šmarjeških Toplic. Kljub močni odjugi sočlani smučarske : sekcije uspeli pripraviti progo, po kateri se je spustilo prek sto smučarjev.	,
Rezultati — cicibani: 1. Boštjan Štrazberger, 2. Sebastjan Pavlin, 3. Mitja Šušteršič; pionirji: 1. Tomo Go-mizelj, 2. Denis Rangus, 3. Mitja Šušteršič; pionirke: 1. Cvetka Vavpič, 2. Ivica Šušteršič, 3. Klavdija Pavlih; člani do 30 let: 1. Marko Skušek, 2. Sandi Durič, 3. Jože Bašelj; člani od 30 do 40 let: 1. Slavko Rangus, 2. rago Durič, 3. Marjan Zalokar; veterani: 1. Boro Erak, 2. Stane Skušek, 3. Tone Robck. Marko Skušek je dobil pokal tudi za najboljši čas proge.
3000 m-dolgi progi osvojila 2. in 4. mesto. Fabjan je le za 2 sekundi zaostal za zmagovalcem Kranjcem (KI), Vidmar pa 6 sedund za svojim klubskim tovarišem. Na 15. mesto se je uvrstil Žbogar, na 21. Hrastar in na 27. Vojko Škedelj. Mlajši mladinci so bili tudi v ekipni razvrtitvi odlični, drugi.
Najprijetneje je presenetil Robert Šikonja, ki sicer ne nastopa v krosu, a se je tokrat hotel preskusiti v teku članov srednjeprogašev na 400(1 m. Zanj, ki je tekač na 400/800 m, je bronasta kolajna za Kremplom in Plahutnikom znak lepega napredka v osnovni vzdržljivosti. Njegov nastop je Novemu mestu prinesel ekipno 5. mesto.
V članskem teku na 10 km je Ivo Škedelj osvojil 16. mesto s časom 37:10. nastopil pa je tudi veteran Štine, ki je bil 7 minut za Škedljem.
Celjski del slovenskega dvoranskega prvenstva so obiskali Zupančič, Kerin in Erženova. Novomeščanom dvoranski nastop v Celju vsako leto pomeni le prekinitev monotonije zimskega treninga, nikakor pa zimske tekmovalne dobe. Da bi se zanjo pripravljali v dvoranah y Ljubljani ali Celju, ni denarja, doma pa nimajo prostora, ki bi lahko zagotovil kakršnokoli pripravo na zimsko tekmovalno sezono.
ŠIMUNIČU TRIKRAT ZLATO
Ob uspešnem nastopu novomeških atletov na dvoranskem prvenstvu pa moramo omeniti tudi izredno bero medalj atletov iz Dolenjskih Toplic. Doslej namreč še nikomur na dvoranskih prvenstvih ni uspelo to, kar je uspelo Milanu Šiipuniču. V treh nastopih je osvojil tri zlate medalje, in sicer v teku na 60 m s časom 7,02, v skoku v daljino s 732 cm ter seveda troskoku, kjer je zaradi bolezni dosegel „!e” 15,31 metra, pa še vseeno močno zmagal.
Sicer pa so k beri odličij pripomogli še pionir Sebastjan Potočar, ki je v troskoku preskočil 13,10 metra in bil drugi, njegov starejši brat Bojan, kije zmagal med starejšimi mladinci s troskokom 14,15 metra, Greta Hren, ki si je zlato priborila v teku na 60 metrov, poleg tega pa bila druga v skoku v daljino s 577 cm in Cilka Križe z bornastim odličjem v skoku v višino z rezultatom 168 cm. Pet zlatih, dve srebrni in eno bronasto odličje so vsekakor več kot obetavna napoved pred bližnjo poletno sezono.
NASLOV FLORJANČIČEVI IN DALMACIJI
NOVO MESTO — S tekmami na kegljišču Loka v Domu JLA seje končalo prvenstvo Dolenjske med ženskimi dvojicami. Najboljši sta bili članici Iskre, Florjančičeva in Dalmacija, ki sta podrli 1.520 kegljev in se tako uvrstili na republiško prvenstvo. Poleg njiju sije to pravico priboril tudi drugouvrščeni par Novoteksa, Kastelic — Konda, s 1.495 podrtimi keglji.
N. G.
PODVIG KOČEVSKIH ŠAHISTOV
DELNICE — Šahisti Kočevja so pripravili veliko presenečenje na turnirju v spomin „26. zmrznjenih partizanov", saj so v konkurenci 11 klubov, med katerimi je bil tudi prvoligaš Kvarner z Reke, osvojili 1. mesto. Kočevci so reškega prvoligaša ugnali kar s 4:0 in tako zmagali z 32 točkami. Za Kočevje so nastopili: Ofak, Podkoritnik, Čimer in Kovač.
M. G-č.
Zato lahko rečemo, da je Zupančičeva bronastaa kolajna več kot dovolj za razmere, v kakršnih delajo on in njegovi tovariši. Erženova je bila pri članicah na 600 m z ovirami 4., v finale teka na 60 m z ovirami pa je prišel tudi Kerin, ki je dosegel osebni rekord 9,26 s. Zupančič, ki je sicer mlajši mladinec, je nastopil v konkurenci starejših in osvojil kolajno s časom 8,58 s, kar je njegov in dolenjski rekord. Tudi njega je dan predtem napadla gripa, zato sta njegov rezultat in 3. mesto še toliko večji uspeh.
V Ljubljani je bilo dvoransko prvenstvo v skoku v višino. Suzana Hrastar je postala republiška prvakinja pri mlajših mladinkah s skokom 160 cm, pri članicah pa je bila Tajana Matijašič s 155 cm tretja. Pri mlajših mladincih je bil Jožef prav tako tretji, preskočil pa je 190 cm. Na dveh prejšnjih dvoranskih mitingih je Rok že preskočil 195 cm.
J. PENCA
SMUČARSKI AVTOBUS NA GAČE
NOVO MESTO — Tovarna zdravil Krka obvešča vse novomeške ljubitelje smučanja, da od včeraj, 29. februarjapvozi do smučišč na Gačah vsak dan poseben avtobus. Avtobus odhaja ob 12.30 izpred hotela Kandija, kjer bodo prav tako vsak dan prodajali karte.
SEVNIČANI ZMAGALI
SENOVO — Znano je, da morajo sevniški rokometaši, če hočejo pozimi igrati, gostovati po sosednjih krajih, kjer premorejo dvorane. V pripravah na spomladanska ligaška tekmovanja so rokometaši Sevnice v soboto pripravili turnir v domu XIV. divizije na Senovem. Zmagali so Sevničani, 2. so bili Krčani, 3. Šoštanj. Tekme: Sevnica — Krško 30:24, Šoštanj : Krško 23:19 in Sevnica : Šoštanj 27:29. Vča-raj so Sevničani igrali v Žalcu. Pred turnirjem so se sevniški rokometaši odpeljali za en dan na smučanje na Lisco. Za kaj več ni denarja.
Sah od povsod
NOVO MESTO — S pomočjo delovnih kolektivov Novoteksa, Mercatorja, tozd Standard, Laboda, No-votehne in Dolenjke je bilo te dni končano šahovsko prvenstvo Novega mesta, na katerem je zasluženo brez poraza zmagal mojstrski kandidat Jože Pucelj z 10 točkami. Sledijo: Kastelic (lanskoletni prvak) 9 točk, Škerlj 8, Luzar 7,5, Savarin 6,5, Brcar in Istenič po 6 itd. Prav Brcar, ki je pionir, je največje presenečenje letošnjega prvenstva.
ČRNOMELJ — Minulo nedeljo je bilo tukaj dolenjsko ekipno pionirsko šahovsko prvenstvo. Med mlajšimi pionirkami je zmagal Stari trg pred OŠ Žalna in OŠ Katja Rupena, med mlajšimi pionirji OŠ Stična pred Starim trgom in Dolenjskimi Toplicami, pri starejših pionirkah ponovno Stari trg pred Dolenjskimi Toplicami in med starejšimi pionirji Stari trg pred OŠ Grm in OŠ Šmarje.'Na republiško prvenstvo pri starejših pionirkah in pionirjih so se uvrstili mladi šahisti Starega trga, za kar ima največ zaslug njihov mentor Vinko Kobe.
NOVO MESTO — Novomeški šahisti so te dni odigrali redno hit-ripotezno prvenstvo za februar. Vrstni red je bil naslednji: 1. Milič 17 točk, 2. Kastelic 15,5 3. Luzar 14,5, 4. Sto-kanovič 13, 5. Pucelj 12 itd.
SEVNICA — Zmagovalec rednega mesečnega hitropoteznega turnirja ŠK Milan Majcen iz Sevnice za februarje Franc Derstvenšek s 13 točkami, Kuzmič jih je zbral 11, 5, Šorli 11 itd. Po dveh turnirjih vodi Derstvenšek pred Kolmanom.
Kurirji spet na smučeh
Roški teki so bili letos nekaj več
OBČICE — Čeravno je kazalo, da bo potrebno 8. roški smučarski tek odpovedati zaradi pomanjkanja snega, je bilo v soboto, 25. februarja, drugače, saj je bilo snega še preveč, tako da je bila ta športna manifestacija, pod pokroviteljstvom uredništva TV 15, trd oreh ne le za pekače na progi, ampak tudi za organizatorje. V Občicah, pri nekdanji kurirski postaji TV 15, so se zbrali še živeči borci—kurirji. Med njimi je bilo mnogo takih, ki so prav ob obronku mogočnega Roga nosili zaupna poročila. Mnogi med njimi so se v soboto dopoldan pomerili tudi v teku na smučeh.
Ob tekih je bilo tudi več spremljajočih prireditev. Tako so na predvečer tekov v kulturnem domu v Dolenjskih Toplicah pripravili kulturni program, ki sta ga s partizanskimi pesmimi in recitacijami izvedla moška pevska zbora Maks Henigman
iz Dolenjskih Toplic in zbor SGP Pionir. Ob tej priložnosti so v zdraviliškem domu odpli tudi razstavo olj prof. dr. Franceta Cegnarja. Srečanju s kurirji so prispevali svoj del tudi planinci pohodniki, ki so na pohodu v Črmošnjice obiskali Sva-šnikovo mamo v Starih žagah in se med obiskom spomnili na medvojna srečanja s partizanskimi kurirji. Na cilju pohoda v domu Iskre v Crmo-šnjicah so se srečali predstavniki ZZB NOV občin Črnomelj in Novo mesto. Svečana razglasitev najboljših je bila na osnovni šoli Baza 20, kjer je bilo po kulturnem programu tudi srečanje z borH.
Rezultati: zlato plaketo odbora četrte brigade VDV partizanskih kurirjev Slovenije so ekipno v vseh kategorijah prejeli tekači OŠ Edvarda Kardelja iz Logatca, na tretje mesto so se uvrstili pionirji iz Vavte vasi. Pokal OO ZZB Novo mesto so
Dobovški rokomet spet pridobiva privržence
S.	Ostrelič postal trener kluba v popolnem razsulu
DOBOVA — Pred leti eno boljših posavskih rokometnih moštev, RK Dobova, je pred prvenstvom 2. slovenske rokometne lige v sezoni 1982/83 ostalo praktično brez ekipe, saj je odšel trener in kar 9 igralpev. Klubska blagajna je ostala tako rekoč brez prebite pare, kar je še bolj ogrozilo že tako močno črno prihodnost dobovske-ga rokometa.
Na srečo vsi le niso vrgli puške v koruzo. Med temi je prav gotovo Stane Ostrelič, ki je bil 15 let aktiven rokometaš. Začel je pri Brežičanih, ki jih je tedaj v slovenski ligi uspešno vodil DarkoŠetinc. Iz občinskega središča seje Stane Ostrelič kmalu preselil v domačo Dobovo, kjer je s svojimi dobrimi igrami precej prispeval knajvečjim uspehom dobovskega rokometa. Klub se je v treh letihprebil iz zasavske, preko ljubljanske do slovenske lige. Medtem.koje bil Stane pri vojakih, je kljub iz 2. SRL spet padel v zasavsko ligo. .
.Sodeloval sem priVseh uspehih dobovskega rokometain prispeval tudi pri krških rezultatih. Od leta 1981 sem bil v Krškem, kjer smo zmagali v slovenski ligi. Zdaj je povprečje 19-ih članov in mladincev RK Dobova le okrog 18 let, vadi pa še 20 pionirjev. V Dobovi načrtujejo telovadnico šele v prihodnjih petih letih, zatodvakrat na teden gostujemo y brežiški gim-
Stane Ostrelič
naziji, trikrat na teden pa dvigamo uteži v klubskih prostorih. Stalna in zanesljiva je denarna pomoč TKS Brežice, vključujemo pa tudi delovne kolektive in zasebnike. S pomočjo novega upravnega odbora naj bi spet postavili na noge dober rokometni klub, vreden tradicije, kjer bi delale vse selekcije. V kraju, kjer je bil rokomet šport številka ena, moramo spet zbuditi zaupanje in vero v prihodnost tega športa,” je povedal novi trener Stane Ostrelič.
P. P.
VODI RUSTJA
NOVO MESTO — Po prvem krogu kegljaškega prvenstva KD Novo mesto vodi Rustja, ki je doslej podrl 2.687 kegljev. Med 56 tekmovalci je na
2.	mestu B. Vesel z 2.611 keglji, 3. Mohorič 2.571 itd.
kilometre dolga proga po obronkih Roga je bila za borce in kurirje kar težka preizkušnja moči. Tako kot brigadni kurir Franc Perhavc (na sliki) so tudi vsi ostali uspešno pritekli v cilj. za ekipno drugo mesto med pionirji prejeli smučarji tekači OŠ Vavta vas, pionirke iste šole pa so dobile pokal ZZB Semič za tretje mesto.
J. PAVLIN
(TELEVIZIJSKI SPORED^
2.	III
petek
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Delo, Angleščina, Odmor, Glagolica, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Zgodovina, Risanka, Iz naših krajev. Elektronski računalniki, Risanka, Velikani svetovne književnosti, Slike iz Grčije
17.00	POROČILA
17.05	JAZZ NA EKRANU: BETTY CARTER IN NJEN TRIO
17.55	MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za mladino
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
58.40	TURIZEM, MOŽNOST IN PRILOŽNOST: VELIK A SAMOPO-STRENA TRGOVINA, izobraževal-"*» ^»ddaj«
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	NASELBINSKA KULTURA NA SLOVENSKEM, dokumentarna oddaja
20.35	NE PREZRITE, kulturna oddaja
20.50	URA Z AGATHO CHRISTIE Na sporedu bo prva od osmih oddaj nanizanke, ki jo je za angleško televizijo zrežiralo šest režiserjev, za izhodišče pripovedi pa so vzeli ljubezenske zgodbe izpod peresa Agathe Chirstie, znane pisateljice detektivk. V današnji, ki bo tako kot preostale polna humorja, celo sarkazma, bodo igrali Richard Morant, Joana David, Mau-rice Denham, Gvven VVatford, Michael Aldridge, Robin Kermode in drugi.
21.40	DNEVNIK .
21.55 SMOKEY IN BANDIT,ameriški film
Režiser Hal Needham, ki je posnel film z gornjim naslovom, je bil sprva kaskader in svoj prvenec je oprl prav na izkušnje igralca dvojnika. Zgodba o tihotapcih in šerifu, ki zasleduje kamione, je dokaj, napeta, pritegnejo pa
,/
prizori z vratolomno vožnjo težkih kamionov. Igrajo Burt Reypolds, Sally Field, Jackie Gleason, Jerry Reed in drugi.
17.10	Test -»- 17.25 Dnevnik — 17.45 Pisani svet — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Radenci 83— Plesni orkester RTV Ljubljana in Skopje —
19.30 Dnevnik — 20.00 Zvoki Bitefa (glasbena oddaja) — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Mimogrede povedano (dokumentarna oddaja) — 21.50 Nočni kino: Revolver (ameriški film)
ZAGREB 1
16.30 Video strani — 16.40 TV v šoli: Angleščina, Glagolica — 17.40 Poročila — 17.45 Pisani svet — 18.15 Koledar — 18.25 Kronika občine Reka— 18.45 Tribuna—19.30 Dnevnik — 20.00 Marlovve — 21.05 Dober večer (zabavnoglasbena oddaja) —
21.55	Dnevnik — 22.10 Kulturni magazin
3.	III.
sobota
1
8.00	POROČILA
8.05 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: GOSLAČ
8.20 CICIBAN, DOBER DAN: MODNA REVIJA
8.35	MESEČEK
9.05 GLASBA ZA KITARO
9.30	PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V VRTNARSTVU
9.55	ČLOVEK IN ZEMLJA: MEDVED V GOJITVENEM LOVIŠČU, španska poljudnoznastvena oddaja
10.20 NASELBINSKA KULTURA NA SLOVENSKEM, dokumentarna oddaja 10.50 in 16.05 POROČILA
16.10	V PUŠČAVI IN GOŠČAVI,
oddaja iz poljske nadaljevanke za mladino
17.00 BUDUČNOST: OLIMPIJA, prenos košarskarske tekme
18.30 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA: OPIČJI ČLOVEK, angleška dokumentarna oddaja
19.00 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 NAŠE 30. SREČANJE, zabavna oddaja
21.30 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
21.50	VROČI MILIJONI, angleški film
23.30 POROČILA
14.50	Test — 15.05 Sinji galeb
(jugoslovanski film) — 16.30 Otroška predstava — 17.30 M. Sabolovič: Strel (televizijska drama) — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kva-kva top (zabavnoglasbena oddaja) —
20.30 Feljton — 21.15 Poročila —
21.20	Športna sobota — 21.45-Ver-dijevo življenje (oddaja iz italijanske nadaljevanke) — 22.55 Gledališki salon
ZAGREB 1
8.50	TV v šoli: Koledar, Pesmi in zgodbe. Poljudnoznanstveni film, Alžirija, Strossmayerjeva galerija, Poročila — 16.15 Seden dni TV — 16.45 Poročila — 16.50 Koledar — 17.00 Budučnost : Olimpija (prenos košarkarske tekme) — 18.30 Naša večna modrost (dokumentarna oddaja) —
19.30 Dnevnik »- 20.00 Reka brez povratka (ameriški film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Pred polnočjo
A iii	meteorološko poročilo.
#	13.00 POROČILA
n0CI0li£l	nas'ec*nJ'^ Pet oddai televizijci v
J	napovedi niso določili točnega časa
predvajanja:
  POROČILA
  MOSTOVI, oddaja za italijansko
9.30 POROČILA	in madžarsko narodnostno skupnost
9.35 ŽIVŽAV, otroška matineja	  ZABAVNOGLASBENA	OD-
iu.25 MODRO POLETJE, oddaja iz DAJA španske nanizanke za mladino
10.55 O. Davičo: PESEM, oddaja iz  ŠPORTNA POROČILA
beograjske nadaljevanke	..PTIČI TO POČNO, ameriški film
11.40 625, oddaja za stik z gledalci	Film, ki ga je posnel Andre Marton,
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA	je satiričen prikaz nelogičnega sodelo-
V današnji odaji za kmetovalce bo	vanja med znanostjo in vojaškim
beseda tekla o pripravah na spomla-	sistemom. Znanost in vojska hodita
dansko setev, o pridelovanju slakorne	ironična pota, ko pa trčita skupaj, je
pese, o uspehih in težavah pri prireji	žrtev običajno človek. Igrajo Souply
mleka in mesa bodo med drugim	Sales, Tab Hunter, Arthur 6Conelly
govorili tudi živinorejci brežiške Ag-	jn je kdo.
rarie, dobrodošlo pa bo tudi agro-	19.10 RISANKA
19.25	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	S. Stojanovič: IGMANC1, zadnja oddaja iz nadaljevanke
21.05	ŠPORTNI PREGLED
21.35	ŽIVETI Z NARAVO, dokumentarna oddaja
22.20	POROČILA
9.00	Oddaja za JLA — 16.30 Glasbeno popoldne — 18.25 Dokumentarna oddaja— 19.10 Na štirih kolesih (oddaja o prometu in turizmu) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20-45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 N^cholas Nickleby (oddaja iz angleške nadaljevanke)
s. 111.
ponedeljek
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Povej mi, povej, Madžarščina, Krog v barvi, Ustno izročilo. Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Srbski knjižni jezik. Risanka, Angleščina, Govori Branko Miličevič, Risanka, Velikani športa in olimpijske igre
17.20	POROČILA
17.25	MESEČEK
17.55	SPOZNAVANJE NAŠE NARAVNE DEDIŠČINE: OD IZVIROV DO IZLIVA LJULBLJANICE Izobraževalna oddaja bo prikazala zapleteno pot muhaste reke, ki ima veliko imen. Ta reka je oblikovala pravcate čudeže 'narave, ob njej živijo živa-
li, ki jih ni nikjer drugje, z reko pa je povezana usoda številnih ljudi.
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.40	PET MINUT ZA REKREACIJO
18.45	MLADI ZA MLADE
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	R. Marinkovič: ANGEL Novele in romani Ranka Marinkoviča, pomembnega hrvatskega književnika, ki je bil za svoje delo že odlikovan z nagrado Avnoj, pred kratkim pa smo prebrali, da ga bodo predlagali celo za Nobelovo nagrado, vse bolj privlačijo televizijske ustvarjalce. Tako je ekranizacijo doživela tudi novela Angel, ki jo je za zagrebške televizijce dramatiziral Davor Miladinov, zrežirala pa Nada La-
vicki. Drama kaže tragičnost človeškega življenja, njegovo moč in nemoč, govori o zadovoljstvu pri ustvarjanju in nezadovoljstvu z ustvarjenim, o nemiru in umiritvi... Igrajo Dragan Mitrovič, Ivo Gregurevič, Nataša Ma-ričič in drugi.
21.10 STUDIO 2, kulturna oddaja
22.10 DNEVNIK
17.25	Dnevnik — 17.45'Prehodna postaja — 18.00 Ilustrirane zgodbe —
18.15	Izobraževalna oddaja — 18.45 Kulturni pregled— 19.00Telešport —
19.30	Dnevnik — 20.00 Raziskovanja — 20.50 Zagrebška panorama —
21.05	Thommy s pop show — 21.55 Borgijci (oddaja iz angleške nadaljevanke)
6.	III.
torek
1
8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Kmetijstvo, Za učitelje. Otroci ustvarjajo. Sedmi kontinent, Trebižat, Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Rastlinski laboratorij, Risanka, Botanik, Mladi tehniki, Risanka, Violina, Vsevedni nevedneži
16.30 ŠOLSKA TV: Vesolje, hrbtenica noči
17.30 POROČILA
17.35 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O R1IR 11
Burja iz lutkovne zgodbe jo marsikomu neusmiljeno zagode, nekaterim pa tudi rada pomaga, le prisluhniti ji je treba in z njo sodelovati.
17.50 ZABAVNA ODDAJA
18.25	DOLENJSKI OBZORNIK
18.40	PISANI SVET: FAD1L Kratek dokumentarni film Mira Prebela bo prikazal izsek iz življenja mladega Roma Fadila, zlasti to, kako se je znašel po prihodu v Slovenijo.
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VRFME
20.00	Ch. Dickens: ŽIVLJENJE IN DOGODIVŠČINE NICHOLASA NICKLEBYA, oddaja iz angleške nadaljevanke
20.50	SKUPNO Oddajo za jugoslovanske televizijske hiše so tokrat pripravili v Titogradu, govorila pa bo o produktivnosti dela, pri čemer bo šlo v glavnem za nakazovanje vzrokov, zakaj produktivnost dela v jugoslovanskem gospodarstvu nazaduje. Ta pojav je še posebej zaskrbljujoč zato, ker je naše gospodarstvo že doslej močno zaostajalo za razvitim svetom.
21.35	DNEVNIK
21.55 F. von Suppe: PREPAD, češka baletna pantomima
17.25	Dnevnik — 17.45 Kdor hoče, ta zmore — 18.15 Življenje knjige —
18.45	Video utopija (zabavnoglasbena oddaja) — 19.30 Dnevnik : 20.00 Folk parada —*20.4SŽrebanje lota — 20.50 Spomeniki revolucije (dokumentarna oddaja) — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Zagrebški sejem jazza 83
7.	III.
sreda
1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Mami, Pot pšeničnega zrna. Odmor, Miško Dra-gišič, Bolečina, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Biologija, Risanka, Kocka, kockica, Strip, Risanka, V zdravem telesu zdrav duh, Zadnje minute
18.05	POROČILA
18.10	CICIBAN, DOBER DAN: CVETLIČNI TRG
18.25	OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK
18.40SAVA, REKA, KI ŽIVLJENJE DAJE: BRODAR.IEN.TF NA SAVI
Tokratna izobraževalna oddaja bo gledalce seznanila, da je Sava dolga skoraj 950 kilometrov, za plovbo pa je primernih 600 kilometrov, od Siska do Beograda. Pred stoletji so ladje plule celo do Zagreba, v času rimskega cesarstva pa so manjša plovila po Savi in Ljubljanici prišla celo do Vrhnike. V prejšnjem stoletju so pripravili 129 različnih načrtov za ureditev plovnosti Save, a jih niso uresničili.
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA: PREKINJANJE, ameriški film
Delo, ki ga je posnel Peter Yates, obravnava pogosto temo iz sodobne ameriške kinematografije: vprašanje
mladoletnikov, ki iščejo smisel življenja. V ospredju so štirje fantje, ki ne vedo, kaj bi počeli v življenju... Za izvrsten scenarij je Steve Tesich dobil oskarja, igrajo pa Dennis Čhristopher, Dennis Quaid, Daniel Štern, Jackie Earle Haley in drugi.
21.35	DNEVNIK
21.50	OMIZJE
I /.25 Dnevnik — 17.45 Beli kamen (švedska oddaja za otroke) — 18.15 Izobraževalna oddaja— 18.45 Prijatelji glasbe — 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna sreda (prenos nogometne tekme Sparta : Hajduk) — 22.00 Dnevnik
8.	III.
četrtek
8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Dober tek, Okno v vesolje, Otroci ustvarjajo, Dokler gozd ne ozeleni. Izliv Save, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Oksidacija in redukcija, Risanka, Velasquez in Mu-rillo, Risanka, Poštar, Vsevedni ne-vednež
16.45 ŠOLSKA TV: Vesolje, hrbtenica noči
17.45 POROČILA
17.50 S. Pregl: ODPRAVA ZELENE-
GA ZMAJA, oddaja iz nadaljevanke za mlade
18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK
18.40	DELEGATSKA TRIBUNA
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	TEDNIK
21.05	BORGIJCI Na sporedu bo prva od desetih oddaj angleške nadaljevanke, ki velja za dozdaj največjo stvaritev BBC, do podrobnosti pa kaže življenje razvpite španske družine, ki seje razširila v Italiji in postala znana po spletkah, zločinih, incestih, izprijenosti, pohlepu in še čem. Nadaljevanka se največ ukvarja s Cesarom Borgio, papeževim najbolj častihlepnim sinom, ki je postal
vodja papeške vojske, strah in trepet . Italije, končno pa tudi svojega očeta. Igrajo Adolfo Celi, Oliver Cotton, Anne—Louise Lambert, Alfered Burke, Clive Merrison in drugi, po scenariju Johna Prebbla in Kena Taylorja pa je režiserske posle opravil Brian Farnham.
21.55	DNEVNIK
22.10	NAŠI BALETNI UMETNIKI: LANE STRANIČ
11.25	Dnevnik — 17.45 Smogovci —
18.15	Ravzoj tehnike — 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 19.30 Dnevnik — 20.00 Umetniški večer —
22.30	Zagrebška panorama
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 2. III.
4.30 — 8.00 Jutranji program. 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 8.35 Glasbena pravljica. 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Glasbena matineja. 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Vedri zvoki. 13.30 Od melodije do melodije. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Uvertura in scherzo. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
16.00	Vrtiljak. 18.00 Vsa dežela bo z nami zapela. 18.15 Gremo v kino.
19.45 Pojemo in godemo. 20.00 Zakaj imamo radi...? 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Iz glasbene skrinje. 23.05 Literarni nokturno. 0.05 —4.30 Nočni program.
SOBOTA, 3. III.
4.30—8.00 Jutranji program. 8.05 Pionirski tednik. 9.00 Pojte z nami.
9.20	Matinejski koncert. 10.05 Po republikah in pokrajinah. 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi. 11.30 Srečanje republik in pokrajin. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
12.30 Kmetijski nasveti. 14.05 (glasbena panorama. 16.00 Vrtiljak. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.00 Škatlica z godbo. 18.30 Mladi mladim.
19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Oddaja za Slovence po svetu. 23.05 Literarni nokturno.
23.15	Od tod do polnoči. 0.05—4.30 Nočni program.
NEDELJA, 4. III.
5.00—8.00 Jutranji program. 8.07 Radijska igra za otroke (Žarko Petan: Vsi telefoni tega sveta). 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska matineja. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za naše kmetovalce. 14.05 Pihalne godbe. 14.20
Humoreska tega tedna (Mark Twain: Zgodba o dobrem malem dečku).
14.45	Z malimi ansambli. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Pojo amaterski zbori. 16.20 Pogovor s poslušalci. 17.05 Priljubljene operne melodije.
17.50	Zabavna radijska igra (Gerhard Rentzch: Trnek). 18.30 Na zgornji polici. 19.45 Glasbene razglednice.
20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Glasbena tribuna mladih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Zaplešite z nami. 0.05—4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 5. III.
4.30—8.00 Jutranji program. 8.05 Aktualni problemi marksizma. 8.25 Rin-garaja. 8.40 Naučimo se novo pesmico. 9.05 Glasbena matineja: 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 13.30 Od melodije do melodije. 14.05 V gosten pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
16.00 Vrtiljak. 18.00 Na ljudsko temo.
18.25	Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Slovenija. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Pop delavnica. 21.05 Glasba velikanov. 22.30 Ob domačem ognjišču. 23.05 Literarni nokturno.
23.15	Zimzelene melodije. 0.05—4.30 Nočni program.' *
TOREK, 6. III.
4.30—8.00 Jutranji program. 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 8.35 Iz glasbenih šol. 9.05 Glasbena matineja.
11.35	Naše pesmi in plesi. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti.
12.40	Po domače. 13.30 Od melodije do melodije. 13.50 Mehurčki. 14.05 V korak z mladimi. 14.35 Mladinski pevski festival Celje 83. 16.00 Vrtiljak.
18.00	Sotočja. 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Metliški glas do Brazilije
Metliški radioamaterji so vzpostavili zveze po vsem  svetu — Večina operaterjev je mladih
METLIKA — Vrsto let je bila občina Metlika edina v Sloveniji, v kateri ni deloval radioklub. No, tudi to „liso” so metliški radijski navdušenci zapolnili, ko so pred dvema letoma ustanovili svoj klub, kije dobil oznako in razpoznavni znak YU 3 DME. Ob ustanovitvi je klub štel 19članov, od teh pa je imel samo en operater tako imenovani C razred.
Za začetek je oddelek za ljudsko obrambo pri metliški občinski skupščini klubu odstopil v uporabo potrebni aparat in nekaj opreme, člani pa so si sami uredili ' prostore v stari kino dvorani, da so sploh lahko začeli delati. Za začetek so priredili trimesečni ra-diooperaterski tečaj in tako imajo danes v klubu pet operaterjev Cin D razreda, dva operaterja Cin 16 operaterjev E razreda, med vsemi pa jih je kar dvanajst mlajših od 18 iet.
Čeprav so se kadrovsko dobro okrepili, pa je še vedno največja težava pri delu tega kluba poman-kanje denarja in opreme. Zaradi
denarnih težav pa tudi administrativnih prepovedi ima metliški radioklub še danes eno samo UV primopredajno postajo ter eno UKV postajo, ki sojo sami naredili. Kljub temu pa so osnovali konstruktorsko sekcijo, nabavili za njeno delo nekaj najosnovnejšega orodja ter začeli z najbolj enostanvnim delom.
Metliški klub ima vzpostavljene zveze po vsej Jugoslaviji pa tudi z radioamaterji v vseh evropskih državah, v nekaterih azijskih in afriških, njihov glas je segel celo do Brazilije. Seveda je odveč poudarjati, da je vse njihovo delo povsem prostovoljno.
A. B.
SPOSOJENO TRNJE
— Vseeno mi je, kje sodelujem: na volitvah ali na razpisu za zaposlitev. Povsod so kandidati že vnaprej znani.	,
(Iz Ježa)
20.35	Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih. 21.03 Radijska igra (Ervin Fritz: Stoli). 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Vodomet melodij. 0.05—4.30 Nočni program.
SREDA, 7. III.
4.30—8.00 Jutranji program. 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 8.30 Govorimo hrvaško in makedonsko. 9.05
, Glasbena matineja. 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 13.30 Od melodije do melodije: 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Vrtiljak.
18.00 Zborovska glasba v prostoru in času. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači. 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev.
21.05 Odlomki iz P. I. Čajkovskega opere Evgenij Onjegin. 22.30 Zimzelene melodije. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz za vas. 0.05—4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 8. III.
4.30—8.00 Jutranji program. 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 8.35 Igraj kolce. 9.05 Glasbena matineja. 11.35 Naše pesmi in plesi. 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti.
12.40	Od vasi do vasi. 13.30 Od melodije do melodije. 14.05 Enajsta šola.
14.20	Koncert za mlade poslušalce.
14.45	Naš gost. 16.00 Vrtiljak. 18.00 Z ansamblom Mihe Dovžana. 18.15 Jezikovni pogovori. 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Četrtkov večer pesmi in napevov.
21.00 Literarni večer. 21.45 Lepe melodije. 22.30 Večerna podoknica.
23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05 —4.30 Nočni program.
DELEGATI VPRAŠUJE-. JO
REGULIRA ti UBKH — strugo Obrha je treba regulirrati in tako obvarovati pred poplavami okoli 600 ha zemljišč, ki bi bila primerna za pridelovanje hrane, kar zdaj niso, je kar zahteval delegat Dolenje vasi. To njegovo zahtevo bodo naslovili kot vprašanje na Območno vodno skupnost Ljubljanica—Sava. Dodal je še, da so na tem območju včasih pridelali okoli 30 vagonov krompirja, zredili 150 do 250 glav krav in telic, 1.200 prašičev, pšenico so pridelovali na 36 do 60 ha zemljišč, koruzo pa na 70 do 120 ha. -
J. P.
KULTURNO DRUŠTVO KONČNO SVOJ PROSTOR?
ČRNOMELJ — KUD Miran Jarc je imelo pred kratkim rSdni letni občni zbor, na katerem so ocenili delo v preteklem letu za še kar uspešno, nadejajo pa se, da se bodo v letošnjem IctuJahko pohvalili z večjimi uspehi, saj jim je končno obljubljen dolgo pričakovani prostor, v katerem bodo imeli vaje. Izvolili so tudi novo vodstvo društva: predsednik je postal Mirko Čadonič, tajnik pa Marjan Črne.
„Trikon”, n.sol.o. tozd Konfekcija, n.sub.o. Kočevje, Reška cesta 16
vabi k sodelovanju
inženirja tekstilne konfekcijske tehnologije ali tekstilno-konfekcijskega tehnika z
delovnimi izkušnjami za organiziranje in vodenje proizvodne dejavnosti — izdelava hlač.
Nudimo možnost strokovnega izpopolnjevanja in pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Kandidate, ki bi želeli podrobnejše informacije, vabimo, da se osebno zglasijo v kadrovski službi ali po telefonu 061-852-216.
Pisne ponudbe z dokumenti o strokovni izobrazbi pošljite na naslov:
„Trikon", Kočevje, Reška cesta 16.
150/9—84
/SOP Krško-tozd Ikon Kostanjevica na Krki, Krška cesta 6, 68311 Kostanjevica na Krki
Razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osnovnega sredstva
— vozilo J M V” 2200 D KAMIONET letnik 1977 v voznem stanju Izklicna cena je 250.000,00 din
Javna licitacija bo v četrtek, dne 8. 3,1984 ob 14. uri v pfostorih TOZD Ikon.
Ogled je možen štiri ure pred pričetkom licitacije.
Pri ogledu morajo zainteresirani kupci plačati polog v višini 10% izklicne cene.	*
Kupec plača na doseženo ceno še prometni davek.
151/9—84
SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME £j|^ UUBUANA, ■
»K0VIN A R S K A k s«!«** rSbrS k b s k o
mONISKA POSTAJA IM POSTA RAŠKO - TEKOČI AACUM PRI SOK KRMO ST 51MORM-OOS3 _ MZOJAV •KOVINARSKA* KRŠKO - TELEFON KRŠKO Tl«, TMM. 7M«T - TELE*: 3ST« VU KOV
Delovna skupnost skupnih služb
objavlja
naslednja prosta dela in naloge
1. samostojnega referenta za varstvo pri deiu
Pogoji: višja šola iz varstva pri delu, oziroma druga ustrezna višja izobrazba, 5 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit.
2. socialnega delavca
Pogoji: višja šola socialne smeri, 1 leto delovnih izkušenj.
Dela in naloge so za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Objava velja 8 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po poteku objavnega roka. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Kovinarska”, Krško, kadrovsko splošna služba.”
152/9-84
OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem „Gorjanci” Novo mesto — Straža — TOZD Gostinstvo
Razpisna komisija objavlja
prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa TOZD gostinstvo (ni reelekcija)
Kandidati za razpisana dela in naloge
1. morajo izpolnjevati splošne pogoje iz člena 511. ZZD,
2. morajo imeti visoko ali srednjo strokovno izobrazbo gostinske, turistične,-ekonomske, pravne ali komercialne smeri z najmanj 5 leti prakse pri vodilnih delih in nalogah,
3. morajo predložiti program nadaljnjega dela temeljne organizacije.
4. moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Osebni dohodek po določilih samoupravnega akta. Ponudbe z dokazili naslovite na OZD ..Gorjanci" Straža—DSSS, razpisna komisija.
Ponudbe bomo sprejemali 15 dni po objavi.
Cestno podjetje Novo mesto , TOZD Gradnje, Novo mesto Ljubljanska 47
Komisija za delovna razmerja tozd
objavlja
prosta dela in naloge
kuharice II
Pogoji:
— poklicna gostinska šola ali priučitev za kuharska dela
— Zaželen izpit B kategorije
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
Cestno podjetje Novo mesto, tozd Gradnje, Ljubljanska 47
Obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli v 30 dneh po objavi.
Skupna služba samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti Novo mesto Kidričev trg 3 Svet delovne skupnosti
razpisuje
prosta dela in naloge
posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo štirih let
tajnika občinske kulturne skupnosti
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri,
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj,
— moralno politične kvalitete.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov:
Skupna služba SIS družbenih dejavnosti Novo mesto, Kidričev trg 3.
O opravljeni izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni.
KIT, Kmetijska zadruga Krka Novo mesto, temeljna zadružna organizacija Klas, n. sub.
o.	Mirna peč, po sklepu seje zadružnega sveta
razpisuje dela in naloge
upravnika TZO (individualni poslovodni organ)
Pogoji: poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo ali najmanj srednjo izobrazbo kmetijske, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri,
— da ima štiri oz. pet let delovnih izkušenj v svoji stroki,
— da ima sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa,
— da izpolnjuje pogoje po 511. členu ZZD,
— da izpolnjuje pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Novo mesto,
— da je odslužil vojaški rok.
Kandidat mora vlogi priložiti pismeni program zamisli uresničevanja razvojnega programa TZO.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov:
KIT, Kmetijska zadruga Krka Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10 (za razpisno komisijo TZO Mirna peč).
C*
Novoles, lesni kombinat w	Novo mesto — Straža, n. sol. o.
novoles delovna skupnost strokovnih služb
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti strokovnih služb
objavlja
prosta dela in naloge
1. računovodje tozda II (1 delavec)
2. referenta za kratkoročne in dolgoročne kredite (1 delavec)
pod naslednjimi pogoji:
— srednja šola ekonomske smeri in najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del,
— poskusno delo na delih in nalogah traja 60 dni. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju vlog.
KIT, Kmetijska zadruga Krka Novo mesto, tozd Krmila BrSljin, objavlja na osnovi sklepa ZD z dne 20. 2. 1984 javno prodajo
naslednjih osnovnih sredstev:
1. kompresor Trudbenik tip EK 600, leto izdelave 1971
2. osebni avtomobil LADA — 1600, prva registracija 1981
Javna prodaja bo opravljena v torek, 6.3.1984, ob 8. uri v prostorih tozda Krmila, Bršljin 16.
157/9-84
UNIČENIH 12 TON RASTLINSKEGA SLADKORJA
DRNOVO — 24. februarja ob 3. uri zjutraj je prišlo na priključku na magistralno cesto Ljubljana—Zagreb do prometne nesreče, ki je zakrivila za 600 tisočakov škode. Živko Mičič iz Reke je peljal tovornjak s priklopnikom proti priključku, zaradi prevelike hitrosti pa gaje zaneslo na levo stran ceste, kjer se je vozilo prevrnilo, pri tem pa se je razsulo in uničilo tudi 12 ton tovora, rastlinskega sladkorja.
OBRTNIKI V NOVIH PROSTORIH
SEVNICA — V soboto je bila v dvorani gasilskega doma najprej skupščina, zatem pa še zbor obrtnega združenja. Na kraju srečanja so odprli nove prostore združenja v novem naselju Pod Vrtačo. Vrsta obrtnikov se je izkazala pri delu za te prostore, tem so na zboru podelili tudi priznanja. Za te prostore so namenili denar pravzaprav iz samoprispevka obrtnikov, saj so se za to pred časom odločili za višjo stopnjo združevanja denarja. Tudi vnaprej bodo združevali po stopnji 1,5 odst. Poslej naj bi tako zbrani denar namenjali za gospodarsko pomoč članom združenja. O teh shodih bomo še 'poročali.
OBVESTILO UPOKOJENCEM
Po sklepu odbora za reševanje stanovanjskih zadev upokojencev pri stanovanjski skupnosti občine Novo mesto je objavljen razpis za dodeljevanje posojil za obnovo, dozidavo in izboljšavo stanovanjskih hiš upokojencev za leto 1984. Razpis je objavljen na sedežu stanovanjske skupnosti in sedežih vseh društev v občini. Rok za vlaganje prošenj je 31. marec 1984.
Člani društev in ostali upokojenci, ki želijo najeti taka namenska posojila, naj se čimprej zglasijo na sedežu stanovanjske skupnosti v Novem mestu, drugo nadstropje, soba št. 60, kjer bodo prejeli ustrezne obrazce in oslala pojasnila. Postopek je poenostavljen, saj bodo predračuni izdelani na osnovi ogleda komisije pri stanovanjski skupnosti.
155/10-84
OTVORITEV KNJIŽNICE
ŠENTJERNEJ — 23. februarja so tu zabeležili pomemben kulturni dogodek, odprli so obnovljeno ljudsko knjižnico, ki nosi ime po pesniku F. Prešernu. Otvoritev je spremljal kulturni program, ki so ga pripravile članice kulturne skupine OO ZSM in učenci osnovne šole. Nov prostor je knjižnica dobila v stari osnovni šoli. Na policah je zdaj 6.121 knjig in revij. Odprta je dvakrat na teden: v četrtek od 16. do 20. ure in v nedeljo od 8. do
12.	ure.
Staro knjižnico so leta 1980 zaradi neprimernih prostorov zaprli. Do novih prostorov pa je krajevni skupnosti z denarjem pomagala Iskra, medtem ko je materialno in strokovno pomoč dala tudi novomeška Študijska knjižnica. S prostovoljnim delom so pomagali člani kulturne skupine OO ZSM. '
K. Z.
KMALU POLETNI ČAS
V Uradnem listu SFRJ št. 61 z dne 2. decembra 1983 je bil objavljen Odlok o dnevu in trenutku prehoda na poletno računanje časa ter o dnevu in trenutku poma-knitve na srednjeevropski pasovni čas v letu 1984.
Tako bomo pričeli računati poletni čas v letošnjem letu 25. marca ob drugi uri zjutraj, ko bomo urne kazalce pomaknili za 1 uro naprej na tretjo uro zjutraj.
S poletnim časom bomo prenehali 30. septembra ko bomo pomaknili urne kazalce s tretje ure zjutraj nazaj na drugo uro.
Ker pa se bo 30. septembra druga ura pojavila dvakrat, bomo prvo označili kot druga ura A in drugo kot 2. ura B.
GASILSKI OBRAČUNI
RIBNICA — Gasilska društva v ribniški občini so na februarskih občnih zborih pregledala svoje dosedanje delo in sprejemala načrte za naprej. Povsod so poudarjali, da so lani uspešno delali, za kar so najbolj zaslužni prizadevni člani. Marca bo občni zbor 'občinske gasilske zveze. Delovanje gasilskih organizacij bo tudi letos živahno, saj se hočejo izkazati pred republiškim gasilskim kongresom, ki bo v Mariboru.
M. G.-č
ZAHVALA
82. letu starosti nas je po dolgotrajni in hudi bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica
MARIJA
JAKŠE
roj. Krese iz Dol. Straže 16
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste našo pokojnico spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo osebju doma starejših občanov v Novem mestu za skrb in nego v zadnjih dneh njenega življenja. Najlepše se zahvaljujemo tudi OOS Gorjanci Straža, Opekarni Zalog, Novoles, tozd TDP Straža, TAM Maribor, za podarjene vence, kakor tudi duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Komisija za delovna razmerja Elektrarne Brestanica
objavlja
prosta dela in naloge
2 čuvajev
za nedoločen čas
Pogoj: osnovna šola in enoletne delovee izkušnje.
Pisne prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po dnevu objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 20 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
149/9—84
Kje si ti, naš dragi ata, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
V težkih trenutkih, ko smo ostali brez našega dragega ata
JOŽETA REPŠETA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, ga zasuli s cvetjem ter s toplo besedo in petjem počastili njegov spomin. Hvala vsem za ustmena in pismeno izražena sožalja. Posebna zahyala velia delovnim kolektivom Gradis, tozd Kovinski obrati Ljubljana. Metalna, tozd Krmelj, osnovna šola Milan Majcen Šentjanž, Kovinarska Krško, Lisca, obrat Krmelj. z.a izredno zdravstveno skrb hvala dr. Moškatcliju iz ZD Krmelj, dobrim sosedom Pelkotovim pa za vso pomoč in dobroto. Hvala župniku za pogrebni obred. Za izkazano prijateljstvo in spoštovanje našemu atu vsem še enkrat hvala.
Žena Rezka, otroci in sorodstvo Šentjanž na Dolenjskem
DOLENJSKI LIST
21
m
tedensK6leda
Četrtek, 1, marca — Albin Petek, 2. marca — Milena-Sobota, 3. marca — Janja Nedelja, 4. marca — Kazimir
Ponedeljek, 5. marca — Janez Torek, 6. marca — Pust Sreda, 7. marca — Felicita Četrtek, 8. marca — Dan žena
LUNINE MENE 2. marca ob 19.31 — mlaj
Oc
SLUŽBO DOBI
OF
dobit
KADET, letnik 1966, v p stanju, po ugodni ceni pro-
KV KUHARICO tako* zaposlimo. Gostišče Pavlin, Mačkovec 31, Novo mesto, telefon 22-308.
TAKOJ zaposlim strojnika za buldožer TG 90.Telefon 25-iDl (Konda).
ZA ZANIMIVO DELO na terenu takoj zaposlim KV mizarja in delavca za priučitev. Zaslužek dober. Kranjc. Adamičeva 38, Novo mesto, telefon <068) 25-691.
TAKOJ ZAPOSLIM delavca ali delavko za delo s plastiko. Jože Bevc, Mi ho vica 23, Šentjernej.
damrftnez Gričar, Otočec 42. Ogled kaan
STANOVANJA
SOBO iščem. Naslov v upravi lista <781/84).
ODDAM dvosobno stanovanje s posebnim vhodom in sanitarijami zakoncema — najboljšemu ponudniku. Telefon 23-669.
IŠČEM SOBO v okolici Centra us-
merjenega izobraževanja, Novo mesto jDrska, Šmihel). Tel. 51-465.
ODDAM SOBOs souporabo kopalnice enemu ali dvema dekletoma. Naslov v upravi lista (773/84).	,
Motorna vozila
ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Ivan Petan, Vrh pri Ljubnu 11, Novo mesto.
RENAULT 4, letnik 1979, ugodno prodam. Kaplan, telefon 24-379.
Z 101, letnik 1975, registrirano do 20. 1. 1985, prodam. Toni Junc, Otočec 101.
126 P, letnik 1976, prodam za 9 M: Telefon 25-370.
PRODAM rabljeno plinsko napravo „Bedini” junior za avtomobile do 1800 cena. Telefon 25-948.
PRODAM avto R 4 TLS, letnik 1979, dobro ohranjen. Informacije po telefonu 20-585, od 15. ure dalje.
ZASTAVO 750 prodam. Božo Bu-talin, Ob težki vodi 32, Novo mesto.
KOMBI IMV furgon Diesel prodam. Telefon (068) 61-353.
ZASTAVO 101 C, letnik 1981, prodam. Grimšič, Trdinova 6, Novo mesto.
R 4, letnik 178, in traktor URSUS, 500 delovnih ur, ugodno prodam. Dušan Lozar, Pečje 11, Sevnica. Vprašajte na telefon 82-381, po 19. uri.
R 4 TL, letnik 1979, karamboliran, po delih prodam. Informacije po telefonu 20-320, popoldne.
P 126, la»hik 1981, prednji del karamboliran, prodam. Koncilja, Dobrnič 1.
DIANO, letnik 1976, prodam. Albin Staniša, Regerča vas 35, Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko ftihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda; Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz ustrezna druga valuta vtej vrednosti) — Devizni račun52100—620—170—32000— 009—8—9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za razpise, licitacije ipd 455 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28 . 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka Jenkova 1, p p 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
PRODAM ZASTAVO 101 comfort, letnik 1980, dobro ohranjeno. Marjan Grubar, Vavta vas 47, Straža.
FIAT 850 šport, 1970, v dobrem stanju prodam. Tomaž Sluga, Cesta 22, Krško.
PRODAM Z 750, letnik 1975,dobro ohranjeno, in letnik 1973 po delih, po ugodni ceni. Alojz Novak, Vrh 3, Hinje.
PRODAM športno Škodo, letnik 1977, obnovljeno. Silvo Metelko, Mokronog 186.
PRODAM Z 1300, letnik 1977, re-
fistrirano do oktobra 1984. Seničar, egova 15, Novo mesto.
Kmetijski stroji [I
vsak dan od 15. ure dalje.
ZASTAVO 750 L, letnik 1978,generalno obnovljeno in na novo registrirano, ugodno prodam ali zamenjam za traktorske priključke. Jože Štrbenc, JelševiBk 2, Črnomelj, telefon dopoldne 51-774.
PRODAM odlično ohranjenega GOLFA, letnik 1978. Kličite na telefon (068) 61-362 v večernih urah.
Z 75i, letnik 1978, registrirano do 1. 1985, z dodatno opremo prodam. Ogled možen po 18. uri. Anton Muhič, Koroška vas 9, Novo mesto.
NSU 1200 C, vozen, registriran, letnik l£o, prodam. Gorišek, Gor. Stara vas^5, Šentjernej.
L A dlo karavan 1200, staro devet mesecev, prodam. Informacije na tel. (068) 22-924.
GOLF, letnik 1980, ugodno prodam. K Roku 29, Šmihel, Novo mesto.
R 4, letnik 1979,52000 km, prodam. Šanta, Milke Kerin 7, Krško, tel. 71-954.
R 4, letnik 1978, prodam. Leopold Oklešen, Loke 5, Straža.
FIAT 126 P, letnik 1978, prodam. Štefan Lipovšek, Heroja Maroka 10, Sevnica.
GOLFA, letnik 1978, ugodno prodam. Tel. 21-747 (popoldne).
R 4 GTL, star leto in pol, prodam. Zaveršnik, Ragovska 9 a. Novo mesto.
LADO 1600, staro 2 leti in pol, dobro ohranjeno, prodam. Telefon (068) 23-534,
Z 750, letnik 1973, registrirano do avgusta, prodam ali zamenjam za motorno žago. Martin Cvelbar, Šmarje 37, Šentjernej.
LADO 1200, letnik 1974, prodam. Ogled 3. in 4. marca 1984 pri: Boršnar, Mirna 88.
PRODAM 126 P, letnik 1977. Srečo Vehar, Lobetova 34, Novo mesto.
PRODAM TAM 60T-5, letnik 1976 (kason 3 m), vozen z B kategorijo, in VVartburg — karavan, letnik 1976, registriran do 1985. Kamnoseštvo Simonič, Lokve, Črnomelj.
ugodno prodam zastavo
101, letnik 1976, karambolirano. Franc Avsec, Bučerca 4, Krško.
PRODAM ZASTAVO 750 S, letnik 1979. Hočevar, Dol. Težka voda 7 B, Novo mesto, tel. 43-735.
POCENI PRODAM ZASTAVO 101, letnik 74, december, na novo registrirano. Franc Mavrič, Heroja Maroka 26, Sevnica, tel. (068) 81-734.
OPEL KADETT, dobro ohranjen, letnik 1970, prodam. Anica Kralj, Grm 19, Trebnje.
PRODAM 126 P, letnik 1980, december, prevoženih 21.000 km. Tel. (068)51-866.
ZASTAVO 101 prodam po delih. Plantan, Cirje 24, Raka.
PRODAM Z 750,letnik76/77,Z 101 C, letnik 1980, in traktor Kormik 18K. Groblje 53, Šentjernej.
TRAKTOR FERGUSON in R 4 prodam. Telefon 21-575 (popoldan).
TRAKTOR URSUS C-355, malo rabljen, s kompletno čelno planirano desko, prodam. Stanko Felicijan, Šmarčna 12, 68294 Boštanj.
KOSILNICO BCS prodam. Jeralič, Mačkovec 11, Novo mesto.
UGODNO PRODAM enkrat rabljen puhalnik na elektriko, brez motorja. Slavica Zorko, Sela 13, Dobova, tel. (068) 67-400.
PRODAM traktor Zetor 5711 (55 KM), letnik 1978, zelo ohranjen. Marjan Stefanič, Pristava 13, Podbočje.
KOSILNICO Lombardini (malo rabljeno) z vozičkom prodam. Ivan Matekovič, Radoviča 20, Metlika.
FREZO Dieselv(14 KM) s plugom prodam. Martin Šašek, Dol. Suhadol 12, Brusnice.
PRODAM traktor Busato (25 KM), registriran, dobro ohranjen, podoben Zetorju (25 KM). Franc Potočar, Lašče 4, Dvor.
TRAKTOR FENDT (35 KS) prodam. Ivan Pangerčič, Sp. Pohanca 24, 68253 Artiče.
TRAKTOR JOHN DERE (25 KS) s koso, 2800 ur, prodam. Ivan Žerjav, Sp. Pohanca 23, Artiče.
PRODAM čelni nakladač za traktor Deutz. Škocjan 70.
KOSILNICO BCS Diesel prodam. Marija Pravne, Selška gora 1, 68233 Mirna.
PRODAM traktorsko prikolico Ljutomer kiper. Zdravko Gregorčič, Družinska vas 28, Šmarješke Toplice, telefon 84-937.
TRAKTOR DEUTZ (40 KM)s koso prodam. Jerele, Dol. Gradišče 7, Šentjernej.
P R O !> A M
PRODAM kobilo, staro 6 let, srednje težko. Rožman, Pesje 9, Krško.
PRODAM ovce jezersko—solčavske pasme. Pavlin, Mačkovec 31, Novo mesto, telefon 22-308.
PRODAM gradbeno barako, velikost 3 x 5 m. Informacije na telefon 24-040.
PRODAM regal za dnevno sobo, kavč, fotelja in dve 1900 1 kovinski cisterni. Marija Žoher, Krško, Rozmanova ul. 40. telefon 71-443.
MLADIČE nemške ovčarje, z rodovnikom, prodam. Potočar, Bršljin 50, Novo mesto, telefon (068) 21-021.
PRODAM seno (5 t) in krompir igor. Tomič, Loke 10, Straža.
PRODAM barvni televizor Gorenje, star 7 let. Ogled možen v soboto popoldne. Jurman, Heroja Starihe 12, Črnomelj.
GRAMOFON TOSCA 21,vgaran-ciji, ugodno prodam. Drago Požun, Prapretno 24/a, Radeče.
STEREO KASETOFON SHARP, nov, prodam. Telefon 25-841 (po 14. uri).
PLINSKO NAPRAVO za avto prodam. Pero Matič, Jerebova 8 b. Novo mesto.
RAZTEGLJIV KAVČ in dva fotelja prodam. Informacije na telefon 24-
968.
PRODAM frajtonarico Melodija in motor za Z 1300. Zvonko Gal. Veniše 35, Leskovec pri Krškem.
PRODAM dva meseca stare jarkice, rjave, odlične nesnice. Jurij Stanovnik, Log 9, Škofja Loka.
NOVO PRIKOLICO za osebni, avto prodam. Cena 18.000,00din. Naslov v upravi lista (776/84).
PRODAM krožno žago (cirkular), premer 90 cm. Naslov v upravi lista (777/84).
PRODAM 1500 kg sena. Bračika, Gotna vas 40, Novo mesto.
PRODAM samo kompletno 548 kovancev, starih in novejših iz 42 držav, v albumih. Telefon (068) 51-029.
PRODAM tri kosilnice: Gorenje Muta s priključnim plugom, Alfinist Togelnot, in Irus (potrebna popravila), nov sadni in grozdni mlin (ta je kombiniran na motorni pogon), žitni mlin za vsa žita (80 o) in mlatilnico smukarico. Kupim zamrzovalno skrinjo (280 ali 310 litrov). Ivan Krajnc, Metni vrh 24, Sevnica.
PRODAM kombinirani štedilnik. Miletič, Majde Šilc 19, Novo mesto,
PRAŠIČA za z^kol (približno 150 kg) prodam. Gor. Globodol 11, Mirna peč.
PRODAM pevsko ozvočenje znamke MONTARBO 200 W, kompletno z mikrofoni, staro leto in pol. Naslov v upravi lista (778/84).
UGODNO PRODAM vino (šmarnico) v bližini Krškega. Naslov v upravi lista (779/84).
PRIKOLICO, dvoosno, kiper (4 tone), prodam. Franc Kovačič, Drama 14, 68310 Šentjernej.
TV ČOLOR (56 cm), nov, prodam. Leban, Mirna 228.
POCENI PRODAM eno leto rabljeno spalnico zaradi selitve. Telefon (068) 22-190.
BARVNI TV Gorenje prodam. Telefon 84-112.
PRODAM dva para juncev (težkih okrog 800 kg en par). Informacije na telefon 88-114.
MOTORNO ŽAGO 41 prodam. Je malo rabljena. Ivan Turk, Podgrad 9, Novo mesto.
PRODAM zvočni projektor in zvočno kamero. Tel. 20-529.
KOMBINIRANO OMARO za dnevno sobo ugodno prodam. Jazbec, Trdinova 15 a, Novo mesto, telefon 22-476.
OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Vito Ilič, Mestne njive 4 a, Novo mesto.
PRODAM skoraj novo omaro za dnevno sobo (175 x 270). Informacije po tel. (068) 82-027 od 7. do 10. ure.
PRODAM kombinirani štedilnik in peč na trda goriva (Kuepersbusch). Cvetka Hrib, Ul. Cankarjeve brigade 39, Trebnje.
UGODNO prodam električni kombinirani štedilnik Gorenje. Tel. 23-419, popoldan.
PRODAM kombinirano, malo rabljeno italijansko peč za kopalnico, znamke Brauu(drva—elektrika). Ivan Vidmar, Sadinja vas 18, Dvor pri Žužemberku.
PRODAM novo prikolico za osebni avto. Jože Zoran, Paha 1, Otočec.
PRODAM pograde z jogijem, vrtno kosilnico in otroški pony kolo. Tel. 25-916.
PRODAM malo rabljen črno-beli televizor, 50-litrski hladilnik in zakonsko posteljo (mahagoni). tel. (068) 62-546.
PRODAM PEČ ža centralno ogrevanje (25.000 kkal), rabljeno eno sezono. Bregar, Vel. Brusnice 98.
PRODAM 20-colski gumi voz. Franc Jakša, Gor. Paka 10, Črnomelj.
PRODAM 1700 kg suhega sena in psico ovčarko, staro 10 mesecev. Alojz Novak, Ratež 3, Brusnice.
„MERI” zakonsko posteljo z jogijem ugodno prodam. Tel (068) 23-661.
PRODAM ŽREB1CO HAFLIN-GER (2 leti), rabljeno spalnico. Jože Bračika, Smolenja vas 51, Novo mesto.
PRODAM 10 ton prvovrstnega sena. Tel. (068) 44-650.
TRIFAZNI HIDROFOR (130 I), prodam. Stane Jarc, Prečna 24, Novo mesto.
PRODAM gradbeno barako in trimestno harmoniko (Železnik), po ugodni ceni. Jože Novak, Gor. Straža 33.
do Novega mesta. Tel. 44-251.
KUPIM športni voziček za dvojčke. Tel. 84-334.
KUPIM rabljeno motorno kosilnico Alpina ali Padolini, lahko je tudi manjši motokultivator s priključkom za košnjo. Informacije: Srečo Petrič, na tel. 23—611 ali 23-575.
KUPIM manjšo kmetijo ali starejšo hišo. Informacije na telefon 23-261, Jurekič.
KMETIJO (starejšo hišo) kje na Dolenjskem kupimo ali najamemo. Šifra: ..AGRONOM — DOGOVOR”.
KUPIM enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje (brez centralne) v Novem mestu. Informacije: Bdeier, Mirna 252.
KUPIM kason, dolžine 6,5 m, ali kason kiper, 6 m. Viktor Fišter, Sp. Laknice 22, Mokronog', telefon (v petek in soboto popoldne) 85-230.
mmmm
Očku in dedku CIRILU KNEZU s . Trate ob 70-letnici iskrene čestitke! Ob 38. obletnici poroke pa babici ANICI in dedu CIRILU še veliko zd- ' ravih let. Otroci in vnučki.
Dragemu atu in staremu atu JOŽETU PAVLIČU iz Vel. Brusnic 36 želimo za 78. rojstni dan in god vse lepo, največ pa zdravja. Vsi njegovi, j
^OBVESTILA ■
’!
P O b I S
PRODAM 10 arov opuščenega vinograda v Bendjah po zelo ugodni ceni. Viktor Srebrnjak, Stojkova ulica 5, Ptuj, ali pa Erih Hrustanovič, Ratež 21, Brusnice.
KEMIČNA ČISTILNICA OBERČ, Novo mesto, ponovno naproša vse cenjene stranke, naj dvignejo svoja oblačila v petek in soboto od 12. do 14. ure. Po navedenem roku za oblačila ne odgovarjamo.
STRANKE, ki imajo naročene piščance pri PARKLJU v Mirni peči, naj jih dvignejo do 4. marca 1984.
GRAVERSTVO Aleksander KEČKEŠ — delavnica Šentjernej, telefon 32-048, Novo mesto. Novi trg l(hote! Metropol), telefon 21-348. Se priporočam!
PRODAM V1KENDICO: klet, stanovanje do III. faze, z vso opremo, 33 arov zemlje/vinograd, star 12 let, v Pišecah pri Brežicah. Elektrika, vodovod v hiši, primerno za stanovanje. Prodam vse skupaj za 135 milijonov. Informacije na naslov: Terezija Skerbinek, Černelčeva 19, Brežice (pri bolnišnici).
HIŠO Z GOSTILNO in mesarijo (1000 m2 zemlje), velik parkirni prostor, možnost vsake obrti, prodam v Kočevju ali zamenjam za enostano-vanjsko hišo z zemljo z doplačilom, ev. dam tudi poslovne prostore v najem. Pogoj odkup inventarja. Naslov v upravi lista (774/84).
UGODNO PRODAM del nedodelane hiše v Logatcu za večje stanovanje. Tel. (064) 50-332.	'
PRODAM PARCELO (14 a) v Naklem pri Črnomlju. Ivan Binder, Na utrdbah 24, Črnomelj.
;T*1
i Ljubečna Celje
hlevit
tlak za hleve Tel. (063) 25-800
Ljubečna Celje
izotal
RAZNO
termoizolacijski pod
IZGUBILA sem potovalno torbo As šport na poti Slinje:—Krško dne 6. februarja 1984. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne na naslov: Lojzka Kuntarič, Slivje, Podbočje.
PRIZNANI narodnozabavni ansambel išče dobrega in resnega baski-tarista, po možnosti pevca. Naslov v upravi lista (775/84).
SPREJMEM kakršnokoli lažje delo na domu (lepljenje, pakiranje, zlaganje, barvanje itd.). Imam svoj avto. Lahko pokličete na telefon (068) 21-065 - int. 52, vsak delavnik od 6. do 14.
VZAMEM v najem hišo z nekaj zemlje v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (780/84).
Pri zahvali za RUDIJA GORTAN, ki je bila objavljena v prejšnji številki, je bila pomotoma izpuščena zahvala GD Gradac.
KUPIM
KUPIM staro niso ali gradbeno parcelo v bližnji okolici Šentjerneja ali Škocjana. Janez Kovač, Škocjan.
KUPIM pšenično ali rženo škopo. Tel. 21—932.
KUPIM primerno zemljišče za gostilno v bližini avtoceste odGrosupljega
MARINKA DOLENC, Milana Majcna 1, in Jožica MALUS, like Vaštetove 16, Novo mesto, opozarjava-, naj si nihče ne lasti premičnin in nepremičnin, ki so last pokojnega Jožeta Žiberta, Zagrebška 29, Novo mesto.
30.000	3
20.000 '-i IZVODOV
80 USULO
to.OOOnv.
		Pomlad na vrt bo tvoj prišla in vprašala, kje si, bo sedla na cvetoča tla in zajokala, ker te ni. ZAHVALA
	H M \	
		Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je komaj v 58. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, hčerka in sestra
	/ iB	ANA HUDAK
		iz Sečjega sela 15 •
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo medicinski sestri Marici, intenzivnemu oddelku splošne bolnišnice Novo mesto, govorniku za poslovilne besede ter župniku za lepo opravljeni obred.		
Žalujoči: mož Jurij, sinova Bogomir in Marjan, hčerki Anica in Ivanka z družinami, sin Juriča, oče, sestri, brat in ostalo sorodstvo 			—			
ZAHVALA
Po težki in hudi bolezni nas je v 62. letu starosti zapustil naš mož, oč.e, stari oče, brat in stric
LUDVIK BON—MARKO
iz Adamičeve ul. 18, Novo mesto
Ob bqječi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih in pokojnemu darovali cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sosedom Blatnikovim, Grdinovim in Vrtnarjevim, zdravniškemu osebju ORL klinike Ljubljana, pljučnemu oddelku Novo mesto, ORL Novo mesto, reševalni postaji, patronažni službi, stanpvalcem Adamičeve ulice in Zagrebške, blokov IV., VL, VIII., govornikom za poslovilne besede, pevcem in godbi, ZB Novo mesto, delegaciji bataljona VQSOF, IMV Novo mesto ter vsem, ki ste našega očeta spremili na njegovi zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
\ ‘f Ob boleči izgubi naše drage mame in babice
NEZE
GAZVODA
roj. Mihalič
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin, prijateljem, znancem, sosedom, še posebej Košmrljevim, DO Zdravstveni dom Novo mesto, hotelu Grad Otočec, Kemični čistilnici Novo mesto in Novotehni Novo mesto za pomoč v teh težkih dneh, poklonjeno cvetje in vence ter številno spremstvo naše pokojnice na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerke Fani, Milka, Micka, sinova Ivan in Franczdružinami.
Dom je prazen in tih, ker tebe, dragi ati, ni, a v srcih naših ostal boš živ.
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož in oče
LEOPOLD
RUS
iz Mirne peči, Golobinjek 12
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnemu podarili vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivoma SGP Pionir Novo mesto in PTT N ovo mesto za vence, sosedom Š malče vi m za nese-bično pomoč in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Tončka, sinovi Polde, Martin, Peter, Pavel in ostali sorodniki
Pomlad na vrt bo spet prišla in vprašala, kje si ti.
Sedla bo na cvetoča tla in zajokala, ker te ni.
Z A II V A L A
V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, tast in stric
JANEZ
JERELE
Iz Karelč pri Kostanjevici
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni internemu oddelku bolnišnice Brežice, ZD Kostanjevica, podjetju Krzno iz Zagreba, kostanjeviškemu oktetu za zapete žalostinke ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
.. -jgajiLfikag'ffiScfefct-n-
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, ata, brat in stric
FRANC
PAVČEK
iz Dol. Straže 29, Straža
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sotodnikom, ki so nam kakorkoli pomagali, v težkih trenutkih stali ob strani, ustno in pismeno izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Opekarni Zalog, ZZB NOV Straža, ZS Triglav — DOS Novo mesto, Društvu upokojencev Straža. Še posebno se zahvaljujemo družinam A. Pavček, Vidmar, Saje,.Barto!j in Kobe, gasilskemu društvu Dol. Straža za organizacijo pogreba, govornikoma Virantu in Turku za poslovilne besede, godbi Novoles Straža, pevcem ..Maks Henigman” iz Dolenjskih Toplic in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
'JKiK 'k . X,& •.
ZAHVALA
Po dolgotrajni težki bolezni nas je v 71. letu za vedno zapustila draga teta, sestra in svakinja
MARIJA
KUMP
Črnomelj, Vrtna 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem, znancem in prijateljem, udeležencem pogreba, darovalcem cvetja in vencev. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Maksu Fornazariču in osebju internega oddelka bolnišnice iz Novega mesta, sosedom Žalčevim, Belavičevim, Adlešičevitn za nesebično pomoč pokojni pri njeni težki bolezni. Hvala govornikoma za poslovilne besede, nosilcem in godbi na pihala.
Žalujoči: vsi njeni, posebno nečak Peter
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, stric in brat
JANEZ PUNGERČAR
s Čilpaha 6, Trebelno
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč in podarjeno cvetje, delovnim kolektivom IM V — sodelavcem prikolic, TOZD za vleko vlakov Novo mesto, GD Štatemberk, ZZB NOV Trebelno ter župniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: sin Janez z družino, sin Jože, hčerka Milena z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je nepričakovano in po kruti bolezni zapustila draga mama, babica in teta
ROZALIJA PLUT - ZALA
babica v pokoju iz Semiča
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in vence ter pokojno spremili na zadnji poti.
*
Žalujoči: sin Valentin in nečak Stane z družinama
ZAHVALA Ob smrti našega dragega
LEOPOLDA
GORUPIČA
iz Črnomlja, Viniška cesta 19
se najtopleje zahvaljujemo sosedom, OOZB Črnomelj za vso izkazano pozornost, za ustno in pisno izraženo sožalje, dr. Boriču Zlatku in osebju ZD Črnomelj, ki sta mu lajšala bolezen, govornikoma za poslovilne besede, pevcem ter kaplanu za poslednje spremstvo. Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojnega spremili k večnertju počitku ter mu s svojo prisotnostjo izkazali čast in spoštovanje.
Žalujoča družina Gorupič Črnomelj, dne 28. februarja 1984
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama in stara
mama
ANA PEZDIRC
Iz Črnomlja
Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali pokojni cvetje ter vence ter jo spremillna njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric
ANTON
PEČAVAR
Hrast 19
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, sosedom in vaščanom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih ter nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala ZZB Hrast, posebno Radoše-vim, KZ Metlika, IMV NOvo mesto, osebju internega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Darko, Ivan, hčerka Mimica z družinami, sestra in ostalo sorodstvo
Kjer si bil, je praznina, kjer si zdaj, je bolečina.
V SPOMIN
26. februarja je minilo žalostno leto dni, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, stari oče in tast
ALOJZ BRULC
iz Smolenje vasi 65 Med nami ne boš nikoli pozabljen.
V globoki žalosti: vsi njegovi
m
V SPOMIN
4. marca bosta minili dve žalostni leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin in brat .
STANE
STRGAR
iz Brežic, Kvedrova ul. 5
Med nami živiš v lepem spominu, v naših srcih je neizmerna bolečina in žalost ter prazen dom. Hvala vsem, ki se ga spominjale in obiskujete njegov prerani grob.
Vsi njegovi
Z A H V ALA
Ob izgubi naše drage sestre in tete
ANE
LEGAT
iz Novega mesta, Ulica Milke Šobar 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki st£ jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Domu starejših občanov v Novem mestu se zahvaljujemo za vso skrb in nego v času težke bolezni. Posebna zahvala velja tudi duhovnikom za lepo poravljeni obred in poslovilni govor ter pevcem.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti
JOHNA VOGLfcRJA
iz ZDA
se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom za podarjene vence. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin. Hvala tudi Gasilskemu društvu na Prekopi, pevcem, govorniku za poslovilne besede in duhovniku za lepo opravljeni obred'.
Žalujoči: njegovi
i
*
s
%
%
*
*
S
*
I
5
%
*
I
LUČKA
Za tokratno sogovornico ni nič nenavadnega, da se je scela zapisala kulturniškemu in pedagoškemu delu. Iz Videčnikove družine izhaja cela vrsta učiteljev, oče Vilko, ki je bi! dogla leta ravnatelj mokronoške osnovne šole, se je ukvarjal z glasbo, brata sta igrala na deskah KUD Emil Adamič, sestra se ukvarja s kovanjem verzov. Torej je k njeni življenjski usmeritvi pripomoglo ozračje v družini, ta pa je vplivala na kulturniško delovanje v Mokronogu. Še danes se njena starša veselita njenega sodelovanja v folklorni skupini, zato z veseljem varujeta vnučko Tajo, ki je še premajhna, da bi plesala. Sicer bi Tajo lahko varoval njen može Jože, toda kaj. ko se je tudi on zapisa! folklori.
Pomenek z Lučko Dreža razkrije, da je prvič stopila na oder v domačem kulturnem domu že s štirimi leti, ko je nastopala ob dnevu žena. Potem pa je šlo nekako samo od sebe, tako da je nastopala v dramskem krožku, recitacijskem, v pevskem zboru. Do šestega leta je bila prepričana, da bo baletka, ker jo je očaral ples, s katerim je mogoče izraziti vso paleto človeškega čustvovanja. V Ljubljani je študirala nemščino in umetnostno zgodovino, diplomirala pa iz nemščine in knjižničarstva. Vleklo jo je domov v Mokronog, kjer je
jak čudovit" mir, v kraj, ki ga ne bi zamenjala z nobenim drugim. In na osnovni šoli je spet prevzela v roke vajeti na kulturnem področju. Letos jim je izredno uspelo praznovanje kulturnega dne. Prireditve so se vrstile ves dan, predstavili so se likovniki, glasbeniki in tudi njeni folkloristi so pripravili enourni program, za katerega je prejela priznanje svojih kolegov in kolegic.
„S folkloro v Mokronogu je začela zobotehnica, ki je bila zaposlena v tukajšnjem zdravstvenem domu. Tedaj smo pripravili dva nastopa, kasneje pa je folklora zamrla. Z velikim veseljem sem hodila k folklornim vajam, saj je bila to edina možnost za ples. Še danes mi ni žal, še posebej ko vidim, kako je folklora pri nas pognala globoke korenine. V Mokronogu imamo zdaj več kot sto folkloristov, ki plešejo v treh skupinah, zraven pa gojimo še ritmični ples in aerobiko. Resda nam je včasih manjkalo plesalcev, zdaj pa spet plesalk, a prepričana sem, da bo folklora v Mokronogu obstala. Pomoč imamo v Iskri, Induplatiju, raziskujemo pa tudi pristno mokronoško folklorno izročilo. Frenk, Gvido in Stanka so že našli pravo mokronoško nošo, tudi ples bomo naštudirali in tako se bomo lahko bolj dovršeno predstavili publiki. Če povem še to, da pripravljamo letos 10. jubilejno folklorno prireditev Igraj kolo, potem sem dovolj povedala o dogajanju pri na-š, "je dejala Lučka, kine skriva svojega temperamenta.
Tega ima dovolj, a kot kaže njen primer, za folklorista ni pomembno samo, da je srčen človek, dober igralec in plesalec ter pivec, kot je v šali dodala, ampak mora bili tudi zdrav. Lučki, ki ima tako rada ples, pa je bolezen preprečila, da bi še plesala. Zato je zdaj njena vroča želja, da bi lahko še kdaj zaplesala vsaj v mokro-noškem ljudskem plesu.
J. SIMČIČ
1
S
!
ž
*
*
*
*
*
4
\
Štiri zlata pravila velike nagradne igre Dolenjskega lista
1. Vsak novi naročnik dobi lepo knjigo.
2. Vsak deseti novi naročnik Dolenjskega lista prejme eno od večjih nagrad, ki jih je prispevalo dolenjsko združeno delo.
3. Vsi stari in novi naročniki Dolenjskega lista se v začetku marca, po končani igri, potegujejo za eno od premij, kijih bomo razdelili z javnim žrebanjem.
4. Nobena od nagrad ni vredna manj, kot znaša celotna naročnina na Dolenjski list. Med premijami naj omenimo televizor, zamrzovalno skrinjo, 20 kvadratnih metrov keramičnih ploščic, dva vikend turistična paketa v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, 10 vrhunskih gugalnikov, keramični kamin, smučarski kombinezon, kakršnega ima Bojan Križaj, dva kubična metra steklene volne NOVOTERM in seveda počitniško prikolico Adria—Caravan 380 QLS, ki jo je prispevala IMV.
DOLENJSKI LIST V VSAKO HISO %
Javno žrebanje za premije, ki jih je za stare in nove naročnike Dolenjskega lista pripravilo dolenjsko združeno delo, bo 22. marca — Naš časnik dosegel 30.000 izvodov naklade — Priložnost tudi za zamudnike
Naša velika nagradna naročniška igra se končuje, dolžni smo vam, dragi stari in novi naročniki, samo še finale: javno žrebanje za velike nagrade, ki jih je prispevalo dolenjsko združeno delo. Žrebanje bo 22. marca v prostorih uredništva Dolenjskega lista na Germovi 3, imena starih in novih naročnikov, srečnih dobitnikov, bo iz bobna vlekla 6-letna Lea Brulc iz Novega mesta.
Med dvomesečno akcijo je Dolenjski list, največji pokrajinski tednik v Jugoslaviji, s pomočjo dolenjskega gospodarstva pridobil več kot 1700 novih naročnikov. Po novem je stalna naklada Dolenjskega lista 30.000 izvodov, kar je v časih, ko gre časnik raje od hiše kot v hišo, nedvomno lep uspeh. Upajmo, da bo pri tej nakladi tudi ostalo, saj je po svetu in po Dolenjskem vedno toliko novic, da jih je za en
dober časopis. Stična točka med Dolenjskim listom in bralcem ni nagrada, te so samo za posladek,
• Seznam nagrajencev minulega tedna objavljamo na 8. strani.
ZA POPEVKO VESELE JESENI
Društvo glasbeftih delavcev Harmonija Maribor razpisuje javni natečaj za Popevko vesele jeseni 84, ki bo letos 15. septembra v Mariboru. Natečaja se lahko udeležijo vsi ustvarjalci zabavne glasbe s skladbami, ki še .niso bile javno predvajane, pogoj je, da je besedilo v katerem od slovenskih narečij. Melodije lahko avtorji pošljejo na kasetah kot ..demos" ali pošljejo note v treh izvodih- z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter posebej v treh izvodih natipkanim besedilom. Šifriranim skladbam naj priložijo v posebni ovojnici svoje ,osebne podatke. Skladbe lahko avtorji pošljejo najkasneje do 15. marca na naslov: Društvo glasbenih delavcev Harmonija, Maribor, Rotovški trg 1/1, s pripisom ^za Popevko vesele jeseni”.
ampak domača novica. Na njej uspešno gradimo 34 let. Toliko let namreč že izahja Dolenjski list.
Akcija je torej končana. Kaj storiti z zamudniki, s tistimi, ki zaradi dneva ali dveh ne bi prišli v poštev za velike nagrade? Sklenili smo, da bomo pri žrebanju za nameček upoštevali vse naročilnice,
LESKOVEC: SLAKOV KONCERT
Ansambel Lojzeta Slaka bo ob sodelovanju gasilskega društva Leskovec pri Krškem priredil v nedeljo, 4. marca, ob 16. uri v športni dvorani v Leskovcu jubilejni koncert, posvečen 20-letnici ansambla. Vabljeni!
PRVE RAKETE
SEVNICA — Na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika uspešno deluje raketarski krožek. Minuli teden so njegovi člani kljub sneženju uspešno izstreljevali svoje prve rakete na Hrastih. Kot se v matičnem klubu Vega veselijo tega naraščaja, so v skrbeh, kam z njimi, ker klub, ko bodo prerasli šolo, zanje nima prostora. '
Pri Mladenu ni črvov
Zbirateljska strast Mladena škrbiča — Z divjim kostanjem proti sovražnikom — lesnim črvom
MLADEN ŠKRBIČ: „Večkrat sem za smešno ceno dobil pravi zaklad”.
Gamsi v Posavju
V LD Loka pri Zidanem mostu jih je že dvajset
MALO KOZJE — Ob razpravah o družbenem dogovoru o lovstvu v posavskem lovitvenem območju je zlasti nekatere nelovce presenečala navedba, da so gamsi avtohtona divjad v tem okolju.
Seveda to ni divjad, ki bi se sem naključno pritepla. Tako so enega takšnih gamsov lani ustrelili na Planini blizu Tržišča. Lepa čreda teh okrasov visokogorja živi na območju lovske družine Loka pri Zidanem mostu. Njen predsednik Dušan Deisinger iz Radeč rad kaj več pove o njih.
„V mladosti, med obema vojnama, ko sem še spremljal na lovu očeta, smo na tej planini videvali gamse. Spominjam se, da jih je oče lovil zdr. Matkom na Brišlju med Zidanim mostom in Brišljem. Inž. Jenčič iz Trbovelj je pripovedoval, da jih je leta 1928 videl^
skupaj pet."
A. Ž.
. NOVO MESTO — Mladen Škrbič, učitelj pihal na novomeški Glasbeni šoli Marjana Kozine, vso letošnjo zimo niti enkrat ni ogreval svojega stanovanja v Jerebovi ulici. Morda se sliši čudno,1 toda ima nenavaden zbirateljski konjiček, k ..življenju obuja” stare, mnogokrat že pozabljene instrumente. Mnogi med njimi so Tiarejeni iz tankega lepljenega lesa in bi se ob menjavanju' temperature kaj kmalu ..razcveteli" in dragocenost bi bila le za v peč.
Stara glasbila res nekaj veljajo. Umetnik Jovan Kolundžija, ki je nedavno s svojo virtuoznostjo na violini navdušil občinstvo v novomeškem Domu kulture, je igral na 230 let staro Guarnierijevo violino, za katero je odštel kar dve milijardi starih dinarjev. Mladen v svoji zbirki res nima take dragocenosti, čeprav se je umetnik Kolundžija, ki si je ogledal njegovo zbirko, pohvalno izrazil tudi o stari violini iz Mladenove zbirke in nanjo tudi zaigral.
„Zbirati in oživljati stare instrumente ni take vrste konjiček kot zbiranje kemičnih svinčnikov, vžigalnikov in značk. Začel sem prav s temi stvarmi in se na koncu odločil za instrumente. To je vendar del mojega poklica", pravi Škrbič. Nekako pred 25 leti je v starinarnici kupil prvi stari instrument, čeprav takrat še ni vedel, da bo to prvi delček njegove danes že obsežne zbirke.
Mladenu seje do danes nabralo že več kot 50 različnih instrumentov, med katerimi je prava zbirka flavt različnih vrst, od prečnih do kljunastih. Pokaže tudi pravo indijsko piščal, ob kateri
zapleše kača. Mnogi instrumenti v njegovih rokah spet oživijo. Sicer pa pravi Mladen: ..Potrebno je živeti z njimi in jih vzdrževati.
Vsaj enkrat letno jih je potrebno namazati z mandljevim oljem. Boj proti črvom pa je poglavje zase.. Teh sem se rešil tako, da sem v kovček z instrumentom položil tudi nekaj divjega kostanja. Od takrat pri meni ni črvov.”
J. PAVLIN
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov
Priimek in ime: _ Ulica in hišna št.
Poštna številka in kraj:. št. osebne izkaznice:_____
Celoletno naročnino bom poravnal, ko bom dobil položnico.
Datum:--------------------------------------------------------
Podpis:-------------------------------------------------------
kozerija...••••••••••••••••«
SOŠOLKA RES NE MORE BITI
Nagradno akcijo so omogočili:
ki jih bomo prejeli do srede, 21. marca. Do tega datuma bomo vse nove naročnike nagradili tudi s knjigami, nagrade, ki pripadajo vsakemu desetemu novemu naročniku DL, pa so presahnile s 1. marcem, uradnim zaključkom naše velike nagradne naročniške akcije.
Čigav bo tomos avtomatic?
Poštarji se bodo za motorček potegovali do 1. maja — Vodi T omislav ____________Pavlič______________
Poštarji so še naprej neutrudni v tekmi za tomos avtomatic, ki ga bo uredništvo Dolenjskega lista podarilo tistemu pismonoši, ki bo do 1. maja letos (torej v 4 mesecih) pridobil največ novih naročnikov našega časnika. V torek, 28. februarja, je bil položaj naslednji:
1. Tomislav Pavlič, pošta Novo mesto, 59 novih naročnikov,
2. Jože Vidmar, pošta Dvor, 56 novih naročnikov,
3. Ivo Pirc, pošta Mirna, 46 novih naročnikov,
4. Marija Ban, pošta Škocjan, 38 novih naročnikov,
5. Anton Jene, pošta Škocjan, 38 novih naročnikov,
6. Feliks Kastelic, -pošta Žužemberk, 34 novih naročnikov,
7. Milan Škoberne, pošta Senovo, 30 novih naročnikov,
8. Slavka Kolenc, pošta Mirna peč, 25 novih naročnikov,
9. Leopold Peterle, pošta Mokronog, 21 novih naročnikov,
10. Na tem mestu sta skupaj Anton Dragoš iz Črnomlja in Jože Kuplenik z Otočca. Oba sta pridobila po 20 novih naročnikov.
• ••
Kadar koli je nanesla beseda na Repičevino, seje govorilo tudi o tovarišu Položajnežu. Priliznjenci so ga hvalili, preprosto ljudstvo pa je imelo povedati o njem tudi kaj slabega. Prvi in drugi pa so vedeli, da seje dokopal do položaja predvsem s kimanjem inskvasanjem reči.kiso prijale ušesom ljudi v foteljih. „Podpisati se že zna, dosti več pa ne,” je trobila naokoli Mara Re-piška, Klotilda Zračnikova pa ji je ugovarjala: „Če ne bi imel šol, ne bi bil to, kar je.” „Ima šole, ima,” je pritrjevala Mara Repi-ška, ..toda hitroparilne." Klotilda Zračnikova je obmolknila, ker se je slabo spoznala na usmerjeno izobraževanje.
Tovariš pa je imel doma telefon, kar jebilošteti za privilegij, kajti Repičevinaje prednjačila v telefonski zaplankanosti. Telefone so posedovali le naj-
odgovornejši Repičani, do njih so prihajali s priporočili, potrdili ali z drugačnimi uradnimi zvijačami.
„Naimanj stokrat na dan mo-iatn dvigniti slusalko,' se je širokoustila po kraju gospa Pol-ožajneževa, da bi tako prepričala sokrajane, kako pomembnega človeka ima pod streho. In prav telefon bi jo nekega dne skoraj spravil v grob. Zazvoniloje prvič in na drugi strani žice seje oglasil prijeten ženski glas:
„Rada bi govorila s Položaj ne-žem.”
„Ga ni doma. Ima pomembno sejo. Pokličite pozneje, prosim."
Zadrdralo je drugič, rezko, odločnd. Glas kot pred slabo uro.
„Se je vrnil?"
„Ne, ni še prišel. Dnevni red je dolginizčrpljujoč. Poskusite čez nekaj časa.”
Ob dvanajstih je ponovno zazvonilo. Glas je bilo dobro slišati,- kar gre šteti za čudež.
„Se je vrnil? Menda ne bodo sejali ves dan?” seje oglasil skoraj predrzen prijeten ženski glas.
„Pravite, da ga še ni. Kdaj pa mislite, da se bo primajal?” ..Hoteli ste najbrž reči, kdaj bo prišel, kajne?”
„Nekako tako. Res, kdaj se bo privlekel?”
..Zdite se mi dokaj intimni, gospodična.”
„Zakaj pa ne bi bila? S Položaj nežem sva sošolca. Izgimna-zije."
„To povejte kakšnemu drugemu bedaku, gospodična. Moj mož ni namreč nikoli videl gimnazije od znotraj.”
Odložila je slušalko s takšno ihto, da je plastika komaj vzdržala.	„	»
TONI GAŠPERIC
DANAl
m
novoles
labod
BMliSiBI
emona globtour
turistična agencija
‘TTHETrHim
TREBIIJE
O
/O ljubljanska banka
NOVOTEKS
beogradska banka pe novo mesto
KRKA
OPEKARNA
ZALOG
tozd Tovarna za predelavo krompirja
Kolinska
Mtc
met77k> k.
JUTRANJKA
| KOPITARNA
M&rcmtor
novoles
TOZD Industrija gradbene keramike Trebnje-Račje selo
ki,eh,a ^ naročite — DOLENJSKI LIST