( z"' - 'zH JU«*- PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760 BOŽIČNE LUČKE, 20 kosov, 1.473SIT, 35 kosov - 2.059SIT - BOŽIČNO DREVESCE z lučkami In okraski 4.81SSIT - BOŽIČNO DREVESCE za avto, 12 V, 1.372,50, okraski za jelko od 145 do 262 SIT, barvne žarnice, 220 V, 116.60 SIT. s KARTICO ZVESTOBE 5% POPUSTA. n minicom d.o.o., »egovo 13, m. »hote, tel.: OjJ 23 895, f«: 31 954 HINIIIH a 1 RAČUNALNIKI, KI LETIJO! s* , /vi Murska Sobota, 22. docembra 1994 • Leto XLVI • ŠL 51 • Cena 139 SIT VREME Ob koncu tedna bo suho in mrzlo. Ne prezrite, VESTNIK Vam poklanja koledar! Vestnikov koledar 22. december, četrtek, Demetrij 23. december, petek, Viktor 24. december, sobota, Eva 25. december, nedelja, božič 26. december, ponedeljek, Štefan - dan samostojnosti 27. december, torek, Janez 28. december, sreda, Živko Pregovor Sveti dan vetrovno, k leti bo sadja polno. 'iB Zase Ti že ne bi pisal osebnega pisma. Pišem ' Ti torej za nas ljudi, za Slovence. ____ J... _______ . Razlika se briše v naravi. Kot kaže, bo letos ! °^^nem pa izražam podrejenost. Pa božič na snegu. Mogoče bom kdaj v teh dneh i l’ tni zaradi tega ni nič nerodno. Zaradi zimskega obrata, ko se sredi najširše razpro-I po’f^ nesvobodnega ali celo strte teme iz globin oglaša drobno zvonjenje ■ 1 Prav prija mi, če lahko v vsem upanja, našel toliko časa in dolgo hodil v belo . i seznamu možnih naslovnikov dalj. Vedi, da mi takrat ne bo nič žal, če mi boš ! i .1 nekoga, ki mi je tako blizu, da mu kje na samem rekel, da mi ne uresničiš želja. I ‘'tv f drugi strani spet tako Zaradi ene take hoje ne ne bom žalosten tudi - l ^an’’ 'tnam do njega tako veliko spošto- pozneje. Toliko da veš. Da ne boš mislil, kako sem : '^lo^ž izgubil svojo zasebnost in sem poslej samo še i ^/«6! Jezušček! dovoliš, jemljem pra- pišem. Oh, glej, kako je to čudno! s _____-•__i_______t...:___ r>„ £ P . me nesvouourie^u un eeiu lahko v vsem '^šem ^<>nje. ffu zeio zui, ce IS ne ui oiiu. iuku iz.^ub/u zul^eunusl m sem posiej samo še j 0 nikogar, ki bi mu ga zaupali? Smo si rala pomoč za tujce, begunce in drugače mi- ljudje, ki živimo omejena življenja, sleče, ki bi jo tem pomoči potrebnim potem iab upanje? Smo si sami izmislili skupaj izročala. Prosim te, da bi živel med 'jic^ ^rno mi polnili Pandorino skri- Uudmi. ki hi skrivni in nnonstn nnmnanti 'n skrbi položili zgoraj, upanje pa pri Pital, A^e, izprositi dobro za svojo domovino. Ki zaradi osebne svobode. - Prosim Te pa vseeno. Prosim te, da bi v moji domovini, ki ima novo lokalno samoupravo (joj, kako nebo- j slovensko zastavo - njegova žena pa bi zbi- ; ljudmi, ki bi skrivaj in pogosto pomagali revežem. Prosim te, da bi ustavil roko in nogo tistemu, ki je na tem, da bi po nemarnosti . nismo. Če bi si sami tako uredili, potem onesnažil naravo. Prosim te nadalje, da bi ne bi spoznavali kot absurdnega. iIq I. 'norem pa začeti naštevati, kaj si želim, "I /JzlU/v __J tntvia '^Sa našega predsednika v kateri od sosednjih držav sprejeli z državniškimi častmi; da bi moji ■ P’'i^esel iz globin kozmične teme sodržavljani sprejeli razlike med ljudmi, ki 4 h- zemeljskih cikličnih svetlob, ne izhajajo iz neenako porazdeljene odličnosti '‘oni! ^^'^al prošnjo okrasiti s tistim, kjer se :______________________x:..^ hri(p ' Tabo in našim, zemeljskim, briše, ^idiš, Ti ne pišem zase, marveč za nas. in bi se dali voditi pametnim ljudem. Prosim te, da nas ne pozabiš! ŠTEFAN SMEJ Zadnja vest B "P ■ r< a ll'l^nnnt^ Čestitamo ob dnevu Trojčki r Kobilju Če bodo še drugi s iWi* •H H O za- s S fOmosti^nosti! Modro skočiti v Savo konski pari poskrbeli za tolikšen naraščaj, potem Kobilje čez čas ne bo več najmanjša pomurska občina! V ponedeljek se je namreč zgodilo tisto, kar sta Tanja in Boris (snaha in sin župana Pavla Ne-meta) pričakovala: rojstvo troje otrok. Medtem sta jim dala tudi že imena: fanta sta Aleš in Marko, deklica pa je Urška. Kričači so sicer na svet priku-kali v univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, dobro se počutijo in čez nekaj dni bodo s srečno mamico že v domači vasi. š. s. L^l — ■ li Socialdemokratska stranka Slovenile \/r\lh/lzor*n Sr\ t ____ . . SDSS SOCIALDEMOKRATSKA t. ■ . sil .-.uyiaiuciiiuMdii>K.d btranKa bipvenije se zahvaljuje vsem svoiim kpnHhdX.m'C° za zaupanje, ki ste ga izkazali stranki in njenim kandidatom za župane ter občinske svetnike na občinskih volitvah. socialdemokratske stranke božične praznike Z STRANKA SLOVENIJE /W SREČNO NOVO LETO ’95! 00 SDSS MURSKA SOBOTA Na zahtevne tuje trge '2važa več kot 75% celotne proizvodnje. Vsem volivkam, volivcem in sponzorjem ISKRENA ZAHVALA za vaše glasove in pomoč ob izvolitvi za župana občine ROGAŠovc i IN moravski; toplice želiva vam BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO AfOl O 1 Janko HALB Franc CIPOT OB IZTEKU NAŠIH MANDATOV SE VSEM OBČANKAM IN OBČANOM NAJLEPŠE ZAHVALJUJEMO ZA VAŠE ZAUPANJE ŽELIMO VAM BLAGOSLO VUEN BOŽIČ m SREČNO NOVO LETO IZVRŠNI SVET SO MURSKA SOBOTA L stran 2 vestnik, 22, decembra 1994 L aktualno okoli nas • v| Jeklotehna gradi v Budimpešti najzahtevnejše objekte, kot je elitni hotel Kempinski — Nezaupanje med Slovenijo in Madžarsko izkorišča drugi ■ LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so na izredni seji z večino glasov sprejeli zakon o financiranju občin, ki omogoča materialno podlago za delo 147 slovenskih občin. LJUBLJANA - Na prvi seji so se sestali člani sicer že tretje parlamentarne komisije, ki se ukvarja s tako imenovanim procesom JBTZ. Med drugim so sklenili, da bodo na pogovor povabili »četverico« (Janša, Borštner, Tasič in Zavrl) in člane prve komisije, ki je delala od konca 1988. do začetka leta 1990. ■ MARIBOR - Predsednik avstrijskega parlamenta dr. Heinz Fischer je obiskal Slovenijo. Srečal se je tudi s predsednikom Milanom Kučanom. ■ LJUBLJANA - V ožjem izboru za zunanjega ministra, ki naj bi nastopil najkasneje v 45 dneh, ko bo potekel mandat začasnemu zunanjemu ministru dr. Janezu Drnovšku, so ostali trije: novinarka, komentatorka Dela mag. Mojca Drčar-Murko, veleposlanik v ZDA dr. Ernest Petrič in veleposlanik v Nemčiji dr. Boris Frlec. LJUBLJANA - Z nedeljskim drugim krogom volitev še preostalih 90 županov novih občin so se končale prve lokalne demokratične volitve. •v« •v» »Najkakovostnejši in najhitrejsi •v« K ( ! ne more biti hkrati najcenejši!« tantov. da pripravi , odločilne izvedbene f in kako dobijo gradbeni ma ® _ 9 »Madžarski trg je zelo ali. t® Ime Jeklotehna je na madžarskem trgu od leta 1987. Do 1991. so poslovali v okviru predstavništva, nato pa so ustanovili samostojno družbo Jeklotehna Budapest kft., ki ima sedež v ulici Hegvalja. Čeprav je ta čas najbolj odgovorna oseba budimpeštansfce družbe Stefan Vida, s katerim --J--------r> - ' , smo se tudi pogovaijali, pa ne moremo mimo imena Stane Polanič, ki je pravzaprav poskrbel za sloves Jekiofebne kot iskanega organizatorja gradnje na ključ. Danes je njihov pomemben zunanji sodelavec, še prej pa je poskrbel za ustanovitev podobne družbe v Pragi v Češki Republiki, kije doslej že zgradila dva pomembna objekta v bistveno lažjih razmerah kot Posmu ■ MILANO - Med zaslišanjem italijanskega premiera Silvia Berlusconija se je pred palačo pravice zbrala večja množica ljudi. Nekateri so vzklikali v podporo medijskemu magnatu, drugi so mu žugali in zatqevali, da Berlusconijev kabinet ne bo dočakal niti prvega božiča. ■ STRASBOURG - Predsednik evropskega parlamenta Klaus Haensch je odločno pozval svetovno skupnost, naj naredi konec moriji v Bosni, poslanci pa so se v znamenje protesta proti neučinkovitosti prizadevanj, da bi razklenili srbski obroč okrog bosanske prestolnice, opremili z napisi »Sarajevo - 100 dni sramote«. ■ BELFAST - Britanski ministrski predsednik John Majorje ob slovesnem odprtju mednarodne investicijske konference napovedal prve večje naložbe v severnoirsko gospodarstvo, ki so jih obljubile britanske, ameriške in japonske družbe. BRUSELJ - Obrambnim ministrom držav članic severnoatlantske zveze ni uspelo skleniti ničesar, kar bi vplivalo na vojno v BiH. Poleg tega je Unprofor zavrnil Natov napad, saj še vedno upa na najbolj sprejemljivo možnost, da bi v BiH dosegli mir s pogajanji. BRATISLAVA - Za vsestransko poglobitev sodelovanja med Slovenijo in Slovaško obstaja veliko možnosti in ni nobenega razloga oziroma ovir, da jih ne bi izkoristili, sta med pogovorom ugotovila slovaški predsednik Michal Kovač in njegov gost iz Slovenije Milan Kučan. Predsednika sta se letos srečala že četrtič in potrdila dobre odnose med državama. BUDIMPEŠTA - Tu je potekala tridnevna konferenca o vlogi parlamentov v pripravah za včlanitev v Evropsko unijo. Konference sta se udeležila tudi predsednik odbora državnega zbora za gospodarstvo Feri Horvat in poslanec državnega zbora Gabrijel Berlič. ŽENEVA - Slovenija bo morala vsaj do pomladi počakati z namero, da se pridruži Efti. S tem so članice grupacije, ki jo z začetkom prihodnjega leta zaradi prestopa v Evropsko unijo zapuščajo Avstrija, Finska in Švedska, delno odgovorile na pismo slovenskega premiera dr. Janeza Drnovška. Efta je za zdaj pripravljena obnoviti pogajanja s Slovenijo o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini. ■ CASABLANCA - O razmerah v BiH so razpravljali tudi udeleženci vrhunskega zasedanja Organizacije islamske konference. Predsednik BiH Izetbegovič je. udeležence zaprosil za pomoč v orožju, hrani in denarju ter za podporo diplomatskim prizadevanjem vlade y Sarajevu. ■ LIZBONA - V glavnem mestu Portugalske je potekala ministrska konferenca o evropski energetski listini. Sporazum je v imenu naše države podpisal državni sekretar za energetiko Boris Sovič. Listina bo Sloveniji omogočila enakopravno sodelovanje na področju energetskega gospodarstva z vsemi evropskimi državami, državami nekdanje Sovjetske zveze ter z ZDA, Kanado, Japonsko in Avstralijo. PALE - Voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžič je predstavil nov načrt svoje strani za ustavitev vojne v BiH. V šestih točkah je zapisano, da se odrekajo določenemu delu ozemlja, prav tako pa nameravajo izpustiti zajete pripadnike Unproforja in vojake vladnih sil, mlajše od 19 let, ter se zavezujejo, da ne bodo več ovirali konvojev s humanitarno pomoto. V načrtu tudi pozivajo nekdanjega ameriškega predsednika Carterja, naj posreduje pri uresničevanju tega mirovnega predloga. DUBLIN - Voditelj irske stranke Fine Gael John Bruton je postal novi irski ministrski predsednik najveijetneje manjšinske vlade. ■ AIX-EN-PROVENCE - Francosko-italijanski vrh v tem francoskem mestu se je začel s srečanjem na »štiri oči« med francoskim predsednikom Mitterrandom in italijanskim premi-erom Berlusconijem. Vzporedno so se začeli tudi dvostranski pogovori med ministri obeh držav. na Madžarskem. Kako je lahko Jeklotehna konkurenčna v primerjavi z drugimi evropskimi družbami, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo? Ali drugače: bi slovenska firma npr. iz Ljubljane uspela na madžarskem trgu zgolj z angleškim in nemških jezikom? Ne, poznati je potrebno trg, partnerje, poznati in imeti zveze za oskrbo z dovolj zanesljivimi in ne predragimi izvajalci, ki so dovolj blizu, najti ustrezen material, predvsem pa je potrebno poznati madžarski jezik. Štefan Vida, ki je le eden od številnih prekmurskih predstavnikov slovenskih podjetij v Budimpešti, ima vse potrebne odlike - izkušen podjetnik, ki je bil prej zaposlen v Nafti Lendava, zelo dobro pozna razmere v madžarskem gospodarstvu, ve, da je za Slovenijo in Madžarsko slabo, ker vsi posli potekajo prek tujih tretjih bank, da bo Madžarska kmalu morala korigirati cene elektrike in zemeljskega plina in da tisti, ki je najkakovostnejši in najhitrejši, ne more biti hkrati najcenejši. V družbi Jeklotehna Budapest kft. je 8 zaposlenih, od tega štirje Prekmurci, ki obvladajo madžarski in druge tuje jezike. Ostali zaposleni so Madžari. Ta trenutek imajo štiri »žive« projekte, torej so sodelavci vsi polno zaposleni. Tačas končujejo gradnjo pisarniških prostorov v ulici Lajos in tovarni kartonskega papirja v Budimpešti, poleg tega pa so pričeli z gradnjo velikega nakupovalnega centra v Ljubljani. Njim so zaupali tudi gradnjo madžarskega veleposlani- najprimernejše. Jeklotehna je naredila pogodbo z naročnikom za določeno vsoto in ključ v roke, po drugi strani pa se je pogajala s podizvajalci, kooperanti o izvajanju večje ovire in katera stran ni pripravljena na dogovor? Ne vem, Imam občutek, da smo mi s temi problemi dovolj informirali našo ambasado in zunanje ministrstvo, kljub temu pa še ni nekega konkretnega dogovora ... Pri strokovnjakih še nekako popustijo, za nekvalificirano delovno silo pa Madžari pravijo, da imajo tudi oni dovolj brezposlenih delavcev. Kakovost dela njihovih zidarjev in kera-mičarjev je mogoče enaka naši, ne pa povsem! Res pa je, da naš zidar sem ne bo prišel, če ne bo zaslužil :|i štva in rezidenčnih prostorov v Ljubljani, ki poteka po načrtih in brez problemov. Zakaj jim niso zaupali gradnje slovenskega veleposlaništva v Budimpešti, ko pa jih povsod cenijo kot zanesljive in hitre izvajalce gradnje na ključ? Na to vprašanje nam g. Vida ni hotel del. V glavnem so bile to domače firme, kot so Pomurje oz. POMGRAD. Konstruktor, Stavbenik, IMP za strojne inštalacije, MONTER iz Splita, Elektra. "Vrednost posla, ki smo ga na ta način priskrbeli za slovenske firme, je okrog 150 milijonov mark,« je povedal Štefan Vida. Najbolj neprijeten spomin imajo pomurski gradbinci na lanski februar, ko so gradili objekt ORFI- MITHRA v Budimpešti; madžarska delovna inšpekcija je Pomgrad in njihove delavce dobesedno nagnala z gradbišča, ker trenutno niso imeli ustreznih delovnih dovoljenj. Gradnjo je dokončal GRADBENIK iz Lendave. Kljub večkratnim sestankom slovenskih in madžarskih vladnih predstavnikov problemi s pridobivanjem delovnih dovoljenj ostajajo Štefan Vida (Jeklotehna Budapest kft.): »Da vlada med slovenskimi in madžarskimi kupci nezaupanje do izdelkov, je posledica zgodovinske usmeijenosti, kulture, običajev ... Ampak tako je!« še naprej. »Delovna dovoljenja niso problem le na Madžarskem, odgovoriti. O tem je odločal nekdo ampak tudi v Sloveniji. Glede pro- tretji v Ljubljani. Nekateri se pač ne morejo' sprijazniti z dejstvom, da se vsi na vse ne morejo spoznati; če nekdo obvlada zunanjo politiko ali prodajo hladilnikov, se ne more spoznati hkrati na kupovanje parcel in gradnjo! Obnova in širitev hotela Nem-zeti 1987. leta je bil prvi večji pro- blema delovnih dovoljenj mislim, da bi se morali državi nekako le dogovoriti! Katera stran postavlja vsaj 1500 mark, tukajšnji zidar pa dela za 300 ali 500 mark in naredi pol manj. Ta madžarski zidar je torej kljub počasnosti še vedno cenejši kot naš, vprašanje pa je, če se to časovno izide!« Pred kratkim je bilo nekaj zapletov tudi z betonskimi deli, izdelanimi v madžarskih betonarnah in ne v Lipovcih, kakor je bilo to običajno pri prejšnjih gradnjah. Ugotovili so namreč, da je transport teh betonskih izdelkov iz Lipovec predrag, zato naj bi jih izdelovali v madžarski betonarni; pozabili so na slabšo kakovost le-teh oziroma se je zanje investitor zavestno odločil. Beseda plačnika pa je zadnja! Jeklotehna-s pogodbo sprejme tudi gradbeno dovoljenje, katerega del so načrti objekta. Nadalje angažirajo enega od projek- jekt Jeklotehne Budimpešti. Tega in dve naslednji novogradnji pisarniških in poslovnih prostorov ITC lil in BASF so še plačali iz madžarskega proračuna. Vse naslednje gradnje so bile investirane s pomočjo tujega kapitala, predvsem avstrijskega in nemškega. Sledili so naslednji projekti: LIN- SENFABRIK, DIPLOMATEN WOHNUNGEN, ALAG CENTER Bufohaus, CW BANK Buda-pest, KORONA Hotel Budapest. NAGVDIoFA Biirohaus, ALAG CENTER PEST Burohaus, Hotel KEMPINSKI. BUROHAUS Bud- pest, AEB Biiroheus. SLIBA Z Dunaja piše VESTNIK Izdaja Podjetje za Informiranje Murska Sobota časopisni svat; dr. Jože Betfemjak, Stefan Cigut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredniitvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Baiažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Ščman (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1994 je 1.600,00 SIT, polletna naročnina znaša 3.200,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tlak: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne ^evifke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. TRADE CENTER, AGIP Tank-stellen Komplex, ORFI-MITHRA Burohaus in DUNA PART v Budimpešti. Površina slednjega je 38 tisoč kvadratnih metrov, rok gradnje pa 18 mesecev. Najzahtevnejši je bil prav gotovo hotel Kempinski, ki gaje financiral lastnik znamenite nemške hotelske verige Philip Holzmann, katere večinski lastnik je nemška letalska družba Lufthansa; gradbena površina je merila 44 tisoč kvadranih metrov, rok končanja gradbenih del pa je bil 12 mesecev. Kakor pri številnih drugih objektih, sta bila tudi tukaj izvajalca POMGRAD Murska Sobota in STAVBAR MAribor. Med gradnjo je mariborsko podjetje doletel stečaj, tako da so morali vskočiti graditelji iz Zagorja. Kako pridobi Jeklotehna določen posel, ki je vreden nekaj milijonov mark, ki ga izvajajo slovenska in hrvaška gradbena in druga podjetja? »Ni natečaja, to so utečene povezave (ob pomoči g, Pola-ničau), ljudje se med seboj že poznajo. Po navadi povabijo nekaj podjetij v »zaprti krog« in izberejo j sl j 'I d i ŽI a 0i 'h 1,0l Vi 01 »Madžarski trg je ježav. f odprt, tako da ni nobenj t Določene investicije se , menoma s tujim kapita om novi »aporta« sredstev, o r j j da se v tem primeru uv f |j talfp ct-vnri tri bi SC jih mOg . l' |]; da se v tem primeru take stvari, ki bi se jih moj, dobiti na madžarskem trgu, “■'•'.c zete, da se potem uvaža cenejša notranja opt^ brez carine. Je pa velik problem, ker Madžarska za ves uvoženi upo-robljeni material Se vedno zahteva A-teste in certifikate. Čeprav so mogoče slovenski izdelki nareiem uo evroncicih standardih, je P°' -Un n2 samo zato, in to 1 uabo na ? m sa S c po evropskih standa^: • pa । trebno za njihovo fP plovne j se Madžarskem P*"' ^Mptia kiž®' ; madžarske A-teste. P® 1 Lute na j 9' lijo resno tržiti svoje i . V. Madžarskem, so sicer pn skrbela za te teste P . ^g^na; j z madžarskimi zahtev 5., : ----------------. -a doloce 11 w zahteve so na primer ...jadje m . vrste opreme strojne m g^gl S’ j t elektroinštalacije,« 1® P ~ priskrbijo ustrezne Vida. Tako Slovenija kot sta državi t. i. vita v prehodnem ! ta va da Sl j vi Madž’^? I ži- i pa so si žal svojo odločim^ ■-z nakupom državnih podjetij . ■ - n„npzato,da" dejav- borile tuje firme. Pa ne j ponovno oživile določna® , j nost in njihove izdelke p ja f 1 po vsem svetu! Predvsem ‘ Le- i V bi čez čas tovarno zaprle in I ■ nem trgu uvedle -prodajo s "I delkov. Države, ki so ( otresle planskega in nereai 6 ) spodarstva, so prehitro za“P , - jim podjetnikom (koacerno j so mahali z denarjem. 1®,/i^i uje le počasi, prodira jjjd - lei vzhodnoevropskih drža*, jj, vjj njimi pa je še vedno tip Tudi med Slovenijo in ■ ka ni zaupanja, saj bodo npr- jLjtetirO : Ji. ski kupci prej »zaupali« n« jip- , ali italijanskemu izdelk® , .J’ venskemu (čeprav je ta »ti^l yeljs lek pravzaprav slovensW' jnf tudi nasprotno. In ker si po-finančn«" .jt •»vaiD Lin zaupata niti na i •ej 'Je »Sl Ul liti na jo p dročju, vsi posli bank v tretjih državah. .. provizije in zadržujejo ? ■ svojih računih od 7 do D O' • Več o bančnih poslih P 'hn ./.fk Več o bancnin slednji številki BERNARDI^ I Božič, novo leto in njuni častilci Božični Dunaj mi je v letih prvega soočanja vrže: »Ko boč naslednjič dajala s tem mestom »Mozartovih kugel« in gospa najprej pomisli name!« No ja, pf^^^ v »Pelzmantelnih« predstavljal vse tisto, kar razpoloženje pač... ____ ____........._ __________ ____ . .. 'strijski trgovci računajo, da bo P .jfitO o blišču velikih nakupovalnih ulic in bedi za relativno suhih letih končno že prišlo vogalom nekaj korakov vstran. In tudi letos je debelo. Blizu 20 milijard avstrijskih tako: na osrednji dunajski promenadi, ra- naj bi bili vredni letošnji predbožični n^ skošni »Koroški cesti«, kjer se vam v glavi največ bodo zaslužili - skoraj četrtino ^gije najprej zavrti, nato pa vas praznina v denarnici - prodajalci iger in igrač. Kakor Že neK I postavi zopet na realna tla, tukaj svetijo prav tudi to leto obleganje nakupovalnih iste lučke kot že nekaj let, v peči pečejo kostanj kot je recimo dunajski »Shoping-^‘ in krompir, na vsakih nekaj metrov muzicirajo (SCS), večinska oblika prednovO .jg poulični godci, berači in klošarji pa preverjajo stresa. Na dunajski južni vpadnici usmiljenje božično razpoloženih mimoidočih, v decembru z 600.000 avtomobili, Nekateri prizori so zabavni, drugi ganljivi, zavili z avtoceste in pač po svojih zn^ tretji zopet »kaj tretjega«.._. prispevali k cestnim zastojem, slabem^’ po V debelo bundo zavit mladenič s frulo na ter k 5 milijardam letnega zaslužka ustnicah sedi na tleh in izvablja iz svojega prometu največjega evropskega raja za P instrumenta prečudovite napeve. Pred njim je nike. Največ bodo novodobni debel zvezek z notami, malo naprej prazna Merl^urja ob svojih obiskih v njegovih konzerva, podobna tisti Warholovi »Čamp- v Avstriji žrtvovali za oblačila (3540 taai M' sem drugače lahko videl v slabih filmih A v: bels«, zraven njega ogromen bernandinec, nad ATS), hrano in pijačo (3308 mio njim velik napis: »HORWATH-]uwelier«. Stvo (2257 mio ATS), ^abavno Svetleča izložba za njegovim hrbtom, z zlatimi (1730) ter za ure in nakit (1320). ‘TL/ " elekd^'^ /ju; ler iu ure iri riunu [jjzuj. , i« Gospodarske prognoze kažejo navT.f"'ad' ne pomaga kaj dosti. Toda fant tako ali tako men zadnje davčne reforme v Avstriji meditira z zaprnmi očmi. Koncentracija velja Čanje kupne moii posameznikov - jP zvokom, ki jih izvablja iz svojega instrumenta, svoj namen, pa tudi vstop v Evropski,.! Utrgano zibanje zgornjega dela telesa vsake čez dobra dva tedna je zadosten raP dIU toliko časa spremlja rahla sprememba ritma; optimizem tako podjetij kot tudi takrat fant blago prikima plehkemu zvoku veka« v Avstriji. Če velja tisto, kar trdi d udarca okrogle kovine ob pločevino pred njim, ški ekonomist Lucas v svoji »Teoriji Neki starejši par za trenutek obstane. Gospa nih pričakovanj«, da namreč gospodarji f poišče drobiž, ga spravi v konzervo pred fan- jekti zmerom pravilno sestavijo tom ter s prijaznim nasmeškom poboža lenob- stavljen iz informacij in pravilnih nega bernandinca. Nekaj korakov naprej go- skih prognoz, potem sffantu s frulo in “ spa svojega spremljevalca ujame pod roko, dincem na dunajski »Koroški cesti« , vendar le-ta zgolj nejevoljno zavije z očmi in bati za preživetje. ANDREJ urami in dragocenim nakitom na policah, mu kai do Ita: »ai »li del ka, lek dif Pei z e [or lek Sla’ in, dij, Z C »V i !»r:' Na, koj Mi dig' drt, kar kar V tl % Siv, j '''01 » stran 3 , vestnik, 22. decembra 1994 J ______________________________ aktualno doma Drugi krog lokalnih volitev Komentiramo Kal^no bo Občina Moravske Toplice Tomko, prav tako Lendavčana, pa je glasovalo 1.515 volivcev, kar je 27,68 odstotka. V drugih občinah, ki so nastale iz stare občine Lendava (Odranci, Črenšovci, Kobilje, Turnišče), prevzele pa so manj kot dve tretjini prebivalstva, so župane izvolili že v prvem krogu. Prepričljiva zmaga Franca Cipota Urugega kroga lokalnih volitev za novega župana se je v občini Morav-Toplice udeležilo 3.597 volivcev od 5.340 vpisanih volilnih upravičen-J kar pomeni 67,36 odstotka. Najbolj so se izkazali v Krncih, kjer so že o 14. ure opravili volitve. Po preštetih glasovih je dobil veliko podporo za , - neodvisni kandidat iz Tešanovec, 40- letni ekonomist in vodja DrUgi KFOg RS dGSnGin 1)1*6011 i ? finance in proračun SO Murska Sobota, Franc Cipot. Zanj se je ® je tet 1 ■ 2-580 volivcev ali 73,95 odstotka. Protikandidat dr. Franc Hor- I? (žst 8® predlagali SLS in Zeleni, pa je dobil 909 glasov ali 26,05 in o Občina Hodoš-Šalovci V novi občini Gornja Radgona sta se v drugem krogu potegovala za župansko mesto Miha Vodenik (LDS) in Anton Tropenauer (SKD). Volilna udeležba je bila 51,65-odstotna, večina volivcev pa je glasovala za Miho Vodenika - 65,09 odstotka glasov. V občini' Ljutomer, ki se ni razdelila tako kot večina dosedanjih, je prišlo na volišča samo 47,28 odstotka volivcev. Kot se je pokazalo, so nrevladovali tisti, ki so podpirali kandidaturo Ludvika Bratuše (SLS), saj I, ii 1.998 o o o .a 1, )-a o li )■ a e p prevladovali tisti, ki so podpirali kandidaturo Ludvika Bratuše (SLS), saj ftemočno Aleksander Abraham {e zanj glasovalo 66,18 odstotka udeleženih volilcev. Mirka Preloga , V novi občini Hodoš-Salovci pa je prišlo na nedeljske volitve 1.086 od (SKD+SDSS) jih je podpi' ---- ' ' irtk opisanih volilnih upravičencev, kar pomeni 54,35-odstotno ude- Najbolj »napeto« je bile žbo. "fa jg jjjja nižja kot v prvem krogu lokalnih volitev. Na veliko "Itlonjenost volivcev je naletel kandidat SLS, 30-letni kmetovalec Alek-^der Abraham iz Šalovec, saj je dobil kar 884 glasov ah 83,6 odstopa. ojn postal novi župan. Njegov tekmec Rudi Svetec, ki ga je predla-LDS, pa je prejel fe 173 glasov ali 16,4 odstotka. JERŠE Občina Lendava irlo 33,82 odstotka. Najbolj »napeto« je bilo v novi občini Radenci, kjer je glasovalo 58,05 odstotka volilnih i j t-.j x /tv. upravičencev. Odločali so se med Bredo Žnidarič (De-1 Toplakom (SDSS). Čeprav so mnogi napovedovali SUŠ) in Jožetom "Toplakom (SDSS). Čeprav so mnogi napovedovali zmago Znidaričeve, ki bi tako postala ena redkih županj v Sloveniji, se to ni zgodilo. Zmagal je njen protikandidat, za katrega je glasovalo 51,89 odstotka volilnih upravičencev. J. G. v Beltincih Kavaš, na Cankovi Flegar a I-li 1- financiranje novih občin? Pri denarju se pač večina stvari začne ali neha. In to velja tudi za nove občine. Zakon o financiranju občin ne ureja zgolj virov dohodkov, ampak tudi, za katere naloge bodo le-te denar potrebov^e. Ureja tudi financiranje zdajšnjih upravnih delavcev, ki bodo v prihodnje večino nalog izva-jali za državno upravo, vendar nekateri okrog petino sedanjih nalog tudi za lokalno samoupravo. Za morebitne odvečne delavce - kolikšno je njihovo število, so ugotovitve zelo različne - pa bo treba poskrbeti s sredstvi državnega proračuna. Nedvomno pa bo zakon o financiranju občin prehoden, saj bodo nove občine in s tem na novo postavljena državna uprava šele zaživele. Čas pa bo pokazal, koliko vse to stane. Pri tem se je seveda bati, da se bodo znova lomila kopja strankarskih interesov. Sicer pa je nov zakon o financiranju občin sprejet po hitrem postopku, ker je le-ta eden osnovnih pogojev za nemoteno delovanje novih občin. Občine lahko določijo petkrat višji davek od premoženja, kot je določen v zakonu. To pa seveda šele takrat, ko bo urejena ustrezna zakonodaja. Pri tem bo šel 30-odstotni delež dohodnine v občinskem proračunu v občinske blagajne. Tja pa bo usmerjen tudi davek od prometa z nepremičninami, razne takse in podobno. S tem bodo imele občine dokaj zanesljiv vir financiranja. Hkrati pa se bodo občine lahko zadolževale pri naložbah v negospodarske dejavnosti, kot so vrtci, šole, in ne zgolj pri naložbah v gospodarske javne službe. Mestnim občinam pa niso odobrili, da bi državni proračun zagotovil manjkajoči denar za izvajanje dodatnih nalog, če le-te ne dosegajo v celoti povprečno zagotovljene porabe na prebivalca v Sloveniji. Poleg tega bodo občine dobile tudi sredstva za izravnavo, če s svojimi viri ne bodo pokrile 90 odstotkov povprečne porabe na prebivalca. Ker še marsikaj ni znano, saj gre za prehodno obdobje, so pomembne prehodne določbe, kjer je opredeljeno, kako se bodo financirale občine do sprejetja občinskih proračunov. Zaenkrat bodo s sredstvi razpolagali župani občin, ki so bile ustanovljene na območju nekdanje občine. Veijetno pa bo treba počakati tudi do takrat, ko bo povsem jasno, koliko delavcev potrebujejo in kam s sedaj zaposlenimi v občinskih upravah. Doslej namreč ni znano, koliko jih je odveč in koliko jih bo sploh ostalo v državni upravi. Vendar pa je s sprejetimi odločitvami opredeljeno, da se do novih občinskih proračunov začasno nadaljuje financiranje vseh dosedanjih nalog in da bo presežno občinsko administracijo financirala država. Znano pa je tudi, da zakon ni povečal predvidenega 5-odstotnega deleža sredstev za lokalno samoupravo v bruto domačem proizvodu, čeprav so bili resni V Beltincih je v drugem krogu zmagal Jože Kavaš (SKD). Premagal je Jožefa Tivadarja iz stranke z i ‘ --i- /o, o. Zmagal je Jožef Kocon novi občini Lendava je 10.685 volilnih upravičencev. V prvem krogu je udeležilo 6.692 volivcev, to je 62,62 odstotka. Precej slabša pa žiln i udeležba na nedeljskih volitvah, saj se je glasovanja udefe-y .. m nekaj več kot polovica volivcev: 5.623, kar je 52,63 odstotka. Toial' odločali med dvema kandidatoma za župana: Gydrgyem ki je v prvem krogu dobil 1.293 glasov, in Jožefom Koconom, je v prvem krogu glasovalo 1.295 volivcev. Nedeljski zmago-,5 je Jožef Kocon, predmetni učitelj iz Lendave, za katerega se je ™gem krogu odločilo 3.923 volivcev, kar je 72,14 odstotka, za Gy6rgya Se >a le- ------ ------ , : istega političnega pola (SLS). Kavaševa zmaga po nekih predvidevanjih ni bila gotova, ker naj bi med obema kandidatoma šlo za tekmo med občinskim središčem Beltinci in okoliškimi {''■'vci so se 1 \Katerer- si :e le in , g' :a i-II iO i-ji !■ le la 9 i 1 I vasmi. Kavaš je iz Beltinec, Tivadar iz Lipovec, rivalstvo med središčem in okoljem pa v nastajajoči občini očitno še ni tako izrazito. Na Cankovi je zmagal Alojz Flegar s Tišine. Taka izvolitev bo najbrž nekoliko pomirila nezadovoljstvo Tišinčanov, ki se ne strinjajo, da imajo občinsko sedišče na Cankovi. Ne bo pa mogla preprečiti skorajšnjega zahtevka Tišine, da postane samostojna občina. ŠSM bolnišnična lekarna deli usodo zaradi sklenjene pogodbe Lekarna, ki so jo farmacevti zapustili o več možnostih. Ena od teh bi bila, da bi zasebniku, ki bi dobil koncesijo za opravljanje zasebnega lekarniškega dela, naložili, da mora določeno število ur nujno delati še v bolnišnični lekarni. Za to možnost zaradi vključene prisile se potem sam minister ni preveč ogrel. Še prej pa je razmišljal, da bi se z javnim lekarniškim zavodom dogovorili za pogodbeno delo farmacevta Vj^dnosti bolnišnične lekarne moremo razpoznati predvsem da zaposleni farmacevti s svojim strokovnim znanjem pri delu lahko sodelujejo pri izbiranju zdravil za določene Mš Strokovnejši pristop naj bi vodil ne le k učinko- e»nu zdravljenju bolnikov, ampak tudi k pocenitvi. To vse J spoznavajo in tudi uvajajo v zdravstvu razvitega sveta. Le-6» M P® strokovnega prispevka tudi nabav- “je h potrebujejo predvsem za bolnišnično zdravlje- leŽi t “dtov, torej specifična zdravila, potrebna za zdravljenje "skih bolezenskih stanj. Njene naloge so seveda še ijjj bolnišničnih oddelkov z zdravili, medicinskim potrošnim *rialom, kemikalijami in reagenti. diplomiranega v bolnišnici. Kot tretjo, a naj- »Plače v zunanjih lekarnah verjetnejšo iti tudi dolgoročno so vsaj enkrat iti več višje od možnost pa je predstavil, da naših, tako nam je eden farma- sama lekarniška enota pridobi cevt odšel v zunanjo lekarno, koncesijo za opravljanje zadrugi pa je pridobil koricesijo sebne dejavnosti po pogodbi za za zasebno delo. Zaradi tega bolnišnico, delo lekarne pa bi poskusi za tako spremembo. MILAN JERŠE 1 jj^®boška splošna bolnišnica kari ®°dobno opremljeno le-lioh ^^®^ko) korak bližje so-karn^”^^ ztdtavljenju, njena le-; Ven K. P® i® kot prva med slo-1 bolnišničnimi lekar- alj ' Pridobila tudi verifikacijo I priznanje * ' ; k ®- Ampak takrat, ko so le-j le^ ® ''erificirali, naj bi to bila ' ® petimi zaposlenimi J,'■,'^niiranimi farmacevti in P^firnj za strokovno farmacevtskimi tehniki, t J lekarna ostala samo to,5"V 'diplomiranim farmacev-lelca z vodjo bolnišnične i Nado Bernat - Klar. • Šlj J ^3dnjem letu sta nam od-iii J?'® diplomirana farmacevta dij ® ^fipendista, ki sta štipen-' d '™ila, tako da pri nas VeV “isf® iiifi začela,« je teri kadrovski stiski, v ka-' kar d® znašla bolnišnična le-! 'S??- ' '. . t o povedala vodja lekarne 'AJk?® PTva slovenska Vek , lekarna, ki je doži- *a 111 ____ ’ 11)»^ To lahko razu- t '®tno v,,;_____________. J. 1___________ l kot napoved, da bo po-I dru kmalu doletelo tudi (3 k^olnišnične lekarne. Le-kj?® kot javni zavodi in le-V ® '' bolnišničah so namreč 5y(^.®®takem položaju, ki ima i fiHj '^or v različnem načinu s strani zdrav-veiig r- ■ • ■’ Ml zavarovalnice, različnih •bostih, pridobivati si do- LDS -^^SŽSALNa demokracija SLOVENIJE datni vir zaslužka na trgu, posledica česar so tudi razlike med plačami zaposlenih v bolnišnični lekarni in lekarnah kot samostojnih zavodih. Razlike so začele nastajati aprilu 92. leta, ko je bil smo morali ustaviti proizvod- potem bilo plačano po pogodbi njo infuzijskih raztopin. To po- - meni, da kupljena draga Bolnišnica in njena lekarna bo-oprema, za katero so naši lju- sta torej sami morali sprejeti dje dali denar s samoprispev- odločitev ter poiskati rešitev, kom, stoji, drage raztopine pa kajti razpis za nove zaposlitve moramo spet kupovati. Sama bo najverjetneje ostal brez od-opravljam nujna dela farmacevta, na primer aseptiko in še zdravstvene zavarovalnice. meva. »Sama pa upam, da bo ka-druga dela v popoldanskem teri od kolegov vsaj za nekaj ur času,« je povedala Nada Ber- pripravljen sprejeti delo po po- nat - Klar. godbi v bolnišnični lekarni, da S problemom odhajanja zaposlenih iz bolnišnične lekarne raven,« je povedala vodje bolje sezna^en tudi zdravstveni nišnične lekarne Nade Bernat minister dr. Voljč, ki je ob tuh- _ Klar. lekarna ohrani svojo strokovno po aprilu vz. leva, ivv, uveden pogodbeni način plačevanja storitev v zdravstvu oziroma ustanovljena zdravstvena zavarovalnica kot plačnik zdravstvenih storitev. Financiranje bolnišnične lekarne je že INPO M«««««: dneva bolnišnici. Lekarna torej deli usodo sklenjene pogodbe med zdravstveno zavarovalnico in bolnišnico, kar tudi po- tanju in iskanju rešitev govoril MAJDA HORVAT V letošnjem proračunu občine Ljutomer se obeta pozitivni saldo Vsi zadovoljni? Ko je skoraj že kazalo, da bo imela občina Ljutomer precejšnje težave glede proračuna za letos - predvsem zaradi izdatnega sofinanciranja gradnje nove šole z vrtcem pri Mali Nedelji, Mestne hiše v Ljutomeru in drugih vlaganj - se je stanje bistveno spremnilo. V občinski blagajni naj bi ob koncu leta celo ostalo nekaj čez 2,7 milijona tolarjev. Na zadnji seji občinske vlade so se tega podatka, ki ga je posredoval Davorin Kurbos (občinski finančni minister) kajpak vsi izvršniki zelo razveselili. V minulih letih je bilo namreč dosti bolj kritično. Da se bo (naj bi se) letos tako ugodno izteklo, pa gre zasluga ustrezni državni službi, od koder so jim sporočili, da si lahko prihodke v občinskem proračunu povečajo za okrog 60 milijonov tolarjev (9 odstotkov). Tako bodo znašali celotni prihodki nekaj čez 710 milijonov tolarjev (namesto načrtovanih 649,8 milijona SIT). Izstopite takoj, brez nadomestila! Potem ko so poslanci SO Ljutomer na zadnji seji »dregnili« 60 milijonov je kar lepa vsota. In kako so jo razdelili? Največji znesek so namenili za dokončanje obnove Mestne hiše v Ljutomeru (11 milijonov SIT), za plače zaposlenih v državnih organih je predvideno nekaj čez 8 milijonov tolarjev, za plače zaposlenih v družbenih dejavnostih pa okrog 2,3 milijone tolarjev; dodatne zasebno podjetje INPO, v katerega je občina vložila (kot svoj , milijone tolarjev so namenili za cestno dejavnost, 2,5 milijona iJiV-V' ____ meni, da za presežene storitve ", v-.-. ni plačila. Neplačan pa ostane vložek) 20.000 nemških mark, zahtevali finančno n« ' tudi del materialnih stroškov P^®dl«g fapoja,! W S u K nakupa zdravil, ki so za "po- . ’ j® P®^al direktor omenjenega podjetja Silvo Potoči sebna zdravljenja tudi zelo vi- ’’ ™®nu družbe dokaj kritičen odgovor. ” šoki. Bolnišnične lekarne si na novo zaradi zakonske omejitve morejo pomagati z dodat-zaslužka, kot ga i plačila. Neplačan pa ostane r . . cfmcifAV nakupa zdravil, ki so za"po- ne nim virom lekarne s prodajo imajo javne ____ raznih drugih izdelkov. Te pa lahko koristijo tudi ugodnosti, ki jim jih omogočata farma- cevtska industrija in j zdravil na veliko. Četudi ve-zaposlene v obeh jav- liata za zaposlene v ouc. j«, - zavodih kolektivna po- nih zavodih koieKuvna pogodba in zakon o plačah v javnih zavodih, so se razlike v plačah zaposlenih povečale. Volivkam in volivcem se zahvaljujemo za zaupanje in želimo vesele božične praznike ter srečno, uspešno in zdravo 1995. leto! V v njem sporoča, da Inpo akceptira, da je občina kot družbenik vložila tožbo za izstop ter da ni pripravljena sprejeti njihovega predloga glede izplačila. Glede na to njihova ponudba, ki so jo podali na zapisnik sodišča, ne velja več. »Ker se gonja nekaterih poslancev SO Ljutomer proti našemu po- Problem se je torej dokaj zaostril. Kakšen bo izhod, je zaenkrat še težko reči. JOŽE GRAJ tolarjev za obnovo spomenika NOB-ja v Ljutomeru in ureditev njegove okolice, 3,1 milijona tolarjev za materialne stroške druž- benih dejavnosti itd. Proračunske številke so torej ugodne in kaže se strinjati z mnenjem članice IS Jerice Mlinarič, da je to samo pohvalno. Vprašanje pa je, ali bodo ob koncu leta zadovoljni vsi porabniki občinskega proračuna. Za nekatere predvidene (tudi zapisane) programe namreč niso namenili niti tolarja. JOŽE GRAJ prodaja djetju še nadaljuje in se nam s tem povzroča velika gospodarska škoda, saj trpi ugled našega podjetja, ki smo si ga pridobili s trdim delom na slovenskem tržišču, smo se odločili, da vam predlagamo, da izstopite iz družbe takoj in brez nadomestila. S tem boste vsaj do neke mere popravili škodo, ki ste nam jo v zadnjih letih povzročili in kar je dokazljivo,« je med drugim zapisano v omenjenem odgovoru direktorja Potočnika. Prav tako še piše, da bo družba INPO v nasprotnem s tožbo zahtevala izključitev občine iz družbe, saj da ji onemogočajo normalno poslovanje in povzročajo gospodarsko škodo. Inpo pa bo v skladu z zakonodajo pripravil zaključni račun, iz katerega bodo razvidni finančni kazalci in se bodo z njimi lahko seznanili tudi v občinski skupščini (po novem občinskem svetu). V Po osmih mesecih končno sklepčna seja gomjeradgonske skupščine \f nitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednje- Častno slovo? ročnega plana občine Gornja Radgona, ki je sicer predhodno dobil soglasje ministrstva za kmetijstvo in za okolje in prostor. Ker je bil njegov glas odločilen. Zadnji trenutek ali pet minut pred dvanajsto se je sestala gomjeradgonska skupščina - na robu sklepčnosti. Osem mesecev so se prelagali odloki in imenovanja z mize v predale in spet obratno. S papiiji še nekako gre, drugače pa je z ljudmi, saj so morali npr. ravnatelji in drugi imenovani osem mesecev živeti v negotovosti. Kakorkoli: poslanci gomjeradgonske skupščine ne morejo biti zadovoljni s svojim poslanskim delom, kajti le težko bi trdili, da so zastopali interese krajanov; predvsem so zastopali svoje lastne nečimrne interese ali zahteve stranke. Če bi za svoje delo dobili plačilo, si ga ne bi zaslužili. Za Vinka Mlinariča (dosedanjega načelnika Uprave inšpekcijskih služb za Pomutje, ki je po novem letu več ne bo, in občana nove občine Videm ob Ščavnici ali Sv.Jurij) ne bi mogli trditi, da v četrtek, 15. decembra, ni zastopal interesov krajanov. Občani nove občine Sv. Jurij prav gotovo ne bodo pristali na to, da bi imeli v svoji občini odlagališče odpadkov (vsaj zdaj v prvi fazi delovanja ne), zato je g. Mlinarič nasprotoval sprejetju odloka o spremembah in dopol- so morali imenovati usklajevalno komisijo. Na ponovno glasovanje so na Mlinaričev predlog dali nekoliko spremenjen odlok, iz njega so namreč črtali »grabonoško problematiko«, vendar se s takim predlogom nista strinjala poslanec Danilo Tirš in njegov družbenopolitični zbor. Uspeli so šele s tretjim glasovanjem, saj so morali izbirati med tem, da vsak trmasto vztraja pri svojem in da odloka ne sprejmejo, ali pa da kljub vsemu najdejo kompromis in omogočijo 80 krajanom, da dobijo lokacijska dovoljenja, Radenčani pa začnejo z gradnjo pokopališča. Nadalje se je spet zataknilo pri predlaganem drugem rebalansu letošnjega občinskega proračuna (ostanek 39 milijonov tolarjev), kjer je vsak računal, da bo lahko kaj iztržil za svojo novo občino, ali pa da se bo morebiti »novi« župan drugače odločil. Oprema v zdravstvenem domu je nujna, vanj pa zahajajo pacienti iz vseh treh novih občin. Tudi vodovod je skupni širši interes. So pa končno imenovani ravnatelji: apaško osnovno šolo bo še naprej vodil Tone Ravšnik, v Gornji Radgoni bo ostal ravnatelj Dušan Zagorc, na čelu glasbene šole pa Marjan Žula. BBP stran 4 vestnik, 22. decembra 1994 gospodarstvo Komunala in gradovi Zaradi volitev sta bili že dve seji gomjeradgonskega izvršnega sveta v prostorih Ljudske univerze v Gornji Radgoni - vedno z novo rzvrstitvijo sedežev. Vsekakor so imeli minuli četrtek, IS.decembra, na dnevnem redu kar nekaj »težkih« točk, pa če začnemo z zadnjo o prenosu zemljišč v lasti občine v Kmetijski sklad Republike Slovenije ali pa s prvo o programu in planu dela Komunalnega podje^a Gornja Radgona za leto 1995. Nasploh je usoda gornjeradgonskih komunalcev vprašljiva, kajti ne ve se, kako veliko bo v prhodnje njihovo delovno območje. Za radensko občino se ve, da bodo imeli svojo komunalno službo, ki pa bi rada zaradi Radenske in velike porabe vode prevzela še nadzor nad vodovodnim zajetjem. To pa ni sprejemljivo za radgonske komunalce, vsekakor pa se bo nadzor nad vodo podeljeval s koncesijami. Tako naj bi bilo tudi za črpanje gramoza, saj vidijo radgonski komunale! veliko možnost zaslužka s prodajo gramoza. Gramoznice da, ne pa za vsako ceno, je poudaril podpredsednik IS Janko Slavič, zato naj bi izdelali natančne načrte (ki bi morali imeti tudi soglasje naravovarstvenikov!). Javno komunalno podjetje bo poslej delno »na grbi« občine, drugače pa bo z novo družbo, katere sredstva bodo prenesena iz Komunalnega podjetja Gornja Radgona. To bo v prihodnje povsem komercialno podjetje za upravljane stanovanj in v naslovu ne bo imelo več »komunalno«. Med najbolj zanimivimi je bilo vsekakor poročilo o delih na gradu v Gornji Radgoni. Pooblaščeni predstavnik izvršnega sveta SO Gornja Radgona g. Vedernjak, ki nadzira obnovo gradu, je v nekaj kratkih formalnih točkah naštel, kaj vse so počeli to leto v zvezi z gradom, nikjer pa ni točno zapisano, ali dela potekajo po načrtih, če se izpolnjuje podpisana pogodba (ki bi že zdavnaj morala biti razveljavljena), kakšna bo pogodba o podnajemu in koliko novih podnajemnikov že imajo, kdaj bo predstavljena dokončna namembnost gradu in kdo ter kako bo opravljal son-dažne arheološke izkope. Zanimivo bi bilo tudi izvedeti, kaj pomeni »predlog za dogovor o dobrih namerah med občino Gornja Radgona in najemnikom Decolores«. Tudi z negovskim gradom ni sreče. Čeprav je to kulturnozgodovinski spomenik 1. kategorije, se država zanj le malo zanima. Niso imeli sreče z izvajalcem, ki je medtem propadel in sta tako nadaljnja obnova in iskanje najemnikov prepuščena občini. Le-ta zaenkrat skrbi le za sprotno vzdrževanje in čiščenje s pomočjo programa javnih del, več znanega pa bo po izdelanem predlogu potrebnih del Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora (program naj bi prejeli do 26. decembra). Letos so pod strogim nadzorstvom strokovnjakov sanirali renesančno ložo, in sicer dimnik, ostrešje s kritino, temelje, oboke in stike. Lani niso uspeli v celoti zapreti gradu pred nepovabljenimi gosti z vrati, saj se zaradi zelo slabega stanja vhodnega portala ■vrata lahko namestijo šele po njegovi obnovi. Poleg tega naj bi v prihajajočem letu še uredili obzidje, kritino na A-objektu in dvorišče. Negovski grad pa postaja čedalje bolj znan in zanimiv za turiste ne le zaradi novih razglednic, temveč tudi zaradi »grajskih večerij«, ki jih organizira v kletnih prostorih podjetje Negoj v okviru projekta Potepanje s konji. Sicer pa bo Kompas MTS lahko odkupil poslovno-stanovanjski objekt na Kerenčičevi 9, ker za ta objekt (kjer je kavarna in uprava) ni bil vložen zahtevek o vrnitvi premoženja, občina bo lastnino nad parcelami po vaseh prenesla na gasilska društva, izbrane turistične razglednice ^eprav ne vemo, katere so izbrane) bodo tiskali v tiskarni Šetisk Žalec, kot najugodnejši izvajalec za izdelavo lesenih podov in tesarskih del v Muzeju (»špitalu«) v Gornji Radgoni je bil izbran domači LEMKO. BERNARDA B.PEČEK Hortus osvaja Evropo Da je uspešnost nekega podjetja predvsem odvisna od sposobnosti njegovega vodstva, seje v praksi že večkrat potrdilo, le malo pa je primerov, ko seje zavoženo in tako rekoč propadlo podjetje ponovno postavilo na čvrste temelje. V ljutomerskem Agroplodu, ki so ga pred poldrugim desetletjem zgradili kot pretovorno skladišče v okviru Emona Commerca, posebej ambicioznih razvojnih načrtov v preteklosti niso delali, v ljubljanskem podjetju pa temu takratnemu tozdu tudi niso posvečali posebne pozornosti. Po ukinitvi tozdov je Agroplod postal sestavni del enovitega podjetja, očitek, ki bi ga lahko naslovili na tedanje vodstvo ljutomerskega tozda, pa je, da se ni odločilo za osamosvojitev, kot so to storili v Emoninem tozdu Obala v Kopru. Po razpadu jugoslovanskega tržišča se je namreč Emona Commerce znašel v hudih težavah, v Ljubljani je čez noč ostalo brez dela 350 delavcev, pretresi pa niso obšli tudi ljutomerskega obrata, kije bil tako rekoč edini proizvodni sektor v okviru ljubljanskega podjetja. Razmere v Emona Com-mercu so se v letu 1992 zaostrile tako daleč, da je bil s 1. septembrom v podjetju uveden stečajni postopek, kar je imelo za posledico, da so tudi zaposleni v Ljutomeru ostali brez zaposlitve. Na pobudo takratnega občinskega vodstva je vodenje v ljutomerskem obratu prevzel Boris Filipič, ki mu ni I bilo vseeno, kakšna bo nadaljnja usoda tega kolektiva. Bolj kot lastna, ga je skrbela usoda tistih zaposlenih, katerih socialna varnost je bila v celoti odvisna od tega obrata. Čeprav je že vse kazalo, da bodo obrat zaprli, premoženje pa razprodali, je Filipič pripravil ustrezen program, tako rekoč brez obratnega kapitala pa mu je uspelo, da so proizvodnjo obdržali. Že pred uvedbo stečajnega postopka so v ljutomerskem obratu začeli razvijati lastno blagovno znamko, vendar so v glavnem še vedno delali za druge partnerje pod tu- tus pa so že v letu 1992 dobili najvišje priznanje šampion kakovosti na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, lani pa so na sejmu v Kranju za svoje izdelke prejeli še priznanje slovenska kakovost. Nasploh namenjajo skrbi za kakovost posebno skrb in skupaj s sistemom Mercator so v lanskem letu začeli z aktivnostmi za pridobitev certifikata ISO 9001. Iz Emone Commerca v Mercator trgih. S svojo blagovno znamko konzervirane zelenjave in vrtnin Hortus so uspešno prodrli na tržišča Francije,, Italije, Švedske, Kanade in Nizizemske, takšen podvig pa je doslej uspel le redkim slovenskim podjetjem. Če je postal tako Hortus zanimiv za ljubljanski Mercator, je Mercator postal zanimiv tudi za njega, saj je to trgovsko podjetje z zelo razvito trgovsko in komercialno službo in ljutomerski kolektiv je v njem videl to v celoti pridelajo doma. Nji' hova proizvodnja tako temelji na izključno domači pridelavi, kooperacijski posli pa tečejo brez kakršnih koli posrednikov. Do lani so imeli 30 koope- rantov, zdaj pa se je njihovo y • “ na sto 10 na pO' število povečalo že pridelujejo povrtnine i- , bližno 100 hektarjih. Na tw površinah pridelajo od do 1.500 ton surovine, ko bo -Mtl v celot' jimi blagovnimi znamkami. Ker je tržišče njihovo blagovno znamko Hortus zelo dobro sprejelo, so v tem videli svojo priložnost in se odločili za tri programe pod lastno blagovno znamko - zeleni program, rjavi program in modri program. Vsi trije programi temeljijo na konzerviranju zelenjave in vrtnin, za blagovno znamko Hor- Da je s pravimi prijemi mogoče premostiti tudi največje težave, so v tem ljutomerskem kolektivu dokazali, kot pravi direktor Boris Filipič, a rezultati gotovo ne bi obrodili takšnih sadov, če pri izpeljavi zastavljenih načrtov ne bi bilo podpore vseh zaposlenih. Še ko je v podjetju tekel stečajni postopek, so v tem ljutomerskem obratu na presenečenje mnogih dosegali odlične rezultate, in to je bil verjetno tudi razlog, da so se zanje začeli zanimati tudi v ljubljanskem Mercatorju. Ta jih je sprva spremljal kot konkurenco, saj se je ta ljutomerski obrat z lastno blagovno znamko Hortus uspešno kosal z domačo konkurenco, zavidljive rezultate pa je dosegal tudi na tujih Mercator-Hortus v Ljutomeru je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, v poslovni sistem Mercator pa se je vključil po stečajnem postopku v ljubljanskem Emona Commercu. Proizvodni program konzervirane zelenjave temelji na lastni blagovni znamki Hortus, ki se je uspešno uveljavila tudi v tujini, za celotno predelavo pa imajo organizirano pridelavo v lastni kooperaciji. Ob tovarni je poskusna postaja, kjer na dveh hektaijih poskusno pridelujejo zelenjavo, rezultate teh poskusov pa prenašajo v redno pridelavo. Na teh poskusnih poljih so lani dosegli dobre rezultate s stročjim fižolom, v kooperaciji pa so ga letos pridelali že 150 ton. zamrznjeni program > — uveden, pa bodo potreboval' še več surovin. Njihov cilj j^’ da bi število kooperantov s sc; danjih 100 povečali na 1.000, b pa zmanjšali površine pri meznih kooperantih in tako dosegli večjo kakovost p®' delka. S pomočjo ministrstva za kmetijstvo, ki je zagotovil® 70 odstotkov potrebnih srca- m tako ie20 štev, so uredilf namakanje hektarjev površin, te pa nainC" ravajo še razširiti. Da si je brez zamisliti namankanja težko lldUldliKclllja . gg pridelavo nekaterih vrtni®’ । je letos že potrdilo, z j^ | njem pa se tudi sicer oo » ; veliko večji in kakovosn^^ pridelki. Pričakujejo tuO'-bo prišlo do izkoriščanja^^f , otermalne energije in y da ( novo priložnost. Ko se je s 15. Po treh letih se Trojka iz Gornje Radgone dobro drži Ladje in žage TROJKA, d.o.o., je družba, ki sojo ustanovili trije družbeniki Hinko Hladen, Janko Rožman in Jože Farič v začetku pojavljanja novih podjetij leta 1991. Kdor se pelje skozi Gornjo Radgono, lahko opazi velik napis Trojka na stavbi v bližini bencinske črpalke, na nekdanji vratarnici Avtoradgone. Vendar pa je to le reklama. Trojka se danes ne ukvaija več z gostinstvom, temveč so štiije gostinski delavci zaposleni v okviru obrtniškega delavnice Payo. Podjetje Trojka se je po treh letih razvilo v uspešnega izvoznika, zastopnika in distributeija oziroma se ukvaijajo z uvozom in izvozom, trgovino na debelo, tranzitom in zastopanjem. Trije zaposleni se ukvaijajo s komercialo in 10 s proizvodnjo, prav tako pomembni pa so trije kooperanti Kardinar, Tratnik in Kova- nancer vseh tržnih aktivnosti, istočanso pa tudi dobavitelj vsega reprodukcijskega materiala in notranje opreme (motor, navigacija, specialna oprema) je firma Rodemerk Sailware iz Kolna. Takšen način izdelovanja je »varnejši« pred reklamacijami (ki jih ni), kupci pa imajo večje zaupanje v nemško blago. Cena enega plovila se giblje od 130 tisoč do 7(X) tisoč mark. Pri notranji opremi sta nepogrešljiva kooperanta mi- slovanskih Uspešno sklenjeni posel vedno »diši« po še novih in dodatnih oblikah sodelovanja, saj bo za Čič. 84 jadrnic in motornih jaht Ko je v osemdesetih letih TPO Radenske začel izdelovati ladje, je bil to v Pomurju in Sloveniji velik bum. Po dveh letih so posel opustili, češ da se ne splača oziroma ni kompati- gajajo željam in zahtevam ku-pev, osnovne načrte pa jim izdela (proda) nizozemska firma Van de Stadt. Naenkrat lahko v hali izdelujejo od 4 do šest plovil, prav vsako pa ima že znanega kupca, rok dobave pa je od štiri do šest mesecev, odvisno od dodatne opreme. Ekskluzivni kupec za severno bilen z drugimi proizvodnimi Evropo ter organizator in fi- programi; želeli so namreč ostati pri programu polnjenja pijač. Pa ni bilo ravno tako, posel se še kako splača, le če ne vleče za sabo čete režijskih delavcev. Hinko Hladen se je odločil, da bo začel izdelovati ladje sam. Danes - letos so jih začeli izdelovati v okviru podjetja Trojka v najeti 700 kvadratnih metrov veliki hali AR AVTA, prej pa jih je izdeloval v Orehovcih in hali Line Apače - se Hinko Hladen že lahko pohvali, da bo v Nemčijo svojo 84. ladjo. »splavil« i že zdaj obljubljal®’ v teh aktivnostih ne boo stali. tušu Morda se načrti, ki jih v ljutomerskem Hortus®’ a o nekaterih preveč na gl®’ niti ne govorijo, zdijo na ptv’ pogled preambiciozni, veno® praksa že zdaj potrjuje, d® , zdaleč niso izkoristili možnosti, ki jih ponuja tržišč®' ljutomerskem nekaterih preveč jdnjo tretjino TnniTlKO majem lani končal stečajni po- _____________ stopek, je Hortus prešel v last- pod blagovno znamko Dobro ništvo Mercatorja, s 1. januar- poa DJagovno znaim^'^ -- .g, izvozijo že zdaj, vendar s P dajo ne silijo na tuja njih želijo ostati, ker njihovi izdelki v višji cen ; razred, pa je trenutno nimivo domače tržišče. Tu težav s prodajo nimajo, s®U_ ■ 70 odstotkov letošnje P j vodnje že razprodali, P®L', J Ijajo se nekateri večji j vse to pa jih sili v širitev p^^^^ j .-“—o- t—a--------; ko je v podjetju tekel st® .,i ? postopek, jim je uspelo ss j pogodbo z ministrstvo^fj^^. . obrambo in postali so os* ! valeč vseh učnih centrov zervirano zelenjavo, Id®’ i to oskrbo razširili še ; njenim program in so d''® j,a-s temi izdelki ekskluzivni p vitelj za slovensko jem letos pa so redno zaposlili dajo ne silijo na tuja tudi vseh 45 delavcev, ki so do takrat delali pogodbeno. Pod okrilje ljubljanskega Merka-torja so se v ljutomerskem Hortusu sicer podali z rahlo negotovostjo, saj so pričako- njihovi izdelki v višji vali, da bo ta hotel njihovo bla- govno znamko ukiniti, vendar Ijajo se nekateri veCj’ se to ni zgodilo. Verjetno so se tudi v Mercatorju zavedli, da vodnega programa s tem ne bi okrepili preostalih republikah, blagovnih znamk, ki so že v ok- ameriške proizvajalce po začetku funkcioniranja "fevropske unije bližnji slovenski trg viru tega poslovnega sistema. Če so v ljutomerskem Hor-tusu še med stečajnim postop- kom dokazali, da se da z ustrezno poslovno politiko tudi brez obratnih sredstev in vedno bolj zanimiv. Američani šele sedaj spoznavajo Slovenijo kreditov pozitivno pošlo- postopek, jim je uspelo j s ROfl' 50 vati, potem ni dvoma, da ne bi prihodnje leto so že P° in ji zaradi zanimive geograf- ' , , . r ske lege napovedujejo pestro uspešno poslovali tudi zdaj, ko pogodbo _ _ _ - karno, ki proda . . 1.300 ton zelenjave, ®^g(ca' trjuje direktor Boris Filipič, del prodaje teče prelj i„„. J!.. torjeve družbe Sadje njava, z lastno obdelavo jem opremljali z novo opremo, jim je uspelo pokriti ®® v glavnem ob pomoči lizinga. del preostale trgovske i® pa Iznajdljivi pa so bili pri Hor- P’"' y 5'^^^°disl(®’’'-tušu tudi takrat, ko so se odločali za naložbo v novo hladilnico, ki jim je omogočila izvedbo najnovejšega programa zamrznjene zelenjave. Hortus je bil prvo slovensko podjetje, ki je dobilo kredit mednarodne banke pod dokaj ugodnimi pogoji , s pomočjo teh sredstev pa so tudi izpeljali 3 milijone mark vredno naložbo. So prvi v Sloveniji, ki oskrbujejo tržišče s površinsko zamrznjeno zele-njevo, to pa jim omogočajo nove hladilnice, ki so jih začeli graditi letos marca, junija pa so jih že predali namenu. Tisoč ton znašajo njihove zmogljivosti, to pa je tudi edina večja nova naložba, ki so jo v zadnjih letih izpeljali v ljutomerskem gospodarstvu. prihodnost. Po enoletnem strogem preverjanju so v Lukavcih pri ko- je najhujše že za njimi. Bila je pač potrebna iznajdljivost, za- Z Mariborsko u zar Kardinar iz Lutverec in operantu Branimirju Kovačiču prav na račun lastne iznajdlji- Tratnik oziroma PUST z električnimi inštalacijami. Američani so jih preverili v Trojki ne skrivajo zadovoljstva, da so uspeli pridobiti zaupanje ameriške firme LE-NOX in si pridobili ekskluzivno pravico izdelovanja in prodaje listov za tračne žage LENOX z nalepko ISO 9002 v Sloveniji in nekdanjih jugo- podjetje uredili elektronski varilni cen- ter z osmimi stroji, kjer se elektronsko varijo tračne žage za žaganje vseh vrst materiala širine od 1,6 do 5 centimetrov. Njihove žage so sicer 30 odstotkov dražje kot žage dosedanjih prodajalcev na našem trgu (Sandwig, Udeholm in Vikus), vendar so po vse te žage obrtniki in podjetniki morali hoditi v Gradec ali na Dunaj. vosti pa so se tudi med steča- pri tovarni v imajo tudi lastno pa imajo tudi lastno di® prodajo. Zaradi velikeg®^i^ilj ; praševanja po njihovih j f"—..J...- so napovedi o širitvi nje realne, prav na tač®® • i)i mrznjenega programa pa *’,jj)) že v prihodnjem letu aaP od 30 do 40 novih dela'** nje realne, prav na ice'/- K- -- V Trojki zagotavljajo, da so njihove brez dvoma kakovostnejše in izdelane po meri. Zaenkrat izdelajo od 800 do 1000 tračnih žag za potrebe naročnikov po vsej Sloveniji, vendar to ni niti 10 odstotkov vseh potreb v Sloveniji. Zadovoljili bi se s 35-odstotnim deležem pokrivanja potreb po tovrstnih izdelkih. LENOX ima v Evropi le dva centra za izdelovanje tračnih žag: v Hagnu v Nemčiji in v Lukavcih v Sloveniji. Prodajo programa vrtalnega in izrezovalnega orodja je Trojka zaenkrat odstopila Jeklotehni. Vsekakor bi bilo dobro, če bi LUDVIK Mobilni V ze Z 5 KO** t c M f» 0 0(11840^' Py«amidiA Murska Mladin*^ I Vsako plovilo, ki ga izdela deset izurjenih delavcev Trojke Kar 90 odstotkov vseh plovil, ki jih izdela 10 delavcev Trojke Pridelava na 100 hektaijih v lastni podjetja, ki obračajo veliko kapitala, ponudila tudi programe KOperSCIJI (dobili so jih le s težavo), je uiiiKai. ivovinska plovila prila- v najetih halah AR AVTA, gre v izvoz. Trenutno izdelujejo za domači trg dve ladji. z novimi delovnimi mesti. BERNARDA B.PEČEK Če so včasih surovino za predelavo vozili od drugod, zdaj •69/31-633 2 0609-613-3/3 CIRKUS DiSiON stran 5 i vestnik, 22. decembra 1994 i » 1 gospodarstvo Mesna industrija Pomurka bo svoj kapital prenesla v novo družbo Brez bremen preteklosti stotni lastnik. Nova firma bo začela poslovati brez starih obveznosti, saj bremena preteklosti še naprej ostajajo Pomurki, že v prihodnjem letu pa naj bi nova firma povečala fizični obseg poslovanja, zagotovili naj bi ji sredstva za tekoče poslovanje, po vsem tem pa bi moralo poslovanje potekati pozitivno. Zdaj še ni znano, kdo bo novi lastnik Pomurke, smo pa izvedeli, da pogovori med potencialnimi angleškimi kupci in skladom še potekajo, iz vsega, kar se je doslej zgodilo, pa lahko sklepamo, da bo tudi država v prihodnje še ohranila del lastništva. To pa v prehodnem obdobju navsezadnje niti ne bo slabo, le odnos se bo moral nekoliko spremeniti. L. KOVAČ Lokalna samouprava in javna dela Nove občine in drugačna javna dela , kar se že nekaj časa dogaja z Mesno industrijo Pomurka, bi lahlco^ imenovali igračkanje z usodo ene večjih pomurskih firm, bkrati z njo pa tudi igračkanje z več tisoč kmeti, ki so tako ali drugače vezani na to podjetje. Že samo dejstvo, da so se soboški ■ • -----.n.— «« Oesaiji prepustili reševati Skladu za razvoj Republike Slovenije, |rav|rwati«B ivjvtu.. --------------------------» ni preveč obetavno, saj praksa kaže, da mu doslej ni uspelo rešiti nobenega pomurskega podjetja. O tem, ali je bila odločitev n prenosu lastništva Pomurke na sklad ustrezna ali ne, je zdaj Ptepozno razglabljati, je pa skorajda gotovo, da bi doma probleme bolje in predvsem hitreje reševali. Zamerimo lahko pred-vsem vegim upnikom, ki so bili takrat premalo odločni, saj bi tok nogajanj lahko preusmerili. Ko se je pred dvema mese-‘^nia sestala skupščina in se je oblikoval nov upravni odbor Pomurke, smo zapisali, da bo v dveh ali treh tednih znana hsoda podjetja. Zdaj minevata že dva meseca, rešitve pa še ''edno ni. Tudi po predvčerajš-seji skupščine Mesne industrije Pomurka nismo izvedeli, komu bo sklad prodal podjetje, jo pa jasno, da je sklad za raz-''oj zdaj že večinski lastnik in hkrati tudi večinski upnik Po-hiurke. Vse aktivnosti sklada so bile namreč v zadnjem času usmerjene v odkupovanje terjatev od večjih upnikov, iz česar lahko sklepamo, da državi ni vseeno, kaj se bo zgodilo s Pomurko. Družbeniki so na predvčerajšnji seji skupščine sklenili, da se bo Pomurka uskladila z Zakonom o gospodarskih družbah, najpomembnejša pa je vsekakor odločitev o oživitvi tako imenovane speče firme, na katero Pomurka prenaša svoj kapital in bo njen stood- Trgoprevoz iz Lenarta je razkrinkal črni trg prodaje traktorjev Universal Traktoiji na črno Trgoprevoz iz Lenarta je že 1991. leta sklenil pogodbo o dolgoročni kooperaciji pri izdelavi traktoijev s tovarno UTB iz Romunije. To je bila prva tovrstna pogodba v samostojni Sloveniji, z 48 traktogev v prvem letu pa se je število v letu 1993 dvignilo na 600 traktorjev. Celotni uvoz so pokrili z izvozom slovenskega reprodukcijskega materiala, v poslovno sodelovanje pa je vključenih čez 20 slovenskih podjetij. Trgoprevoz je odprl letos poleti pri Lenartu tovarnico s sodobno linijo za montažo traktorjev. Iz Romunije pripeljejo le osnovne dele traktorjev Universal na paleti, ki jih potem 50 delavcev sestavlja in jim dodaja slovenske dele. Jeseni pa se je zalomilo, kajti prodaja tratorjev Universal se je na slovenskem trgu ustavila. Po- djetje Trgoprevoz, ki sta ga 1990. leta ustanovila Darinka in Milan Roškarič, je bilo že v hudih finančnih težavah. Odkrili so, da se je pojavil črni trg romunskih traktorjev. »Di- lerji« so danes že v policijski evidenci in na sodišču, kajti skupaj s partnerji (romunskimi trgovci) so uvažali traktorje Universal v Slovenijo brez vednosti tovarne UTB ter jih prodajali brez potrebnih navodil, Izboljšati položaj delavk Delavke v industriji in drugih gospodarskih dejavnostih ter J ,nib službah delajo, v tistih dejavnostih, ki so jih najbolj priza-®le gospodarska kriza, družbene reforme in institucionalne spremembe. Tako je položaj žensk v marsičem odvisen od objektiv-položaja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, ki za-nh* pretežno žensko delovno silo. Na tem področju namreč "Staja velik razkorak med zakonodajo, ki je glede dela skoraj na ®'’topski ravni, in prakso, ki je marsikdaj na ravni liberalnega *dpitalizma, ki mu je edini cilj čimprejšnji in čimvečji dobiček. Ob P®''eČani konkurenci se na trgu delovne sile pojavljajo številni “‘»Kloni, ki so v prvi vrsti v škodo brezposelnih delavk. zavezujejo države podpisnice, garancije in zagotovljenega Od vsepovsod prihajajo opo-da industrijske delavke poživljajo najvišjo stopnjo izkoriščanja pri delu: nočno in P^durno delo, prerazporejanje plovnega časa, delo ob nede-)®h in praznikih, onemogo-^na je izraba letnega dopusta oasu šolskih počitnic, izplače-.knje plač pod ravnijo kolek-j.^oih pogodb in neredna izpla- pogosto spreminjanje -- in drugih normativov, ?labše možnosti izobraževanja 'h napredovanja. Ob takih razmerah pa so se zelo znižala tudi merila za pridobitev socialnih m družinskih prejemkov. Ob vsem tem ne gre pre-keti, da so delavke v javnih ’'orm službah z najvišjimi strokov- nimi v kvalifikacijami. zlasti zdravstvu, kulturi, šolstvu, socialnem skrbstu in drugje, toda s podobnimi težavami glede uresničevanja pravic iz delovnega razmerja. Posebno težavno pa je zaposlovanje žensk, saj se prve zaposlitve sklepajo pretežno za določen čas, ob nastopu nosečnosti pa delavkam največkrat preneha delovno razmerje. Tudi pri zasedbi vodilnih delovnih mest je tiha selekcija glede na spol. Zato delavke v industriji in javnih službah upravičeno zahtevajo dosledno spoštovanje zakonodaje in ratificiranih mednarodnih pravnih aktov, ki da ustvarjajo enake možnosti žensk pri zaposlovanju in poklicih ter prepovedujejo izkoriščanje žensk. Hkrati teijajo enake možnosti za delavke in delavce z družinskimi obveznostmi, varovanje delavk pri odpustu z dela, ko za to niso resni razlogi, zagotavljanje varstva materinstva in starejših delavk pa tudi dnevnih in tedenskih počitkov. Omejitve naj bi bile dopustne le na osnovi skupne odločitve socialnih partnerjev. Predvsem pa bo treba zagotoviti izboljšanje delovnih razmer delavk, s čimer bi se tudi zmanjšale potrebe po nadaljnjem širjenju beneficirane delovne dobe. MILAN JERŠE servisa. Podjetniki iz okolice Ljubljane (Komende, Medvod) so nameravali uvoziti 80 traktorjev, 30 pa so jih že tudi prodali. Trgoprevoz bo v prihodnje s svoje montažne linije poslal na trg do 800 traktorjev Universal. z novim carinskim zakonom pa bo proizvodnja domačih izdelkov - traktorjev in avtobusov uvozom. zaščitena pred BBP POJASNILO Bralce obveščamo, da je bil Članek, objavljen 50. ‘številki VESTNIKA na Strani 5 (15. decembra) j 2 naslovom »Kdor vas bo kupil, vas bo uničil« neavtoriziran. V Ljutomeru tudi zasebna geodetska služba ftra^ poštne storitve ' Po sklepu slovenske vlade so od 16. decembra osnovne P^tne storitve drari« »a 83 do 10,6 odstotka, cena telefon-impulza v notranjem prometu pa se je podvojila, znai^ narareč 2,6 tolarja {prej L3 STt). Cene telefdn-pogovorov s tujino so se znižale, in sicer za 5 do 41 ^^otkov glede na tarifno obmoi^e. Cene''telefonske^a'-‘^»ne in priključkov pa so ostale nespremenjener Sprejeti Ukreni eiA rt«« tnrnif k ttrilaeoditvi Strukture cene telefon- ;; Ukrepi so prvi korak k pri1agd V k' tl krt omizja. Tu se zbirajo zvesti si-novi majke Slave, da rešujejo ' važna državna, narodna in kulturna vprašanja. O, kolikokrat Že so rešili baš pri teh mizah pred temi kozarci Jugoslavijo E* - r pogovarjalo o politiki; Pruski kralj Friedertch IL, imenovan tudi Veliki, je bil zelo proti kavarnam. Pravijo sicer, da bolj iz gospodar- skih razlogov kot zaradi politiziranja. Ker se pač ne pravi zaman, da se »v kavarnah poseda in pogovaija«, ne pa dela. Seveda tudi pruski kralj ni mogel prepresti, da ne bi v Berlinu že leta 1721. ustanovili prve kavarne. Že v 18., posebno pa še v 19. stoletju So bile kavarne srečavališča umetnikov, pesnikov, novinarjev, politikov in poslovnih ljudi. Vstop v kavarno tistega časa je pomenilo vstop k javnost. V kavarnah se je diskutiralo, v njih se je oblikovalo javno mnenje, »delalo se je politiko«, kakor je prav slutil pruski Friedrich. Kavama je bila politično vplivna, česar pa politiki v pravih političnih prostorih, recimo v parlamentih, niso mogli prenesti Zato so politiziranju v kavarnah dali slabšalno ime » ■kavarniško«. Bilo pa je elitno. Drugače kot v klube, ki so jih obiskovali pogovor«, »kavarniška politika«. V kavarnah samo moški, so se družabnega Življenja v ka-seje vedno, od samega začetka kar so nastale, vamah udeleževale tudi ženske. spolni izraz kaže z javnim delovanjem kot izbor, kot zatajevanje, kot spogledovanje. Nekdaj so še poznali zapeljevanje, danes poznamo samo veze. Veza jemlje vrednost ljubezni, trdi Sennet. Zato, ker jo zapira pred javnostjo, ker jo dela nevredno javne obravnave. To je narcisizem, prevzetost od samega sebe. »Dokaj čudno je, da ta prevzetost od samega sebe preprečuje zadovoljitev lastnih potreb; povzroča, da oseba, v trenutku, ko Obe dami in upokojeni profesor so premladi, da bi pomnili soboško kavarniško življenje tudi iz časov po priključitvi Prekmurja Sloveniji po prvi svetovni vojni. Berimo torej, kaj piše dr. Fran Sušnik v Prekmurskih profilih. Gre za drobno knjižico s tem naslovom, ki je izšla leta 1929. V njej je univerzitetni profesor predstavljal »slavskemu« bralstvu, kot bi se reklo po takratnem prekmurskem gledanju na rojake z desne strani Mure, doseže cilj, ko se veže z drugo ■ novo pokrajino. Mnogim se toži po ciganski glasbi iz nekdanje Faflekove kavarne. kultura. Elegantna stanovanja, klavirji, romani, dame in toalete, gospodične z umetniškimi ambicijami, gospodiči novejše fazo ne: vse prekvašeno z inteligenco in s svetnim obzorjem, ki sega od šimi-čevljev do frizure. Kako smo majhni pred njmi mi slovenski barbari s svojo za- pogina in propasti! Toda narod padno kulturo, pred njimi in je nehvaležen. Država prav njihovim madžarskim Slifom. tako; ne oddolži se. Devet predsednikov je in v Beogradu iščejo zmožnegfl ministrskega predsednika. Človek bi inseri-ral, ko bi kaj takega ne bilo nečastno za državo, ki sama ne Nekaj pa je resnica na tem. Kakor nas odbija puhla zunanjost madžarske kulture, tako je nedvomno, da dajemo Slovenci premalo na forme. Zato v Prekmurju tako dolho nismo ve, koliko vnetih državotvorcev veljali, dokler se pred tamočnjo ima v Soboti. gospodo nismo izpričali s svojo Razun Dobraja je še drugo inteligentnostjo ...« kulturno središče; to je kavarna • ■« Legenstein. Srednjevelika, Ksvam ni vec — naj nizka soba je to, prijetna, le zive kavame! Srednjevelika, karbid smrdi, kajti elektrike Tako. Zdaj pa poslušajte ka- v Soboti ni. Tu je zbiraluiSče kega tega novoizvaljenega žu- o neki dunajski kavarni. »Stala je tam za današnjim šopingom,« pripoveduje profesor. Stavba je bila pritlična. »Pod kavarne je bil na ravni zunanjega okolja. Mislili so tudi na opite goste.« Pred kavarno je bila živa meja. Na vrtu so rastli kostanji, vmes so bile luči. Na kavarniški vrt je včasih prihajal fotograf Purač, ki je slikal goste. Profesor se spominja celo strgala za čevlje pred vhodom. V kavarni ni bilo separejev kot pri Dobraju, »pod je bil lesen, kljuke svetleče«. Po stenah so viseli v okvirje vpeti časopisi. Stene so bile opažene. »Na stranskih stenah so bili viseči lestenci, na dveh ali treh vejah. Okna so bila nizka, zavese iz baržuna bordo barve.« Vanjo so po profesorjevem mnenju zahajali intelektualci. igrala godba. Gospa »Moji sestri Ljubljančanki, me je prihajala obiskovat čase kraljevine Jugoslavije, še vedno toži po ciganski gln^bi zn se iz Faflekove kavarne.« »4 J Ujic/\.uvc A.Ukurr»v Zavese so bile baržunasta> od njih so visele vrvice za zast'" ranip m nrlctiranifa ki SO ranje in odstiranje, ki so na koncu košate cofe. »Še idfl slišim zvok obročkov, ki bežip vodilUi" so in peljejo tkanino po se spominja profesor. Mize bile iz litega železa, trinožnC; 2 marmorno ploščo. Reliem' rob plošče je bil obrnjen navzgor. Po stenah so viseli tuji ča- sopisi. »Kava z vodo,« Jožefina: se ie reče profesor, »Doktor Prybilsy ne utbj beri: (poljski priimek, ki ga remo zapisati kot se mora, PŠbilski - op. avt.) je vedno zahteval vodo. Se spotnnd’ Marica, kako smo gridP^ drobtine iz kavne usedline, <( hali so grobo mleto kavo.^r V ozadju opažene kavar^.^ na nižjem podestu je bila Ijardna miza. Razen biljarda bi- so igrali še šah in kartali. j.j,j Na plesnih večerih / .^^»gsib so imele dame na mizi B ^j-st-listke z vpisanimi imenijn nim redom plesalcev, je v časih, ki se jih spom' dami in upokojeni le-igral Baranja. Bankovce s^.^|j, pili godbenikom na čelo, nistom so jih vtikali v »Moj standardni P^..^i(ri je bil gospod Jonas, pb^.jo' kavalir,« se spominja gosp žefina. »Galanten »Galanten vedno je bil izbrano ob obleko v istem odtenku, V tenastim robčkom v žepu suknjiča. Mojega in> vsakokrat prosil, če srne slednjem plesu spet P jo Z mano.« v jutranjih ura« " godbeniki spremljali odb^ joče goste. upški Kdaj boda v kaki ®P^joče kavarni sprejemali prihaj J goste? ŠTEFAN j 1 1 1 1 I i 1 1 s J ji vestnik, 22. decembra 1994 stran 7 4 sociala, šolstvo, zdravstvo O pelinu neke zaposlitve Ko nisi vreden niti tega da nate sije sonce 9 sem odklonila. Ne, za to delo nisem dobila posebej plačila. Konec Pomurskega zdravstvenega zavoda ter ustanovitev bolnišnice Končno ločitev, ki Lahko bi rekla: Ne, moja zgodba bo ostala samo moja in grenki opomini bodo sčasoma zbledeli, zakaj bi jih pripovedovala prav ''Sni. Ampak odločila seje drugače, ker je bilo s prvo zaposlitvijo preslanega preveč strahu in prejokanih nešteto večerov, ker je bila to trnova pot in trpka preizkušnja mladega dekleta. Ker je ostal samo spomin in kot tak ne bo ne premikal kolesja in ne obsojal, čeravno se bo v pripovedi morda nekdo prepoznal. Ostal bo zapisan, ker je tega vreden, ker jih je takih še veliko, ki so si ®orda različni samo v podrobnostih, pa vendar v bistvu tako P^^obni. Zapisati ga moramo, morda za razmišljanje, ker so za ®jun in podobnimi spomini vendar ljudje in bolečina. O njih govori tudi statistika, ki predstavlja gibanja na trgu delovne sile. ®oj ima tudi svoje sporočilne vrednosti, pa vendar je sam po sebi *oko brezoseben. Irena jo kličimo, dekle, ki je ko pa je bilo potrebno delati kaj drugega, sem pač bila enkrat trgovka, potem čistilka ali gospodinja. Taka je moja zgodba, ampak podobne so si zgodbe vseh, ki smo tam delali. Nisem bila izjema, ali da bi rekla, da je imel delodajalec osebno kaj proti meni. Vsi smo delali, kar n^ je bilo naročeno. Na primer morali smo iti na teren in prodajati. Pa ne po trgovinah, ampak od vrat do sploh pa se je stalno prepletalo delo v službi in delo za zasebne 'vznemirjeno I ''Znemirjeno pripovedovalo : svoja doživetja. Morda neko- Hko nametano, kot so se utri-rjjali spomnini na posamezne 'dogodke, saj jih v sebi še ni Povezala v zaokroženo v Zgodbo. Morda bi se našlo še kar je bilo doživeto, a ne 'Spovedano. »Vse bi še prenesla, tudi to, je bila plača majhna, ampak 'isti odnos! Človek se je počutil lako ponižanega. Na koncu sem že resnično mislila, da sem Jako nesposobna. Spomnim se, ^0 mi je bilo enkrat rečeno: Nisi vredna, da bi sonce sijalo *>*«• o«* potrebe. Spomnim se dnevov, ko sem jim zjutraj pospravljala, potem sem šla na delovno mesto tajnice, dve tri ure sem bila tam, potem pa spet delat v trgovino. Sama sebe ne opravičujem, mogoče sem tudi delala napake, ampak ko v enem dnevu delaš tri dela, to ni dobro.« Irena se je zaposlila sredi leta 92, svojo prvo zaposlitev pa je prekinila letos maja. Za lansko leto je znašala njena povprečna mesečna neto plača 20 tisoč 688 tolarjev. Zaposleni pri skupnem delodajalcu pa so pozneje ugotavljali, da za določen mesec, ko so plačo prejeli na roko v gotovini, niso bili plačani tudi prispevki za socialno zavarovanje. »Zaposleni smo vložili tožbo na sodišču zaradi neizplačeva-nja plač oziroma zavlačevanja pri izplačilu. Razmiki med plačami so bili vse večji, na primer 20. aprila smo dobili plačo za februar. In še to zaradi vložene tožbe. Menili smo, da je to še edino sredstvo, da izsilimo plače. Govorilo se je namreč o stečaju. Tožbo smo dobili. ••a tebe! Ne spomnim se že, ^®kaj, ali morda nisem česa do-naredila ali pa ne dovolj “'tro. Ne rečem, da včasih delodajalec z nami ni bil prijazen, ^ikdar pa nisi mogel vedeti, se skriva za trenutki prijaz-jjosti in ali spet ne bo nevihte, "leni nikoli ni bilo jasno, da J‘ovek lahko v tako v kratkem spremeni razpoloženje, smo delodajalca spoznavali po tisti drugi plati,« se je Opominjala sogovornica. Sama se je odločila temu na-f^diti konec. »Dala sem odpo-''®d. Mogoče bi jo že prej, ® ležko se je odločiti, ko po ]etQ čakanja na delo do-prvo zaposlitev. Pa tudi '^eli bi me za zelo neresno, '^bipak na koncu mi je bilo že 'jooeno. Samo da grem, pa če obim kje zaposlitev ali 1 si rekla! Prijavila sem Zavod. Vprašali so i—. ' je delovno razmerje prete- klo. Rekla sem jim, da sem dala odpoved. Potem pa veste, da niste upravičeni do denarnega nadomestila, so mi še dejali.« Irena je spet zaposlena in spet pri zasebniku, a o svoji novi zaposlitvi pravi: »Bolje je v vseh pogledih, odnos pa ne bi mogel biti boljši. Če kaj ni dobro, si odkrito povemo. Plačo dobivamo redno in glede na to. koliko ustrezna.« delam, je tudi ne, 1 se me, ali Prav nič na njej ni govorilo, da bi bila prevzetna, še manj, da bi zase terjala več ali mnogo. Tako preprosto vsakdanja je bila in prijaznih besed. S podeželja da je, mi je rekla. »Večkrat smo slišale tisto - ve kmetice!« Bila sem sprejeta na delovno mesto tajnice, najprej za določen čas. Nekaj časa sem na tem delovnem mestu tudi delala. vrat, tako po hišah. Finančna Takrat, ko smo vložili tožbo, stiska je bila vedno in tako je sem bila še zaposlena, jasno pa stiska je bila vedno in tako je bilo mogoče priti do gotovine, nam je bilo, da bodo postale ■ razmere nevzdržne, ko se bo to Takrat sem se počutila res ponižano. Ponujali smo pač, ampak ponudne nismo imeli ne vem kakšne. izvedelo, in tako je tudi bilo. Vsak posebej smo morali iti na razgovor. Bilo je izpraševanje. Kar se tiče dela, smo bili vsi kdo je bil pobudnik. Gospod je po vrsti nesposobni. In ko delaš s tem občutkom, da ti govoril, vi idioti, bedaki, kaj ste hoteli s tem! Zato, ker je bil nekdo vsak dan znova ponav- večkrat omenjeni stečaj, smo Ija, da sl nesposoben, je to psi- se pač tako odločili.« Zaposleni so se odločili iz- hični pritisk. Moram priznati, da sem se svojega delodajalca terjati in potem večina oditi. na začetku strašno bala, ker vem, da se je znal maščevati. S sabo pa so odnesli grenko izkušnjo in opombo v delovni knjižici, da so prostovoljno To pa vam moram opisati. - . . . - . Sicer sem bila za to zaprošena prekinili delovno razmerje. Ti zasebno, pa vendar. Zaradi poslovne poti naj bi bila pri njiho- V podjetju so odšli, prišli pa so drugi. samem so se nam- vem otroku in sem tudi bila. reč zaposleni zelo hitro menja- Naslednjič so me spet prosili, vali. V desetih dneh so se v šte-ampak takrat niso bili odsotni vilčno majhnem podetju zame-z doma. Takrat sem morala njali tudi po trije zaposleni. ji lahko nazdravijo Ločitev Pomurskega zdravstvenega zavoda je zagotovo potolkla vse rekorde, saj je trajala leta in več. Ampak, vse kaže tako, jo bodo vendar pripeljali do konca in bodo nekateri direktoiji dokočno izgubili »večno vedejevstvo«, kot sojih nekateri zbadali, drugi jim ga spet očitali. Zdravstveni minister dr. Božidar Voljč pa se je nad vsem že zgražal in na svojem zadnjem obisku pri zdravstvu naše pokrajine celo rekel, da je to že kar katastrofa. Na razgovoru je napovedal, da bo s prstom pokazal na tiste občine, ki so vso zadevo zavlačevale, to pa sta bili ljutomerska in gomjeradgonska. Vendar so se občinski izvršni sveti pomurskih občin na svoji zadnji seji koordinacije tudi brez njegovega kazanja s prstom vendar uspeli dogovoriti, del krivde pri vsem zapletu pa vendar ima tudi služba ministrstva, ki je vprašanje bolnišnice in njenega statusa povezovala z razdružitvijo Pomurskega zdravstvenega zavoda. Takrat, ko so po Zakonu o javnih zavodih občine postajale ustanoviteljice zdravstvenih domov, so ti zapuščali Pomurski zdravstveni zavod in se pravno organizirali kot samostojne pravne osebe s svojimi organi upravljanja. Ostale pa so skupne službe. Lendavska in murskosoboška, skupščina sta se strinjali, da sta njihova zdravstvena domova ustanovitelja skupnih služb, medtem ko Ljutomerčani in Radgončani na svojih skupščinah na to niso pristali ter so pričakovali razdelitev premoženja skupnih služb. Okrog tega so se potem prepričevali in iskali možne rešitve tako dolgo, da je vse skupaj dobilo že dolgo brado. V problem je posegel že sam zdravstveni minister in skliceval občinske izvršnike pomurskih občin, ampak problema tudi ni mogel pripeljati do konca, saj občinski politiki, zaverovane v razdelitev pomurske regije, niso mogli priti na skupni tir. Zaradi tega pa je največ škode utrpela bolnišnica, ki ni mogla pridobiti samostojnosti in ni imela aktov o ustanovitvi. Zdravstveni minister je namreč vprašanje pravnega preoblikovanja ali samostojnosti bolnišnice (ustanovitelj bolnišnic v Sloveniji je namreč republika) postavil v odvisnost od rešenega vprašanja ločitve Pomurskega zdravstvenega zavoda. Zakaj se pri Sklepu o preoblikovanju Splošne bolnišnice Murska Sobota v javni zdravstveni zavod ministrstvo sploh še ozira po mnenju občin, so dr. Voljča vprašali ob njegovem zadnjem obisku, saj sklep vendar lahko sprejme brez tega, kot naprimer za Zavod za zdravstveno varstvo? »Da bi nam potem spet očitali, da smo naredili po svoje?« je odvrnil minister in pozval občine, naj vendar naredijo še to zadnje dobro delo in dajo soglasje k sklepu o ustanovitvi bolnišnice. Predsedniki izvršnih svetov, ki za nekatere odločitve, sedaj, ko se oblikuje nova lokalna samouprava, ne potrebujejo več mnenja skupščin, so se dogovorili, da bodo sklep o soglasju tudi podpisali. Skupnost zavodov, v kar se bodo preimenovale skupne službe Pomurskega zdravstvenega zavoda, bo po pogodbi opravljala storitve za zdravstveni dom v Gornji Radgoni in Ljutomeru, bolnišnica pa se bo prosto odločala, ali se bo povezala v Skupnost zavodov ali ne. Kot ustanovitelji so zaenkrat lendavski in murskosoboški zdravstveni dom ter Zavod za zdravstveno varstvo, vendar je to ustanoviteljstvo zelo odprto in ustanoviteljev ne bo finančno dodatno obremenjevalo, so nam pojasnili opravljati gospodinjska dela. Nekajkrat sem šla, potem pa MAJDA HORVAT Fotografija NATAŠA JUHNOV na pravni službi skupnih služb. MAJDA HORVAT ^fiske, ki jih ne piše življenje, ampak neživljenjski paragrafi To je skoraj neverjetno j-1 ves čas živi v Sloveniji, tu obiskuje lahko predstavljate, da konča osnovno šolo, s^”dnieega jezika niti ne zna, potem misli, da je Slovenec (Slovenka), saj anigega jez; domačinom in si ustvari stalen dom, ves M i nekega dne ... smo iij postopku za pridobitev državljanstva **** predložili vse de!™", *'■ j' Po državljanstva Republike Slovenije * 2 naturalizaciji določa 10. člen v zvezi odstavkom 12. člena Zakona o državljan-h.,.. Republike Slovenije, razen pogoja 5. točke vse dokaze, ki jih za J •'epUBime SIUVCHIJC, r-o a f tivjj odstavka tega člena - to je dokaza o ak- * ’*lil(*’*' znanju slovenskega jezika. Vlada Repu-® določitvi stro-C komisije za opravljanje preizkusa znanja ■i“'ka, ki je bil objavljen v Urad-''aU Republike Slovenije, št. 47/94, imeno-'----------------------dniffi iezik na delat izpit iz slovenščine na univerzo ali druge pooblaščene organizacije, če želi imeti slovensko državljanstvo? Saj pa drugega jezika kot slovenščine sploh ne zna in se nikoli ni učila! Izpita pa se vseeno boji, kajti slišala je, da je treba reševati neke pole in da je to še kar zahtevna stvar. Stara je že 57 let, in to je zanjo prehudo breme. .Raiši ne bom imela slovenskega državljanstva, vedno počutila Slovenko in v Sloveniji ». čepav sem se vedno pocutiia aioveiiRu m v oiovcmji živim ves čas že od devetega meseca svojega življenja. Rodila sem se sicer leta 1937 v Grabrovniku, to je v vasi nedaleč od Strigove na Hrvaškem, a tam sem živela samo 9 mesecev, potem pa so me starši dali —*■- TAvaVtiiralo Ofl l/af- S 4'*^' i n neuuuiiKc jiuTviuj*, , •. ,, Center za slovenščino kot drug^jezi ^ozofski fakulteti Univerze v ’ J nkovno komisijo, pristojno za Ljubljani kot preizkus aktiv- HOUIlSlJfJ, J....- n slovenskega jezika. Glede na ‘Uagamo, da se obrnete neposredno na i otja . center oziroma na druge pooblaščene i Wfa zaradi dogovora .. . - >»- nam dokazilo o i Vr,)?** slovenskega jezika pošljete najkasneje I H0 *** **'eh mesecev ali nas obvestite, če tega ne predložiti. Če v navedenm roku ne bo-hjj. 'Cesar ukrenili, bomo šteli, da za sprejem wi, ''eč zainteresirani in bomo postopek usta- 'ili.. O opravljanju «-( aktivnem “ vg odgovor je pred kratkim prejela z Ministr-/aušov zadeve Republike Slovenije Viktorija ’* ■ Branoslavec. Bila je tako prizadeta, da se =» 'VV „„ mnrp nomifiti. Da mora iti jft • ' li. Ul aiivoluv vv. J- - ,• in še vedno se ne more pomiriti Staro Cesto, kjer sem prebivala 20 let, od LTi957^pa živim stalno "v Branoslavcih. Tu sem se .__________________4.^ sn slnvpnski držav- tudi noročila, imam tri otroke, vsi so slovenski držav-tako tudi mož ...« nam je vsa presunjena Ijani, prav pripovedovala Viktorija. Ko je prišlo do osamosvojitve Slovenije in je naša •1- ...j; „„„ n državlianstvu, soloh država sprejala tudi nov zakon o državljanstvu, sploh država spicjai« .u«. ---- ni pomislila, da ne bi bila naša državljanka. Zato tudi ni vložila prošnje v tistem prvem roku, ko so vloge rešili dokaj hitro in brez kakšnih posebnih pogojev. Plačati je bilo potrebno le 600 tolarjev. Ko je spoznala, da je na občini Ljutomer ne vodijo v evidenci kot slovensko državljanko, to je bilo leta 1992, je --i_x.i„ tz nipj ip morala kot vložila prošnjo. K njej je morala naposled tudi ona vložila prošnjo, rs. njej je luujaia predložiti celo potrdilo o nekaznovanju, po katerega je hodila na občino v Čakovec. Dodala je tudi potrdilo o obiskovanju osnovne šole na Stari Cesti, iz katerega je lepo razvidno, da se je učila slovenski jezik in imela pri njem dobre ocene. Ali ni to zadosten dokaz o aktivnem znanju slovenskega jezika? I .■■■ 1 ;• S7-letna Viktorija Jaušovec od devetega meseca stalno živi v Sloveniji, tu je končala osnovno šolo, se poročila, naučila govoriti svoje otroke slovenski jezik .,. zdaj pa naj še na izpitu dokaže, da aktivno obvlada slovenščino?! Drugega jezika pa niti ne zna. Tudi svoje tri otroke je učila govoriti samo slovensko, zdaj pa naj še z izpitom pridobi dokaz o aktivnem znanju slovenskega jezika? Ob tako neživljenjskem reševanju tega vprašanja se velja res zamisliti in priznati, da je krivično. Nova slovenska država pa bi lahko tudi vedela, da je bil Grabrovnik leta 1937, ko se je tam rodila Viktorija Jaušovec, v sklopu Dravske banovine, torej del slovenskega ozemlja v nekdanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tudi po 2. svetovni vojni so domačini želeli spadati k Sloveniji, vendar je bilo, žal, . odločeno drugače. In kaj bi Viktoriji slovensko državljanstvo? Poleg moralne krivice, ki jo čuti, sedaj naenkrat nima več volilne pravice, ne more dobiti osebnega izkaznice ne potnega lista in še druge nevščenosti se ji lahko zgodijo. Je to res prav? Da bi bil Hrvat?! Neverjetna »državljanska« usoda je doletela tudi Vlada Korošaka iz Ljutomera. Rodil se je leta 1939 v Borečih. Tako mama kot oče sta bila Slovenca. V rojstnem kraju je živel 8 let, nato pa se je z mamo preselil v vas Robadje na Hrvaškem (sosednji kraj Globoke v KS Razkrižje). Očeta so namreč Nemci odvedli v taborišče v Auschtvitz, od koder se ni vrnil. Čeprav je Vlado živel uradno na Hrvaškem, je obi-. skoval osnovno šolo v Ljutomeru in jo tam tudi končal. Najprej se je zaposlil v rudniku premoga v Presiki, nato je bil šofer pri Kmetovalcu in nazadnje pri Tehnostroju. V Robadju je prebival od leta 1947 do 1957, od takrat pa ima stalno prebivališče v Ljuto- meru. Nikoli niti pomislil ni, da bi bil hrvaški držav- Ijan, še manj pa Hrvat po narodnosti. Toda ko si je lani šel urejat na občino v Ljutomer novo vozniško dovoljenje in osebno izkaznico, so mu dali le vozniško dovoljenje, izkaznice pa ne, češ da nima slovenskega državljanstva. Eden od uradnikov na oddelku za notranje zadeve mu je celo rekel; »Ti si Hrvat!« Kasneje je moral podariti avto in traktor sinu, da so mu izdali le prometno dovoljenje. Dokazoval je, da je rojen v Sloveniji, da so bili starši Slovenci, da je tu končal šolo in da ima stalno prebivališče v Ljutomeru že 37 let, že 26 let pa je poročen z domačinko Anico, da so dobili vsi v družini slovensko državljanstvo, toda nič ni pomagalo. Moral je vložiti uradno prošnjo in še vedno čaka na rešitev. Ker je medtem moral nekajkrat potovati v tujino, si je bil prisiljen priskrbeti potni list. Na ministrstvu za notranje zadeve v Čakovcu so mu ga izdali brez kakšnih problemov, čeprav se vsi njegovi podatki - kraj rojstva in stalno prebivališče - nanašajo na Slovenijo. Tudi to je skoraj neverjetno! JOŽE GRAJ stran 8 vestnik, 22. decembra 1994 nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi •Ve Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oz. trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom, 13.12. in ponedeljkom 19. 12. 1994. 14. 12. je Ljubljanska borza objavila sporočilo za javnost, s katerim je seznanila le to, da je prednostna delnica UBK od 14. 12. do nadaljnjega izključena iz izračuna slovenskega borznega indeksa SBI, zaradi sklepa UBK Banke o brezplačni razdelitvi dodatnih prednostnih delnic (razred C) obstoječim lastnikom prednostnih delnic druge emisije razreda B. Vzrok je v tem, da ne gre za običajno razdelitev delnic, kajti nova dodatna delnica ni povsem enaka stari. Določitev začetnega tečaja UBKP, ki je potrebna za izračun SBI, zato ni možna. Uprava Ljubljanske borze je sprejela sklep, da na prvi dan trgovanja z delnico UBKP brez pravice do nove dodatne brezplačne delnice (14. 12. 1994) ne bo veljala 10-odstotna omejitev gibanja tečaja. V petek so v segmentu prostega trga pričele kotirati redne delnice Hmezad banke druge izdaje, ki glasijo na prinosnika. Le teh je 25000, poleg teh pa tvori kapital banke še 32998 rednih delnic na ime. Nominalna vrednost delnic Hmezad banke je 14000. enotni tečaj zdrsnil na 102,2, ko je bilo za nekaj manj kot 3,6 mio tolarjev prometa, v petek porasel na 102,5 ob prometu 920 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa padel na 102,3 (999 tisoč tolarjev prometa) Enotni tečaj obveznice RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je v torek padel za 1,0 odstotno točko na 105,0, prometa pa je bilo za skromnih 85 tisoč tolarjev. V ponedeljek je bil v isti vrednosti sklenjen aplikacijski posel po tečaju 104,0. Uvrščena kotacija I - redne delnice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj redne delnice SKB iz 39438 padel na 38255, ko jebilo za nekaj manj kot 5,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 38108 ob 16,9 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 38336, ko je bilo za 6,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 38043 ob malenkost manj kot 12 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 37600 (29,3 mio tolarjev prometa). prometa). Za 0,2 odstotni točki na 104,0 je v torek porasel enotni tečaj obveznice PTT Nova gorica ob prometu 291 tisoč tolarjev, naslednjega dne pa se je vrnil na 103,8, ko je bilo za 2,9 mio tolarjev prometa. V petek je bil v vrednosti 193 tisoč tolarjev sklenjen aplikacijski posel po tečaju 103,2, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj padel na 103,1 ob malenkost manj kot 7 mio tolarjev prometa. Obveznico Rogaška 1 so imetniki v torek ponujali po znatno višjem tečaju (105,0) kot je bil zadnji sklenjen posel (101,0), vendar povpraševanja ni bilo, naslednjega dne je tečaj ponudbe padel na 101,0, investitorji pa so povpraševali po tej obveznici po tečaju 98,5. V petek je njen enotni tečaj padel na 98,0, ko je bilo za 431 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 98,3 ob prometu 833 tisoč tolarjev. Po slabem mesecu je bil sklenjen posel z obveznico VIP 1, njen enotni tečaj, je porasel za 0,6 odstotne točke na 100,8, prometa pa je bilo za 4,1 mio tolarjev (aplikacija). Miši niso egiptovska nadloga Nekateri okoljevarstveniki menijo, da miši ni tako čezmerno veliko kot se govori. Po njihovem je celo mogoče, da je kaki kemični tovarni ostalo veliko strupa in ga hočejo prodati. Kmetijci pravijo, da je zadeva huda. Kot ena od egiptovskih nadlog. Menda je tudi deževnikov preveč po travnikih. Za voluharicami pridejo ujede. kanje in druge ujede. Pa tudiZ mačke in pse. Pozimi j^ Pj’ sebno nepredvidljivo strupw^ ker ostanejo miši dolgo netat. padle.« Bračko opozarja, da velijo število poljskih voluharic, ka je skupno ime za vse vrste lih glodalcev, izzove večje s®' vilo ujed. »Zaradi njih se v Uvrščena kotacija I - obveznice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj obveznice RSL 1 iz 104.1 padel na 104,0, ko je bilo za več kot 92,8 mio tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadržal vse do petka (v sredo je bilo za 57 mio, v četrtek za 15 mio, v petek pa za 29,6 mio tolarjev prometa). V ponedeljek je njen enotni tečaj padel za 1,09 odstotka na 102,9, prometa pa je bilo za 41,2 mio tolarjev. Enotni tečaj obveznice RSL 2 se je v torek zadržal na ponedeljkovem nivoju 107,6 ob več kot 27,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 107,4, ob nekaj manj kot 95,6 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 107,5, ko je bilo za 21,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 107,7 ob 125,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa se je vrnil na 107,4 (46,4 mio tolarjev prometa). V sredo je enotni tečaj obveznice RSL 8 poskočil za 1,0 odstotno točko na 83,5, ko je bilo za 616 tisoč tolarjev, v petek pa na 85,0 ob prometu 603 tisoč tolarjev. Po obveznici RSL 11 so investitorji v torek povpraševali po tečaju 95,0, vendar ponudbe ni bilo (zadnji sklenjen enotni tečaj prejšnji torek se je izoblikoval na 99,0). V petek je njen enotni tečaj porasel na 100,0, prometa pa je bilo za kar 7,8 mio tolarjev. V torek so investitorji po obveznici RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo povpraševali po tečaju 101,0, vendar tudi pri tej obveznici ni bilo ponudbe (v ponedeljek je njen enotni tečaj zaključil na 103,0). Naslednjega drie je njen Uvrščena kotacija n - obveznice Tudi z obveznico SKB 1 v torek ni bilo prometa, kupci pa so po njej povpraševali po tečaju 96,0, kar je za 2,4 odstotne točke nižje od zadnjih sklenjenih poslov (v ponedeljek aplikacijski posli). V petek je njen enotni tečaj iz 98,4 porasel na 99,7, ko je bilo za kar 24,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 99,2 ob 11,9 mio tolarjev prometa. Uvrščena kotacija n - redne delnice Enotni tečaj delnice Probanke je na torkovem borznem iz 16325 padel na 15933 ob več kot 1,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 16272 ob 33,9 mio Prosti trg - redne delnice z delnico BTBR v torek ni bilo prometa, saj sta se ponudba (13000) in povpraševanje (12000) razhajala za 1000 tolarjev, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj padel za 7,55 odstotka na 12000 (skromnih 12 tisoč tolaijev prometa). V torek je enotni tečaj delnice Dadas iz 203042 padel na 200117, ko je bilo za 38,8 mio tolaijev prometa, naslednjega dne pa na 199641 ob 77,3 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj rahlo padel na 199615, ko je bilo za 6,8 mio tolaijev prometa, v petek na 196999 ob 30,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 187895 (24,8 mio tolarjev). Enako kot pri delnici BTBR sta se v torek razhajala tudi tečaja delnice Finmedia in sicer je bil tečaj Se bodo miši prostovoljno utopile? Ljudje ob Muri pravijo, da so se miši letos tako namnožile zato, ker Mura ni popljavljala in se ni dvignila podtalnica, da bi jih zalila. Tako je rekel mlad domačin, ko smo pred odhodom na njive sedeli v beltinski Zvezdi. Doktor Krištufek je strokovnjak za glodalce, dela na Prirodoslovnem inštitutu v Ljubljani. Dejal je, da gre za »ciklično nihanje, kar je značilno za velike sisteme.« Če je tako, sem menil, potem se bo z mišmi zgodilo kot z lemingi. Za ciklično nihanje teh gledalcev, ki živijo v stepi, je značilno, da sami poskrbijo za zmanjšanje svojega števila. Namesto da bi Mura prišla ponje, se bo del miši sam pognal vanjo. Iz nagonskega strahu, da bodo propadle vse, če jih bo preveč. Biologi in kmetijci s tem seveda niso soglašali. Kmetijci zato ne, ker imajo namen miši zastrupljati, bllogi pa ne, ker mišjemu »družbenemu« si- ^5^ .-.r W fa' tolarjev prometa. V Četrtek je njen ponudbe 25500, tečaj povpraševa- enotni tečaj porasel na 16387, ko je bilo za 3,3 mio tolarjev prometa. nja pa 24500. Naslednjega dne je bilo s to delnico za 5,7 mio tolarjev naslednjega dne padel na 16279 ob prometa, njen enotni tečaj pa se je 29,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 16169 (11,9 mio tolarjev prometa). Prosti trg - obveznice Tako kot z večino obveznic, tudi z obveznico LEK 2 v torek ni bilo izoblikoval na 24914. V četrtek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 25000, ko je bilo za 250 tisoč tolarjev prometa, v petek pa na 25052 ob 22,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 23017 (3,3 mio tolarjev prometa). V petek je na Ljubljanski borzi Sternu ne pripisujejo takšne prefinjene strategije preživetja. Množično utopitev razlagajo raje kot posledico prostorskega položaja, v katerega zaidejo le-mingi, ko se zaženejo v trikotnik med kopnim in vodo, od zadaj pa pritisnejo novi valovi bežečih. »Mislim, da bo bolje, če gremo na njive in si pogle- i I . • \ ,3« t j fesa ra O J Iskanje mišjih lukenj na repišču. Do »eksplozije« lahko lahko pa tudi ne. Miši živijo v kolonijah, zato jih je ponel več. MM L SOB y * o K f Ta« Cesta prvih borcev M. Brežk« 682SO VOeOe Telefaks: 0606 63-652 POSLOVAI.MICA UU9UAMA Stovcnsk« cesta S4. «OGI I3HS5, ■ S4. MubUana OOOO TctcfBkS: OGf (3I<347 »OMMaUHU ItAMUOK Partizanska casta B-S. C2OOO Marlbar vose e9-4CO. TaMtakS: OaZ prometa, investitorji pa so po njej pričela kotirati redna delnica Hme-povpraševali po tečaju 98,2 (0,8 zad banke (skrajšana oznaka odstotka nižji tečaj od zadnjega HMER), promet pa je bil oprav-sklenjenega aplikacijskega posla). Ijen le z enim lotom po tečaju Naslednjega dne je bil le z enim 18000. V ponedeljek je njen enotni lotom sklenjen posel po tečaju tečaj padel na 17053 (-5,26 od- 99,1. Enotni tečaj obveznice Občina Zagorje je v torek iz 91,3 padel na 91,0, ko je bilo za več kot 2,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa se je vrnil na 91,3 ob prometu 310 tisoč tolaijev. V petek je bil v vrednosti 157 tisoč tolarjev sklenjen aplikacijski posel po tečaju stotka), prometa pa je bilo za 324 tisoč tolarjev. Enotni tečaj delnice LEK je na torkovem borznem sestanku iz 11522 padel na 11500, ko je bilo za 115 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 11680 ob prometu 654 tisoč tolarjev. V torek sta se razhajala tudi te- 92,5, v ponedeljek pa je njen čaj ponudbe (10500) in tečaj pov-enotni tečaj porasel na 92,9 (1 mio praševanja (9500) pri delnici MK tolarjev prometa). V sredo je enotni tečaj obveznice PTT Celje iz 101,0 padel na 100,5 ko je bilo za 919 tisoč tolarjev pro- Založba, naslednjega dne je bilo za kar 31,2 mio tolarjev prometa, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 9873. V četrtek je njen enotni tečaj meta, v petek poskočil na 103,0 ob padel na 9789, ko je bilo za 2,1 mio prometu 742 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 393 tisoč to- tolarjev prometa, v petek pa porasel na 9940 ob 6,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na larjev po tečaju 105,0. Enotni tečaj 9763 (2 mio tolarjev prometa). obveznice PTT Ljubljana je v torek iz 105,0 poskočil na 106,8, ko je bilo za 342 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 107,0 ob Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice NIKA iz 5997 padel na 5619, ko je bilo za 12,6 mio tolarjev prometa, nasled- prometu 783 tisoč tolarjev. V petek njega dne pa rahlo porasel na 5623 se je njen enotni tečaj zadržal na istem nivoju, ko je bilo za 337 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa ob 26,9 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 5711, ko je bilo za 543 tisoč padel na 106,5 (le 12 tisoč tolarjev tolarjev prometa, naslednjega dne VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO CREDITANSTALT Banka uspešnih rahlo padel na 5700 ob 8,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 5598 (9,7 mio tolarjev prometa). Neznatno je v torek padel enotni tečaj redne delnice Razvojne družbe (RD) in sicer iz 18205 na 18200 ob prometu 182 tisoč tolarjev, naslednjega dne pa na 18189, ko je bilo za 600 tisoč tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 18120, ko je bilo za 453 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 18000 ob 1,8 mio tolarjev prometa. 13. 12. je enotni tečaj delnice Salus iz 21289 padel na 20067, ko je bilo za 1,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa rahlo porasel na 20115 ob več kot 7,5 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 20568, ko je bilo za 4,5 mio tolarjev prometa, v petek padel na 20445 ob 4,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 20086 (5,6 mio). Božinovič Tončka V .4, I 'S Napihnjena mišja nevarnost na dolinskih njivah? Miši bodo padle na zobe pred mrazd*" v kremplje ujed ... damo, kako je v naravi, namesto da se tukaj pomerjamo v fi- lozofiji preživetja.« Biolog Franc Janžekovič, asistent na univerzi v Mariboru, je seveda vedel, da ni tako. O teh rečeh ne zveš na terenu nič. Tam samo vidiš več ali manj lukenj, zakaj je tako in kako se bo končalo, tega pa ne moreš ugotoviti. Preden smo odšli na njive pri Beltincih, na del katastra, ki ima ledinsko ime Pri Sloparci, nam je kmetijski inženir Legen iz Živinorejsko-kmetijskega zavoda v Soboti pokazal v najlonski vrečki nekaj deževnikov. Biologom je dejal, da je tudi tega črvovja preveč. Tako da ponekod kosilnicam po njih kar drsi. - Čudno, vedno so nam govorili, da so deževniki znamenje zdrave zemlje! Kje se neha zastrupljanje? Od 30 do 60 odstotkov slad- kome pese je obgrizene, proso je »sesekljano«, travniki se prevrtani in preriti. Parafinska vaba oziroma strup bi bil boljši, ker ga dež tako hitro ne spere. Kmetijci so prepričani, da se mora začeti zastrupljanje. Strupa ne bi trosili po površini, kot počnejo menda v Vojvodini. Tam ga trosijo kar s trosilniki za gnojilo. Pri nas naj bi ga vsipali v luknje. Gospod Mario Lešnik s Kmetijskega zavoda v Mariboru, na vprašanje, kaj bo z ujedami, ki bodo jedle zastrupljene miši: »Če je ta sova v tem času pojedla veliko poljskih miši, bo umrla tudi ona.« Hodili smo po repišču in videli mišje luknje. Meni se ni zdelo zelo veliko. Krištufek: »Saj jih res ni tako veliko, lahko pa pride do eksplozije.« Ornitolog Franc Bračko je proti zastrupljanju: »Posledice so lahko katastrofalne, za SirSe Živalstvo. Predvsem seveda za predatorje, za plenilce, sove. zmanjSalo Število Zato priporoča, da skrbijo za sove. »Pego^^‘‘ ponoči polovi ogromrtt)^^-haric.« Zato naj se sova^ ^jj, meščajo gnezdilnice. vami naj bi se puščalo jj, j drevja, da bi imele ^‘^'Lvad druge ujede od kod opa^*’ in loviti. pO' »Letos je neki kmet brežju pri Mariboru P?iutiO pSenico, ki je bila •^i z nekimi preprečevf strupi. Na njivi je poznej^' Qe petdeset mrtvih golobov- m nitolog opozarja, da miŠ' tudi sive čaplje in z Zato je zaskrbljen, s temi pticami naslednji če se bo zastrupljalo m-Vedno pa so miši živele v nijah, na enih njivah jih iF^joJ več, na drugih manj. meni, da narava naredi da s strupi ni potrebno P* »blagoslavljati« stvarstva- ' ŠTEFAN SMv NATAŠA Foto: 4 vestnik, 22. decembra 1994 stran 9 I I kmetijska panorama Cene poslej v korak in hn VmAtiitl Z inflacijo tuje vlada, in bo kmetijsko ministrstvo razpolagalo s predvidenimi sredstvi, bodo uvedli nekatere nove spodbude v kmetijstvu, zlasti v živinoreji, kjer želijo čim prej sanirati sedanje dokaj kri- y kmetijskem ministrstvu v prihodnje ne bodo več dovolje- tično stanje. Da bi povečali y8li, da bi rast cen kmetijskih pridelkov zaostajala za inflacijo, stalež goveje črede, bodo je na zadnjem srečanju z radgonskimi zadružniki zagotovil uvedli spodbude za privezo-državni sekretar za kmetijstvo Ivan Obal. Ta je bil skupaj vanje telet, hkrati s tem pa Leom Frelihom iz Zadružne zveze Slovenije gost na seji tudi večji nadzor nad njiho- “pravnega odbora Kmetijske zadruge Gornja Radgona, na vim prometom, kateri so med drugim spregovorili tudi o nekaterih problemih, -----------------J-s katerimi se srečuje slovensko kmetijstvo. Če so v zadnjih dveh letih Če bo sedanja kadrovska sestava ministrstva za kmetij- cene kmetijskih proizvodov precej zaostajale za inflacijo. Do leta 2000 naj bi bila v zadnjem času tega razko-Slovenija sprejeta v Evropsko raka ni več čutiti, cene živine štvo in gozdarstvo ostala ne- skupnost, do takrat pa mo- in mleka pa so se že približale tako imenovani ciljni ceni. spremenjena, bo zagotovilo rajo biti vsi ukrepi naravnani Ivana Obala po vsej verjetno- tako, da bomo dosegli takšen V prašičereji so odkupne Ivana Obala po vsej verjetnosti držalo, saj nekateri podatki že zdaj kažejo, da se je v zadnjem času odnos do skupnosti. Kmetijci od dr-kmetijstva izboljšal. Že samo žave ne potrebujejo miloš-kmetijsko ministrstvo si zelo čine, je bilo večkrat slišati ■ tudi na tem sestanku, pač pa preustroj slovenskega kmetij- cene že celo presegle ciljno stva, ki bo konkurenčno v tej ceno, zato so se v vladi tudi Te dni tudi ugodna posojila Pred tremi leti je začel delovati v občini Ljutomer poseben odbor za kmetijstvo, ki si je zadal dve osnovni nalogi: pospeševati pridelavo oziroma proizvodnjo hrane ter pomagati pri reševanju kmetijsko-zemljiških zadev. V ta namen so v občinskem proračunu vsako leto namenili določen del sredstev, odbor pa je v letih 1992/93 razpolagal tudi z republiškimi sredstvi, ki so prispela za odpravljanje posledic suše. Te dni je odbor podal obračun svojega dela. Z lastnimi sredstvi, ki jih še zdaleč ni bilo dovolj, da bi krili vse potrebe, so regresirali nakup 116 plemenskih telic in več plemenskih svinj, sofinancirali konjerejo, čebelarstvo, analizo krme in zemlje, odpravljanje plodnostnih motenj pri kravah, obnove sadovnjakov, testiranje škropilnih naprav in dopol- Kemična analiza prizadeva za razvoj te panoge odločili za znižanje prelevmanov, ki so doslej veljali za uvoz prašičev. Tudi v Zadružni zvezi Slovenije ugo- nilne dejavnosti na kmetijah gospodarstva, uspelo pa mu . J® prepričati tudi nekatera jih bodo postavljali v enako-driiga ministrstva, da je kme- --------.• j„, tijstvo ena tistih panog, ki _ 'tria vse možnosti za hitrejši sekretarja Ivana Obala je v to smer naravnan tudi proračun- razvoj, S sprejemom razvojne strategije slovenskega kmetij- stva je bila dana podpora za njegov razvoj, s tem ko smo se odločili za ekosocialni raz- zahtevajo takšne ukrepe, ki tavljalo, da se je kmetijsko ministrstvo v zadnjem času hitreje odzivalo na zahteve praven položaj z vsemi drugimi. Po besedah državnega kmetijcev kot v preteklosti, ’ v __J____ vendar še niso zadovoljni ski memorandum za leto 1995, saj se je vlada z njim z nekaterimi rešitvami. Pravijo, da je nadzor uvoza, ki ga opravljajo zaradi izvoza, še zavezala, da bo povečala vedno pomanjkljiv, zato zah- sredstva, ki jih bO namenila ''ojni scenarij, pa smo se tudi za spodbude oziroma subven- tevajo, da se ob uvozu pla- Zavestno odločili za kmetij- sko pridelavo, ki ni poceni in Zahteva podporo države. _____________________ čajo vse uvozne dajatve, ki pa cije v kmetijstvo. Če bo pro- naj bi jih država upravičen-račun za prihodnje leto spre- cem vrnila ob izvozu, jet v takšni obliki, kot načr- LUDVIK KOVAČ cem vrnila ob izvozu. Kako zmanjšati število poljskih miši? y y, Prekmulju je prišlo na območju nekaj katastrskih občin PoKd?*'” '' letošnjem letu do prevelike razmnožitve ne bo odveč opozorilo vsem L"®“e miši ali voluharice (Microtus arvalis) na kmetijskih površi- tistim, ki bi opazili povečanje Prekmuiju je prišlo Namesto sklepne besede naj (kmečki turizem) ter namenjali sredstva za izobraževanje in razstave živine pa tudi za posojila in druge pospeševalne akcije. Tako so pred kratkim pripravili tudi predlog, komu in za kaj podeliti še kar ugodna posojila na podlagi javnega razpisa, ki je bil objavljen v Vestniku. Na voljo je bilo 10 milijonov tolarjev, prednost pa naj bi imeli predvsem tisti, ki bi se odločili za pridelavo zelenjave in kmečki turizem. Prosilci pa so izrazili v večini primerov drugačne želje. Odbor je dobil 34 vlog, pozitivno pa se je opredelil do 16. Le 2 prosilca sta kandidirala za posojilo, s katerim nameravata urediti večji rastlinjak za pridelovanje zelenjave, in sicer sta to Marija Vel-ner iz Krapja ter Ivanka Alt iz Pristave. Drugi potrebujejo sredstva v glavnem za zgraditev ali obnovo govejih hlevov, nakup opreme, strojev idr. Poleg prej omenjenih so na seznamu dobitnikov posojila še naslednji kmetovalci: Janko Magdič s Kamenščaka, Anton Podnar iz Babinec, Stanislav Zmazek iz tal travinja Travna niša je sestavljena iz velikega števila trav, detelj in zeli. Za optimalno priraščanje le-teh ter vzdrževanje primernega botaničnega sestava travne ruše je potrebno vse potrebe zadovoljiti z gnojenjem. Različne vrste rastlin potrebujejo hranilne snovi v določenem razmeiju, zato moramo gnojiti travno rušo tako, da ne oviramo rasti kake koristne skupine. Trave so velike porabnice dušika in kalija. Fosforja ne potrebujejo veliko oz. toliko, da so makrohranila (dušik, fosfor, kalij in kalcij) v določenem razmerju. Nemalokrat se zgodi, da gnojimo travinje na pamet. S pridelkom suhe snovi odnašamo s travinja velike količine hranilnih snovi, saj tako odnesemo s 100kg mrve 1,4kg dušika, 0,6kg fosforja ter 2,7kg kalija. Velikokrat se zgodi, da se ta hranila ne vračajo na travne površine, ampak organska gnojila uporabimo na njivah. Zato velja zlasti rek, ki se glasi: »Da je travinje mati njiv.« Zaradi nevračanja hranil na travne površine in preslabega gnojenja z mineralnimi gnojili se tla izčrpajo in postanejo slabo rodovitna. Če so travniška tla slabo preskrbljena s hranilnimi snovmi, uspevajo le slabe, manj donosne trave in strupene zeli. Pomanjkanje hranilnih snovi v tleh je tako poglavitni vzrok za skromen pridelek s slabo proizvodno vrednostjo. Da se izognemo napakam pri gnojenju, je prav, da vemo, kako so travniška tla založena z osnovnimi hranili. Na podlagi odvzetega vzorca tal je mogoče natančno izračunati potrebe travinja po hranilnih snoveh. Zaenkrat opravljamo v Pomurju zelo malo vzorčenja tal travinja, kar dokazuje število analiziranih vzorcev pri Živinorejsko-veterinarskem zavodu. Gospodarnost pridelave pa nas bo k temu prisilila, saj nas vsako delo na pamet veliko stane. Preglednica 1: Mejne vrednosti za fosfor in kalij po Al metodi v plasti tal od 0 do 6 cm na travinju založenost siromašno (A) srednje preskrbljena (B) dobro preskrbljena (C) pretirano preskrbljena (D) ekstremno preskrbljena (E) mg fosforja/ 100 g tal manj kot 6 6-15 16-30 31^0 nad 40 mg kalija/ 100 g tal manj kot 10 10-20 21-30 31-10 nad 40 Vir: Gnojila in gnojenje, Mirko Leskošek “ah ““ 1 I i 3, ... .v. - - - . - ' Radoslavec, Alojzija Babič iz Vzrokov za to je vsekakor vec, najveijetnejsi pa so: susno števila teh glodalcev. Poljske Krapja, Ludvik Gregorinčič z Zgornjega Kamenščaka, Anica Smodiš iz Krapja, Silvestra Rakuša ..v --— _______________________ iz Precetinec, Milan Žnidarič iz Priča v Prekmuiju, pusti za sabo določene posledice, ki se lahko Velik delež lahko prispevajo ¥“^1® Vlado Črešovnjak iz , di Stopnjujej'o, zato bi s tem člankom želel opozoriti na nekatera lastniki zemljišč sami z dosled- Spnnea, Matko Galunder iz Ver-vedene ugotovitve strokovnih nim ievj.nj.m navedenih P^ P° služb je sekretariat za kmetij- ukrepov, ki pa jih ne bi smel zorko iz Borec in Ivo Trstenjak iz Jn je bilo jasno, da je prišlo jtvo izvršnemu svetu občine odrejati izvršni svet, saj bi mo- Ljutomera. Murska Sobota predlagal iz- ral’ bH' v zavesti vsakega last- Zneski posojil znašajo od dajo odredbe o razglasitvi poljskih miši (voluharic) za gospo- ______________________________. darsko škodljive in na podlagi DRAGO LEGEN, dipl. inž. •—jUzv .,nc.ie.oin::v, iiVrp. kmet. • »-»vnut j'^ • , _, ofiT’ Pi^eslaba skrb za miši je trcba\atirati takrat', ko njih . ® navsezadnje porušeno ravnovesje med mišmi in jih je najmanj, ne smemo ča-j^ovimi naravnimi sovražniki. Taka razmnožitev, kot smo ji kati na preveliko razmnožitev. Ludvik J JV UHO jasno, da je prišlo ° henormalne razmnožitve i^®pjenih glodalcev in da so tiri j'* lastniki zemljišč škodo pri Pridelkih. Pri podrobnejših tcgledih smo ugotovili, da je ^kode tudi že precej tega izvedbo naslednjih ukre- na na poljščinah, ki so bile njivskih površinah z “a njivsKin povrsinan sladkorna pesa, dete- itd). Tudi na travnih po-^'hah je bila zaradi velikega ^'eviia ^Unih ^•toda mišjih lukenj in pod- rovov povzročena 5 da. Kot najhitrejši ukrep lastnikom zemljišč sveto- ' lihii’ nepreorana zem-i '-8 (strnišča in druge neob-Q površine) preorjejo in I *a način vsaj delno prispe-i k zmanjšanju populacije, s^^fjoblematika pa se je na- pov; - takojšnje spravilo vseh nepospravljenih pridelkov, - takojšnje preoravanje obdelanih njivskih površin (ne-zadelani rastlinski ostanki), - takojšnje preoravanje in obnova slabših (degradiranih) in zelo prizadetih travnikov, - takojšnjo čistilno košnjo in čiščenje zatravljenih površin rtravnin robovi njiv, žive (travniki, robovi njiv. ne- rali biti v zavesti vsakega last- nika kmetijskega zemljišča in bi jih morali redno izvajati. Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje M. Sobota 350.000 do 1.000.000 tolarjev, obrestna mera je R ■+• 6, vrniti pa jih bo treba v štirih letih (po enoletnem moratoriju). Sklenjeno je, da bodo pri vseh posojilojemalcih preverili, ali so denar porabili namensko. JOŽE GRAJ Kot je razvidno iz preglednice, izražamo hranila v mg/lOOg tal. Za optimalno rast travne ruše je potrebna založenost C (dobra preskrbljenost), kjer zadostuje, če vrnemo z gnojili toliko hranil, kot smo jih odvzeli s pridelkom. Preskrbljenosti A in B pa pomenita, da tla niso zadosti preskrbljena s fosforjem in kalijem in je potrebno z gnojili (mineralna, organska) vračati tlom več hranila, kot smo jim ga s pridelkom odvzeli. Na ta način postopoma bogatimo tla s hraniloma in v doglednem času dosežemo stopnjo dobre preskrbljenosti (C). Pri stopnji D in E, ki nakazujeta čezmerno založenost, pa želimo postopoma doseči stopnjo založenosti C. To naredimo tako, da ne vračamo vseh hranil. Pri travinju v Pomurju se ni potrebno bati čezmernih založenosti tal s fosforjem in kalijem, saj so analize pokazale na veliko siromašnost založenosti tal. Posledica tega so preskromni pridelki suhe in hranilnih snovi. Pravilno gnojenje bo pripomoglo k izboljšanju botanične sestave travne ruše, hkrati pa tudi k gospodarnejšemu pridelovanju kakovostne voluminozne krme iz travinja. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje priporoča odvzem vzorca na travniških površinah vsako 4 do 5 leto, katerega vam tudi vzame ob predhodnem naročilu pri vašem območnem svetovalcu. Naredi vam tudi načrt gnojenja travnikov. Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ-ja za Pomurje M. Sobota: mag. STANE KAPUN, dipl. inž. agr. Zaostala posteljica pri govedu Zaostala posteljica (trebilo) je v govedoreji pogosta poporodna odluščiti Jemu so lahko krive spe-motnja, ki lahko v nekaterih primenh celo ogrozi življenje zivah. stafilokokL ko- pa se je na-stopnjevala in X je bilo v poznojesenskem Več aktivnosti, pri katerih svetovalne službe so-p 'Ovale tudi druge inštitucije. ^J^gledano je bilo stanje kme-površi i, površin, kjer smo ugoto- precej neposprav- 1 ^»10 pridelkov. Prav tako dgotovili, da je kljub opo-»jivsV-i nepreoranih tajti' površin in nezadelanih ^^^“ol^ov ter neizve- ?>.«lom « čistilnih košenj travnih 'ršin. Vse to pa omogoča ^moteno domovanje in razvoj ^^Phlacije miši. Glede na na- Ul §5 Sž 2 — cc U- S Ul oc meje). Odredba je bila izdana 30. 11. 1994 in velja za naslednje katastrske občine: Ižakovci, Beltinci, Bratonci, Melinci, --------- , , Dokležovje, Lipovci, Gančani in Lipa. Skupaj s predstavniki zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Enota za DDD smo izvedli ugotovitev populacije miši na navedenem območju na podlagi števila mišjih odprtin. S katero koli oceno intenzivnosti razmnožitve primer-■ gta- jamo dejansko ugotovljeno ]aiuu ---------„ nje, lahko zapišemo, da je število miši na navede"®’" oh-močju zelo veliko in je po-4,1 73 7mani- navedenem ob- trebno izvesti ukrepe za zmanj šanje. Predvsem pa je bolezen ekonomski problem, ker pogosto povzroči podaljšan poporodni premor, veqe število potrebnih osemenitev za uspešno obrejitev krave ali celo neplodnost. Pri kravah se posteljica normalno izloči v treh do osmih urah po porodu. Če se izloči kasneje, vendar do 12 ur po porodu, govorimo o zakasneli izločitvi, neizloče-nost posteljice iz maternice krave po 12 urah po porodu pa označimo kot bolezensko stanje. Stena maternice po porodu ni sterilna, vendar je telo določeno število patogenih mikroorganizmov sposobno premagati. V primeru zaostale posteljice pa se že po 12 urah število mikroorganizmov v maternici zelo poveča. Le-ti pa s svojim delovanjem povzročijo razkroj in gnitje maternične vsebine. Po določenem času, ko že zelo poškodujejo steno maternice, ’ ■ krvni obtok ži- pa lahko prodro v vali in povzročijo sistemsko obolenje. Zaostala posteljica tudi zavira proces krčenja maternice. Po raziskavah profesorja Božidarja Markoviča se zaostala posteljica pojavi v 10-40% porodov, odvisno od pasme goveda, načina krmljenja, starosti in letnega časa. Mehanična ovira (veliki kotile-doni...) je sicer možen, vendar redek vzrok za '%aostalo posteljico. V primeru težkih in dolgotrajnih porodov se lahko tudi zgodi, da postane maternica zaradi utrujenosti in izčrpanosti mlahava in posteljice ne more iztisniti. Najpogostejši vzrok pa je v stiku med posteljico in steno maternice, ki ne oslabi v takšni meri, kot je normalno, zato se posteljica ne more rinebakterije...) infekcije. Večinoma se le-te pričnejo že dneve, tedne ali mesece pred porodom, povzročijo pa tudi vnetje posteljice (placentitisj, kar bolezensko MlKlAK • MlKMKm Boži Č - TKEATEV j Vil si liMlSUAtJO AIEICAK/a/E TbSEFHE loM okrepi stik med posteljico in steno maternice. Motnje v luščenju posteljice pa lahko povzročijo tudi alergijska stanja, ki so večinoma povezana s krmo (pokvarjena ali prevelika količina silaže...). K vzrokom spadajo tudi motnje v izločanju hormonov (predvsem estrogena), zaradi česa je najmanj zaostalih posteljic v poletnih mesecih (ugoden vpliv sonca na hormonalni sistem), pomanjkanje vitaminov in mineralov ter učinki nekaterih zdravil. Bolezen je pogostejša pri predčasnih (pred 273 dnevom) ali poznih (po 285 dnevu) porodih. V prvih dveh dneh po porodu splošno zdravstveno stanje živali praviloma ni moteno, izcedek iz rodil ni smrdeč, del posteljice po-• gosto visi iz rodil, krava pa se občasno napenja. Kasneje se pojavi ’/i -IFGATEI/I T(/Di JAž. SVOdO MOKMMAJO TK&ATSU zvišana telesna temperatura, zmanjša se ješčnost, zaudarjati začne izcedek iz rodil. Pri zdravljenju mora lastnik upo- števati dejstvo, da pride v maternici, če se posteljica ne izloči 12 ur po porodu, do škodljivega delovanja mikroorganizmov, ki ga moramo z veterinarsko oskrbo čim-prej preprečiti. Veterinar bo ukrepal tako, da bo izvedel lokalno antibakterijsko terapijo v maternici, v primeru poslabšanega splošnega stanja živali pa tudi sistemsko. Oboleli živali se dajo tudi pripavki, ki povečajo njeno odpornost proti boleznim in ki izboljšajo sposobnost maternice za krčenje ter sanacijo poškodb. Glede ročne odstranitve zaostale posteljice obstajajo argumenti za in proti. Zato se o tem odloča pri vsaki oboleli živali posebej, glede na njeno dejansko stanje. Dokler pa se posteljica ne odstrani, je potrebno izvajati lokalno antibakterijsko zaščito in to vsak drugi dan. Lastniku živali svetujemo, da mesec dni po porodu da žival pregledati veterinarju, ki bo ugotovil, ali velikost in konsistenca maternice ustrezata trenutnemu poporodnemu času (izključiti je potrebno nevarno gnojno vne^ maternice). Pri prvi osemenitvi pa mota rejec osemenjevalca opozoriti, da je imela žival pri zadnjem porodu zaostalo posteljico. DEJAN ŽIDAN, dr. vet. medf. f Razmišljajte, pišite, sodeli^te! stran 10 vestnik, 22. decembra 1994 vestnik DRAGE PREKMURKE IN PREKMURCI! SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI PREKMURJA SE VAM ISKRENO ZAHVALJUJEMO ZA VAŠO PODPORO, KISLE NAM JO IZRAZILI NA VOLITVAH. ŽELIMO VAM BLAG O SL O VLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRA VO IN USPEŠNO LETO 1995! SKD KOZMETIČNI SALON BLANKA ra BLANKA DUGAR S.P. Beltinci. Š Kov,i\c.A l-l TEL.: 069 42-891 Vabimo vas na otvoritev kozmetičnega salona Blanka v petek, 23.12. 1994, ob 14. uri v Beltincih, Š. Kovača 1/1 (poslovna zgradba Panonke in PTT-ja) VOSCI VESEL BOŽIC in SREČNO, USPEHA POLNO NOVO LETO S Varčevalcem, kreditojemalcem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje v prepričanju. da bo naše sodelovanje tudi v prihodnje tako uspešno kot doslej. Želimo vam miren božič in srečno novo leto 1995 Moja domača banka [ ZO Pomurska banka d.d. Murska Sobota fJ-niks MURSKA SOBOTA DOO. PODJniE ZA RNANČIE STORITVE, TRŽENJE IN SVETOVANJE S Poslovnim partnerjem, znancem in prijateljem se tu Slede na trenutno politiko - še vedno veliko sorodstvenih in j Prijateljskih povezav. 1 I Veleposlanik Ferenc ! jnora opravljati tudi naloge gospo- • darskega, tiskovnega in kulturnega ^lašeja. Vojaški ataše ima svoje na-®8e, gospodarskega pa še vedno IZ IIieSteCB varnostnik velemesto *V00ert in nipanva cnnrnaa I7 I I In zakaj ni obiskovala posebne diplomatske šole? Enostavno zato. i I i« ker je predraga. Samo šolnina stane letno 10 tisoč dolarjev, mesečno pa se nabere še precej drugih stroškov. Veleposlanik velike in bogate države si kaj takega lahko privošči, veleposlanik majhne državice, ki ima toliko prebivalcev kot ena avenija v New Yorku, pa mora biti skromen tudi v načinu življenja. Namesto bazena: konferenčna soba Prostori veleposlaništva so bili e «, & 'o t Ai 1 L, ? 1- ; i S' v enem delu mesta, stanovanje na drugem. Tako ne gre - veleposlanik mora bivati na »svojem teritoriju«! Poleg tega je bila gneča pred vrati konzula čedalje večja, sosedje na ulici Ledvay pa vse glasnejši, pritoževali so se in zahtevali, naj poskrbijo za čakajoče, jim namestijo sanitarije. Pravzaprav se je že , - , -- r---------------------------------------------------------------------- od začetka vedelo, da so prostori svojem prispela v Budimpešto, sta parki- trebno se bo preseliti v Budimpe- neprimerni in le začasni ter da bo ;__,i rala avto pred Ljubljansko banko što. Z delom na ulici Lendvay potrebno nekje zgraditi pravo vele- na eni od najbolj prometnih ulic v središču Budimpešte je že 1991. poslaništvo. Kdo in kako je iskal pred Elizabetinim mostom. Čez leta začel konzul in prvi sekretar lokacijo in izvajalce, tega nam niso nnl iirp tn etn cp »pUln /.ripoijo,;, Mile Butinar, ki je bil na sloven- vedeli povedati ne konzul, ne Veleje bodoči veleposlanik na Madžar- ----------——*“ skem ugotovil, da so mu z avtomobila ukradli registrske tablice! Policist jima je povedal, da sta lahko vesela, ker so jima ukradli le tablica in še: »Kaj si mislite, kako se Hajds marsikaj. Pravzaprav je desna roka veleposlanika Slovenije na Mad- žarskem! buier ler varnosiniR Robert in njegova soproga so iz Lendave, vsi govorijo uu ata mdnja m rerenu najos ■hadžarski in slovenski jezik. Prvi prvič po osamosvojitvi Slovenije sekretar Mile Butinar na s-";-- ' aelovnem mestu od tujih jezikov "porablja v glavnem srbskega; je polno (preveč) zaposlen, pred meseci so mu z zunanjega ministrstva pol ure, ko sta se želela odpeljati, i pošiljali pripravnike za pomoč pri i e siijan pripravnike za pomoč pri ■ zdaj pa je sam. Zato mu po- godbeno za štiri ure na dan po-J^aga veleposlanikova soproga ga. , Marija Hajds, ki je po izobrazbi ‘diplomirana pravnica. Pa dolgo več Marija Hajos od oktobra pomaga urejati tudi konzularne zadeve, kmalu pa se bo motala povsem posvetiti dolžnostim veleposlanikove soproge. if Veleposlaništvo Republike Slovenije je najbolj »oblegano«. na ulici Cseppkb 48 v Budimpešti Ko sta Marija in Ferenc Hajos poslanika na Madžarskem, je dru-,,:x — ----------e.---------vedela, kaj to pomeni: po- trebno se bo preseliti v Budimpešto. Z delom na v središču Budimpešte je iz 1991. Mile Butinar, ki je bil na sloven- škem ministrstvu za zunanje zadeve prej odgovoren za sodelovanje z Madžarsko. 14 dni za njim je svoje naloge začel opravljati tudi ambasador Ferenc Haj6s. Januarja 1992 se je preselila v Budimpešto poslanik in ne prva dama veleposlaništva. Dejstvo je, da je izvajalec s predajo objekta zamujali eno leto, razmere v ulici Ledvay pa .. bile čedalje bolj nevzdržne. Vseka- so Ko zmanjkuje časa - tudi za Prekmurje , Veleposla-Ferenc «aj6s je bil nazadnje ^oma v Lendavi in '' Prekmurju tjed polet-"'mi počitni- cami, so- ''eleposlani-stvo ^»mpeSti je H' ,r“ kajti v Bu- Pfoga Marija pred petimi tedni, ^hiankuje t^asa. Najbolj zapo- Veleposlanik Ferenc Hajos Sieno z naj- Budimpešti je zasipan z de- T- naj- •^j ^‘enimi. Kot zapo- lom, tako da ne utegne obiskati Prekmuija, je pa vesel 'ffilašč je bilo vsakega obiska ^dnje tedne kraj™«- ar nekai jggg jjg more opravljati svojih rednih poslov - dnevno iz- iz domače po- nekaj pomembnih ^dstankov na ^vropski in ''fsdnarodni skrbeti še za dokončanje ambasade. favni V Šti; prav dajo okrog Budimpe- večkrat 8^ na srečanjih 80 viz, ko so prazniki pa ^premij ati mora po dvakrat l^jdi konzul, ki zaradi ali trikrat toliko. Poleg tega pa je potrebno po- Dan našim pred obi- skom je veleposlaništvo obiskal tudi predsednik slovenske vlade dr. Ja- nez šek. Drnov- gotovo je na i —,---------------- Potreben gospodarski predstavnik, zakaj še '•»enovan? kor so v Ljubljani iskali najcenejšo variatno, ki pa ni hkrati najbolj ugodna. Predstavnik slovenske razlog tudi to, da še vedno nimamo atašeja za gospodarstvo. Soglašam, daje zelo potreben. Skrbeti bi moral za vzpostavljanje stikov in dodobra poznati vse madžarske predpise s področja gospodarstva, da bi našim ljudem lahko pomagal. Veste, naši ljudje imajo nešteto problemov. Mislim tudi, da slovensko-madžarska menjava ne sme ostati na ravni blagovne menjave, moramo preiti na višje oblike gospodarskega sodelovanja, kooperacije, bančništva.« Imate človeka, ki bi bil primeren za to funkcijo? »Praktično ga še ni, poleg tega pa kadrova-me opravlja slovensko zunanje ministrstvo. Če želimo dobiti zares uspešnega človeka, bo moral le-ta znati madžarski jezik - tu niti ni pomembno, daje ravno Prekmurec, čeprav bi po mojem moral biti, ker zaradi jezikovne bariere drugi kot Prekmurec tega posla ne bo mogel opravljati. Z angleškim in nemškim jezikom tudi gre, vendar mora kljub temu vedeti tudi madžarsko. Pa ne le zaradi uvidevnosti do države, kjer gostujemo. Res je, da mlada generacija v zunanjem ministrstvu in diplomaciji komunicira v glavnem v angleškem jeziku, vendar pa zlasti v gospodarstvu brez madžarskega jezika ne bo prišel nikamor. Gre tudi za psihološki učinike, saj če bo h komu pristopil v njegovem jeziku, bo lažje sodelovati.« Ta trenutek ni velikega sodelovanje niti med pobudniki in organi zatorji sodelovanja z madžarskimi gospodarstveniki v Sloveniji - vas o vseh stikih sploh obveščajo? »Skoraj o vseh in kjer morem, tam sem zraven. Moram pohvaliti Kolomana Cigiita, firme, ki se ukvarja s prodajo nepremičnin in gradnjo na ključ, je povedal, da bi jim lahko poiskali boljše prostore in jih tudi prej uredili, vendar je bila za nekoga odločilna razlika v ceni. Kakorkoli; trinadstropno vilo na Rožnem griču, ki so jo kupili v tretji fazi gradnje, naj bi končali madžarski gradbeniki. Vendar so se stvari zatikale, ni in ni bila končana, vedno znova so našli kakšne pomanjkljivosti v inštalacijah ali drugod. Po enem letu je bilo veleposlaniku dovolj. Odločil se je, da se bodo preselili, čeprav so bili delavci še v hiši! Ce- veleposlaništvu najbolj ki je zelo aktiven in uspešen s poslovnimi V ., i._, srečanji. Slišal sem, da naj bi od 15 do 20 ni odstotkov udeležencev sklenilo konkretne po- funkcijo gospodarskega sle, če je to res, je to velik uspeh Kar pa ■' - , zadeva.j{oordinacijo, se strinjam, da bi morah »Zdaj opravljam 1----------- . atašeja tudi jaz, kolikor sem pač zmožen to luui laz;, KU11K.U1 sem pav , .. , Oi •• • n. J opravljati. Zavedam se, da nisem strokovnjak bolj sodelovali, kajti Slovenija je majhna dr-- - . žava. In to bi bila ravno ena od funkcij gospo- a to področje, najbolj pa me pesti pomanjka-1® časa. Moram pa povedati, da imam zelo Pretno in sposobno tajnico Ksenijo Škrilec, ,' hii tudi pri teh zadevah veliko pomaga in .? 'kor moremo, urejamo stvari. Našim po-J^ljem predvsem pomagamo odpirati vrata, ***> Dotrkamn n r v Ta cerkev nima skupnega poglavarja na tem svetu, ampak je vsaka skupnost krajevna (verska) skupnost, združeni pa so vsi v gospodu , ■■'-'-‘■'Julusii iia pivciii »oij koncilu v Rimu(1869-''’8ov *®^J® število škofov in telo-'htje uanireč ni strinjalo s spre-'^°®uie o papeževi nezmot- 1 '^°guie o brezmadežnem ''""Srp fuzije. Prvi starokatoliški ^oVOapOStolskU ' l87j I® j® bil v Miinchnu marca ■ t» ci : sprejeli ustavo te 'Katofz'''Pz^etu členu določa: ki odklanjajo na tako Jezusu Kristusu po njegovem evan- celiiu in duhu. Eden izmed bratov p... 1__\ nrpd 1 'J ■ kot božjo besedo. 'Vse te knjige duh - Univerzalno življenje. Lju- s svojimi dobrimi in slabimi dejanji predstavljajo sveta pisma in pričajo dem je dal Notranjo pot, krščansko in muTio sodil Najpravičenjši sod- o božjem poslanstvu gospoda Je- pot šolanja, ki vodi v najglobjo no- nik - Bog. Četudi se človek varuje zusa Kristusa. Člani verjamejo, da tranjost naše duše - v resnično živ- greha, lahko nekaj zagreši. Obrniti je cerkev Jezusa Kristusa svetih iz Ijenje, v božje kraljestvo, ki je se mora k Bogu in se iskreno poke- poslednjlh dni obnovljena po v notranjosti vsakega človeka. Ve- sati, prositi za odpuščanje. vzorcu prvotne Kristusove cerkve. rujejo, da bo vsaka očiščena duša Šesta resnica je božja volja, ki jo O obnovitvi cerkve so zapisane prišla nazaj v božje kraljestvo, iz moramo razumeti takole: Vsemo- prerokbe v Svetem pismu. Eden katerega je nekoč odšla kot čisto gočni Bog je ustvari! vse, kar ob- izmed prerokov iz Mormonove bitje. staja na zemlji in v nebesih. On knjige: »Govorimo o Kristusu, oz- 9. Kot je nekoč Bog sklenil za- določa zaporedja vsega dogajanja nanjamo Kristusa, pričujemo vezo s svojim ljudstvom Izraelom, tu in tam. On je vzrok nad vsemi o Kristusu in pišemo v skladu z na- po Noetu in Mojzesu, tako je zdaj vzroki. Nihče ga ne more ovirati .................................. '‘'""i —pj.j njegovi volji in delovanju. Kar On hoče, to biva; česar On ne želi, to se ne more zgoditi. Pa še islamske dolžnosti. Ni dovolj samo verovati, treba je tudi nenehno in pravočasno islamske dolžnosti tudi izvrševati. Pet islamskih dolžnosti je; razodevanje vere, opravljanje predpisane molitve, postiti se v mesecu Ramazanu (30 dni), zekat - 2,5-odstotni davek za čisti dobiček in enkrat v življenju, če je to možno, obiskati Meko. Pripadnik islama ima dolžnosti tudi do samega sebe; ohranjati življenje in zdravje, zdraviti se v primeru bolezni, delati in na ta način pridobivati sredstva za življneje, preučevati koristne nauke, obvladati strasti, izkoreniniti iz sebe vse slabe lastnosti, ki kvarijo čast in ugled. pot šolanja, ki vodi v najglobjo notranjost naše duše - v resnično živ- ljenje, v božje kraljestvo, ki je v notranjosti vsakega človeka. Verujejo, da bo vsaka očiščena duša prišla nazaj v božje kraljestvo, iz katerega je nekoč odšla kot čisto bitje. 9. Kot je nekoč Bog sklenil za- pričujemo vezo s svojim ljudstvom Izraelom, po Noetu in Mojzesu, tako je zdaj sklenil zvezo s člani praskupnosti Šimi prerokbami, da bodo naši otroci vedeli, h kateremu viru naj se obrnejo za odrešitev od svojih življenju, ki je tako postala Nje-grehov.« gova zavezna skupnost ... Novi Jeruzalem v Univerzalnem i VCllJU 11» -- (članov cerkve) je odgovoren pred oblastmi. cerkev v R Sloveniji Skupnost, ki jo je ustanovil Je-_.r ■ t_:i« .....n.-.AvVoir n7i_ f f (Pravoslavna cerkev v Sloveniji Med nami pa živijo tudi pripadniki srbske oziorma makedonske m pravoslavne cerkve. Ti se v knjižici S Verske skupnosti v Sloveniji niso s predstavili s svojimi dogmami, zato S nauk pravoslavcev črpam iz Per- i I ’riu Vatikanskem cerkvenem •js’ “ v papeški buli ,Pasteor Aete-"lotlj-^^vo postavljene nauke o nez-in njegovi ve-tijo ^“hlasti nad vso Cerkvijo, tvo-^Kupnost pod imenom zus Kristus, je bila pracerkev ozi- t|l5' ^«Ult 1.. k) ‘®toliSka cerkev. « ' Cerkve: ?*®(okatoličani verujejo, kar ! verovali vsi kristjani. To js. J- J ”~»v»s aii Val niioijaiii* * v vsesplošen katoliški ''aj8eJ;®Kor ga je učil Kristus in ga Wsnj|??evangelijih, apostolskih i^Rov "Veroizpovedi prvih krist- Ne '"“'Ijiv '?'^'^"®vajo dogme o nez- '•'li vr, s —""'“J" uvgiiiv ..— ■ **'. timskega škofa (pa-Ih,. m niepnvpm r,rv.»nctvil ori- '»ati >u. njegovem prvenstvu, pri- Rpravr°®°sl®‘lj® vsi obredi se 1®1° v živem narodnem je- 4 r\ in ■?>ki. škofe volijo i imetje upravljajo ; 6 izvoljenih funkcionarjih, i PtJt^^^^hovniki in škofje se lahko po izvoljenih funkcionarjih. ^-^ijo. j PtejjiP^^^l^ovanje božje službe, fetiip zakramentov in oprav-®®tih del se priporoča, ven- D d""* nihče nikogar 8. ^'^,P’^®*y*jo smrtnega greha. ax:i ^novnik np «mp 7ahtevai ne sme zahtevati Ih* Za J_1J»__ '"ttiM *''• mašo, delitev zakra-9 Y 'td. Saj LV?®®ha zapoved ni obvezna, speljana šele 1215. leta J '"''e Koncilu in nima os- ' 10. v pismu. i Ce v narodna starokatoli- I ''snj žKev je samostojna in neod-i drilOf* Vrst nnclpHniki Na ekumenskega sode-1® dobijo verniki te cerkve druge. Kot nasledniki 'majo vsi škofje isto du-oblast. roma apostolska skupnost, saj so jo ■ vodili apostoli. Ime novoapostol-ska cerkev pa pove, da je bila prvotna cerkev ponovno postavljena in od začetka 19. stoletja nadaljuje delo svoje predhodnice. Nosilci duhovnih služb so možje najrazličnejših poklicev iz različnih družbenih slojev. Svoje poslanstvo *•-! tnrpi ■ resnična Eksistenca, ki daje življe- nje vsemu ... opravljajo v večini častno, loicj mmufestira kot troj- brez plačila. So poročeni in skrbijo 'J?' /,|^®’ ^veti duh . za svoje družinsko življenje. Zuna- ,' k f.- ® “^varjen po sliki in nja podoba bogoslužja je preprosta , ^1' ''' 1® 'skra božan- in slovesna. Duhovni služaBniki ® amena ... oznanjajo evangelij v preprosti pri- ’ nstus je venomer prisoten digi. Višek nedeljskega bogoslužja v sve u kot močna duhovna Prisot-pomenl obhajanje svetega obha- ' K' vodi m vzdržuje svoje Ijud-jila, ki sledi skupno izgovorjeni molitvi očenaš in odpuščanju grehov. Posebni blagoslovi se podeljujejo ob konfirraaciji, zaroki, poroki ali jubilejnih obletnicah poroke. v večini častno, torej obha- stvo ... 5. Svet je oder, na katerem se uresničuje božji načrt ... 6. »Ti moraš ljubiti Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso ." ® __J« vcom dušo, z vso svojo močjo in vsem Sveti iz poslednjih dni krepijo družinske vezi. Družine odhajajo vsako nedeljo k bogoslužju, kjer se udeležujejo tako imenovanega zakramenta - blagoslova kruha in vode v spomin na Odrešenikovo odkupno daritev in kot simbol obnovitve zvez, sklenjenih z njim. Na teh nedeljskih sestankih cerkve člani drug drugega poučujejo o evangeliju. Druga sveta uredba, ki jo je možno izvesti samo v templju, je večna poroka. Člani verjamejo, da je tako, sklenjena poroka veljavna skozi Vso večnost, ne samo v tem življenju. kove knjige Verstva. Katoliško in pravoslavno cerkev druži skupna krščanska dediščina prvega tisočletja, vendar so že tedaj nastale razlike v disciplini, to je v načinu cerkvene ureditve in raznih predpisih, razlike v obredih in nekatere teološke razlike. Pravoslavne cerkve se držijo stare pravne ureditve, ki temelji na predpisih 1 prvih cerkvenih zborov, zlasti pa trulanske sinode iz leta 692. Skup-I nega vrhovnega organa pravo- 10. ... Izpolnjevanje desetih zapovedi nam odpira nadaljnje vseobsegajoče kozmične zakone, ki so nujni za resnično pot k Bogu, da bi živeli v Kristusu in po Kristusu vstopili v večno božje kraljestvo, od koder so izšle vse duše. slavne cerkve nimajo, carigrajski patriarh uživa le častno prvenstvo. Škofje imajo isto vlogo kot v katoliški cerkvi. Pravoslavni duhovniki so navadno poročeni. Pravoslavna cerkev uporablja v bogoslužju bizantinski obred. Pri bogoslužju uporabljajo največkrat liturgijo sv. •Janeza Zlatoustega, na določene dneve pa tudi liturgijo sv. Bazilija Velikega. Rabijo kvašen kruh; obhajilo vedno delijo pod obema po-doboma. Zakrament birme podelijo redno takoj po krstu, prav tako tudi obhajilo. V cerkvi gleda pra-voslovna teologija odrešenjsko skrivnost, v kateri se na nek način nadaljujt skrivnostni spoj božjega in človeškega, ki se je začel v bo-gočloveku Kristusu. Cerkev poudarja vlogo sv. duha v cerkvi in tudi vlogo evharistije. V duhu pravoslavne teologije se za posameznika sicer zaključi doba zasluženja ali krivde s smrtjo, toda odrešenj-ski proces traja vse do poslednje sodbe. Duše so v prednebesih ali predpeklu, od koder jih še vedno more rešiti molitev Cerkve. Pravoslavci častijo svete podobe oziroma ikone, ki jih je vsepolno po cerkvah. Po njihovem verovanju ikona ni le tisto, kogar predstavlja, ampak so Kristus, Marija ali svetnik v ikoni resnično duhovno pričujoči. Pravoslavne poznano tudi po tako imenovani »slavi«. Gre za zavetnike srbskih pravoslavnih družin. Slava je povezana z vrsto domačega verskega obredja. Islamska verska skupnost Islam je koncept življenja z vnaprej opredeljeno ideologijo, z verovanjem v Boga, ki v človeku krepi občutek osebnosti in od njega terja, da se počuti kot pripadnik skupnosti, v kateri živi. Vsak musliman ali muslimank^ mora trdno verjeti v šest osnovnih verskih resnic; jaz verujem v Boga, v božje maleke (angele), božje knjige, božje poslance, sodni dan in v vse, kar se zgodi fio božji volji in odločitvi. Prva resnica v najširšem smislu pomeni: Bog je in obstaja, Bog je eden, Bog je od vekomaj, ker ni bil ustvarjen; bog je vekomaj, ker ne bo izginil; Bog ni ničemur in nikomur podoben; Bog obstaja sam po sebi, ker ni od nikogar odvisen; Bog živi svoje večno življenje; Bog vse ve, Bog vse sliši, Bog vse vidi, Bog vse stori s svojo voljo; Bog je vsemogočen; Bog govori s svojo božansko govorico in Bog vse ustvarja, ohranja in razgrajuje. Druga resnica je verovanje v božje meleke, nevidna duhovna bitja. Ne vemo, kakšni so videti. svojim umom.« T. Zakramenti: krst, sv. maša, odveza in odrešenje, sv. maziljenje, sv. zakon in sv. posvečenje. Novoapostolski kristjan. Njegov verski cilj je priti v skupnost z Bo-očetom in njegovim sinom Je-Kristusom, kar pomeni, da trudi vreden dočakati dan ponovnega prihoda, živeč, bodisi kot Kristusa svetnikov gom zusom želi in se Kristusovega sinom Je- Cerkev Jezusa bodisi še telesno i. duhovno bitje v predelih večnosti. *------- Novoajjostolski kristjan ne trdi, da zadnjih dni je boljši od drugače verujočih; ima svoj cilj: biti deležen prvega vstajenja ob ponovnem prihodu Jezusa Kristusa; spoštuje vero drugih To versko skupnost so ustanovili 1830. leta. Člani te cerkve so poz- nani pod vzdevkom mormoni. Nauk cerkve je, da je Jezus Kn- Univerzalno življenje To, kar je hotel Jezus iz Nazareta, je bilo prisotno v iztekajočih se 2000 letih. Sedanji prakristjani v univerzalnem življenju pa hočejo spet slediti Nazarencu in sprejemati njegov nauk v zavesti, da bi svetu prikazali namen njegovega življenja: enakost, svobodo, enost in bratstvo. Osnove verovanja so strnili v: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega!« Pripadniki verske skupnosti univerzalno življenje imajo svoje verovanje sicer strnjeno v 10 tako imenovanih postavkah. 1. Verujejo v Boga-Pra-Vse-moč. Življenje, ki vse prežema, iz njega je nastalo vse dobro, kar je in bo ... Verujejo v Kristusa, sina Boga in očeta, ki je sovladar nebes in zemlje. S svojo smrtjo je postal odrešenik vseh duš in ljudi. Veru- božji sin. Njegovo rojstvo so -• " --J— ,n StUS bv*-j» - J , napovedali Gospodov angel iiisi, .Jv trudi živeti po svoji veri; svobodno udejstvuje ■■ --- vestno in odgo- realist; se se V družbe- nebeške vojske. Jezus nem življenju ter vorno izvršuje zaupane družbi, družini m n- v mestu. mu naloge na delovnem množica ... Kristus je odrešenik sveta, mesija, zveličar vseh ljudi in edini posred-med Bogom in njegovimi nik V novoapostolski cerkvi imajo tri zakramente; sveti krst z vodo, sveto zapečatenje ali zapečatenje - '"....n duhom in sveto obhajilo. s svetim duhom m otroci. Mormoni uporabljajo zavezo Svetega pisma, prav tako pa tudi Mormonovo knjigo - dodatno zavezo Jezusa Kristusa, staro in novo Pripravil: ŠTEFAN SOBOČAN stran 16 vestnik, 22. decembra 1! * _______________________ ne zgodi se vsak dan "V 4C. K -v > ■» 4*- u Moskva se vedno bolj uveljavlja kot svetovno mondeno tamkajšnjem središče.^ Na festivalu mode SO domači kreatoiji predstavili modele, ki se jih ne bi sramovali niti na modnih revijah Pariza in Milana. V središču pozornosti je bil Valentin Juda-škin s svojo kolekcijo Katarina velika. Že ime pove, da je navdih iskal v razkošju nekdanjega ruskega carstva. Drugo vprašanje, je seveda, kaj naj potomke nekdanjih tlačank počnejo s takimi oblačili. A pri visoki modi je to tako in tako odveč. 1:^ Avgusta lani so v altajskem pogoiju našli 2500 let staro mumijo 23-Ietne ženske. Znanstveniki, ki so bili odkritja bržkone veseli, napovedujejo, da jo bodo rekonstruirali. Na posnetku: Vladimir Kozelcov, strokovnjak moskovskega centra za biološke vede, se je že lotil dela. Protestno križanje Sporazum med Izraelci irl . Palestinci, po katerem so slednji dobili v upravo območji Gaze in Jeriha v Izraelu, ni navdušil tamkajšnjih izraelskih naseljencev. Tudi na območjih, ki so ostala pod izraelsko oblastjo, so zelo po- Brez dima in pepela Ameriški proizvajalec tobačnih izdelkov je našel pot k spravi med kadilci in nekadilci. Naredil je cigareto, ki nima ne dima ne pepela. Kako deluje cigareta aclipse? Kot pri filtriranju kave, kjer vrela voda teče prek zmlete kave in dobi aromo. Tobak v novi cigareti ne tli, ampak ga segrevajo. Vroči zrak gre skozi to-bačno-glicerinasto mešanico. Pare prenesejo okus tobaka in nikotin v kadil-čeva usta. Vprašanje je seveda, ali se bodo kadilci navdušili za takšno brez-dimno kajenje. Spi 23 ur na dan Linda Warnetto iz Dolutha (ameriška zvezna drža® Minnesota) boleha za zelo redko živčno boleznijo: nja® organizem potrebuje kar 23 ur spanja na dan. Njen mož Merle je navdušen: »Kljub vsemu je Lini)> fantastična žena in mati. V tisti uri, ki jo vsak dan prebett-čisti in kuha, skrbi za otroka in telefonira svoji materi,« Ta spalna bolezen pa ima vendarle svojo pomankljivosl-do seksa je ženski le vsakih štirinajst dni. Njen razum®* joči mož jo zagovarja takole: »Več pri njej ni mogo^' doseči, kajti Linda se zelo hitro utrudi.« Reklamacija (11.) Detetex otroška konfekcija Spodnji Osrednjek Murska Sobota, 15. ostrili varnostne ukrepe. Eden od razjarjenih Izraelcev je protestiral tako, da se je obesil na križ in polil s paradižnikovo mezgo, da bi bilo vse skupaj učinkoviteje. S svojim Spektaklom je prišel v časopise... več pa ni dosegel. Usmrtitev VZIVO Februarja prihodnje leto bodo lahko Američani na svojih malih zaslonih v živo spremljali usmrtitev dvojnega morilca na električnem stolu. K usmrtitvi je povabil televizijske snemalce neki sodnik v ameriški zvezni državi Ohio z naslednjo obrazložitvijo: »Če ljudem pokažemo eksekucijo, jim bo jasno, da storilce kaznujemo hitro in zanesljivo.« Spoštovana Mimica Skok! Zahvaljujemo Vam se za novoletno voščilo, tudi mi Vam čim več zdravja. Žal je prišlo do pomote, ki jo je verjetno Vaš ekspedit. Namesto dveh parov otroških žabic, kot v spremnem pismu, smo prejeli šest parov otroških hlačk, ki K naša Pikica še ne more porabiti, saj so izdelane za veliko otroka. Lepe pozdrave vam Milan in Milka Milan in Milka Smrekar Murska sobota, Ježeva S Spodnji Osrednjek, 23. 2- 1^1 Spoštovana Milan in Milka! Žal je prišlo do težkega nesporazuma, ki ga je zagrešil tte>^^ delavec v našem ekspeditu. Nimam več besed, s katerimi bi opravičila. Sama pa sem bila nekaj časa odsotna, ker sem tf‘" opraviti cel niz zdravniških pregledov. Lepo Vas P. S. Upam, da ste žabice prejeli. Mimidt Detetex, Spodnji Osrednjek . J i(** Murska Sobota, 13- 2' I Ne ven či vsi znate, ka je preminouča nouč bila I I najdukša v eton gospoudovon leti jezerodevetstou | I devedeset štrton. Fčera, pa gnjes je po takSon I 1 najkračiši den v cejlon leti, pa skoro toga človik ne 1 • bi vdrvo, či se z gnješnin dnevon ne bi tiidi uradno • začnola zijma. Či bi o ton zdajšnje novine pijsale, I pa zdajšnji mediji objavlali, človik ne bi vorvo, tak ■ kak mnougin drujgin medijskin sporočilen ne vdrje, I liki o ton so pijsale novine pa knjige že v tisti I časa j, gda se je ne j telko lagalo kak zdaj* Zdaj ■ .... ___v___i ___V« n-iv-i Note drage kot violina ^oštovana Mimica! Žabice smo prejeli, ponovno ste potrdili, da je 1 zares solidno. Žal pa smo medtem že kupili več parata zimskih žabic za našo Piko. Prosili bi Vas, če bi nam zamenjali zimske žabice za poletne. Upava, da boste najin'’[ razumeli, saj je končno prišlo do nesporazuma zaradi viŠjt Prisrčne pozdrave Vam Milan in nemreš vdrvati turni ka poslanci gučijo, ka od njij ka pišejo pa gučijo okouli afer, pa okoli pišejo, , pravosodni dogajanj, pa okouli orožja, pa okouli talanja pejnez, pa ka koli bi povedo, o vsakoj s-tvari si neka zmišlavlejo, pa nan v voudi mejsec kažejo. pa okouli orožja. pa nan v Okoli nouvi občin so gučali, kak de nan boukše, pa kandidati pred volitvami . smo od njuve sline vse mokri bilij. SO nan telko obečavali, ka Milan in Milka Smrekar Murska sobota, Ježeva 5 Spodnji Osrednjek, 24. 2- Spoštovana Milan in Milka! ..m Popolnoma razumem vajine želje, saj bi bilo nemogoče pf^ vati, da toliko časa čakate na naš odgovor. Pošiljam vam poletnih otroških žabic št. 3. Ker so cenejše, Vam pošiljam 55 din po pošti. Lep P°^fj Detetex, Spodnji Osrednjek , 1^ Spoštovana Mimica.' Prav nerodno nama je, spet Vas nadlegujeva. Kot vednf J Vaše podjetje izkazalo za solidno. Velika zasluga za to verjetno prav Vam. Naša Pikica je medtem tako zrasla, da več obleči žabic št. 3, zato Vas prosiva, da nam pošljete Kako ste kaj z zdravjem? Lepe pozdrave Vam nji/ Milan ' Milan in Milka Smrekar Za originalnim notnim zapisom Schumannove druge simfonije Murska Sobota, Ježeva 5 Spodnji Osrednjek, 25-je med drugo svetovno vojno izginila vsaka sled. Note so liašli šele Spoštovana Milan in Milka! ’ . J pred kratkim in pri ugledni britanski avkcijski hiši Sotheby so to , „„ ,ru r muji uoigoieim aeiovni aooi se rdr odkritje ocenili za eno najpomembnejših na glasbenem področju, ^aj podobnega, vedno sem bila vestna in sem takoj opravi j Schumannov rokopis bodo prodali na dražbi. Računajo, da bodo 2al me je bolezen ponovno odtegnila za dlje časa z zanj iztržili več kot 1,3 milijona dolarjev. Seveda so pri Sothebyju mesta. Danes sem prvič po treh mesecih prišla nazaj na deltt' J šo tudi preizkusili, kako zveni druga simfonija v originalu. Zazve- gesar sem se lotila, je bila Vajina raklamacija. Medtem /® nela je na violini, ki jo je mojster Stradivari izdelal daljnega leta toliko časa, da ne vem več, kaj bi Vam poslala. Prosim, spoy 1696. kaj potrebujeta. Lep tak ka so samij sebi ne j mogli vdrvati. Pa občine so tak dobro pejnezno podprli, ka sploj nede trbelo nikomi občinskoj upravi slujžbe odpovedati, liki do ji ešče Pa občine v kcoj jemali. Pa tak dale eden drujgoga lipou za nous vličemo, pa se pomikamo naprej, v boukšo bodočnost prouti Evropi. V Evropo nas pa Italani ne pistijo, krijf je pa za tou gospoud Petrle, pravi gospoud Drnovšek, of pa pravi, ka je tš krijf, tč pa ka je of, pa mij navadni občani sploj ne vejmo či nan što laže ali pa samo neresnico govori. Tomi, ka do zdaj od Tišine na Cankovo železniško štreko načrtovali, ka of, de liden s tišinskoga območja občinska uprava na Cankovi dostopna, ka do lejko v ednon dnevi potrdilo zrihtali, 'tildi nišče nešče vdrvati. Tak dugo mo ka pš zreformiramo okouli toga modrijo špilali, občine, kak smo tou že 1963. leta napravili. Džouži šo tudi preizkusili, kako zveni druga simfonija v originalu. Zazve- To violino bodo prodali na isti dražbi, a bo prinesla le kakega pol milijona dolaijev. zvezde vam kažejo Spoštovana Milan in Milka! Priznam, da se mi v moji dolgoletni delovni dobi še ni Borivor - VUI . OVEN BIK Ona: Če boš poskušala na vsak način ugoditi prijateljičini želji, se bo vse skupaj karseda slabo končalo. Vedno znova se spuščaš v stvari, ki se te sploh ne tičejo in kjer lahko ustvariš le še večjo zmedo. On:Če boš neko preizkušnjo dobro prestal, se ti bodo odprla marsikatera vrata, ki so ti bila do sedaj zaprta. In to tako na poslovnem področju kot tudi v povsem zasebnih zadevah. Torej se ti res splača potruditi! Ona:.Končno se boš uspela sprijazniti z dejstvom, da tvoja čustva niso tako izjemna, kot bi si želela. Je že res, da boš imela spočetka manjše težave, vendar se boš kaj kmalu znašla in uspela. On:Navdušenje te bo zaneslo na povsem negotova pota, a se bo vse skupaj izteklo na najboljši način. Poslovni uspehi se bodo pokazali malo kasneje, vendar se ti tudi sedaj ni potrebno prav nič bati. Ona: Imelo te bo, da bi storila nekaj, kar te zelo mika. 17 LEV DEVICA DVOJČKA a je zale trenutno povsem prepovedano. Doletela te bo I popestritev v ljubezni, ki ti zna prinesti še kaj več, kot I pa samo prehodno avanturo. On:Spoznal boš, da si v bistvu šele na začetku poti in da je vse še pred tabo. Nekdo ti bo vrnil nekdanjo uslugo in ti s tem veliko pomagal. Potrebno pa bo še veliko dela, preden se bodo začeli kazati pravi rezultati. Ona: S teboj je pogosto tako, da te šele neprijetno razočaranje uspe privesti na pravilno pot do uspeha. Ona: Mislila si že, da je vse skupaj pozabljeno, pa se bo kar naenkrat v tebi ponovno prebudilo čustvo, ki ga boš le stežka krotila. In da bo vse skupaj še zanimi-vejše, se bo podobno godilo tudi nasprotni strani. On: V družini se ti bodo stvari počasi uredile, pa tudi težavam bo prišel konec. Dobro bi bilo, če bi tu in tam pomislil tudi na svoje prijatelje, saj se ti lahko v nasprotnem primeru vse skupaj precej čudno obrne. Ona: V zapleteni osebni zadevi se boš ravnala predvsem po svojem občutku, čas pa bo povedal, ali je bila ta odločitev prava. Toda nikar se preveč ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, raje si srečo prisluži. On: Prijetna neznanka ti bo pokvarila sicer mirno življenje, v prihodnosti pa še marsikaj več. Zavedaj se, 1 da se nekdo s tem ne bo hotel strinjati, pa najsi bodo tvoji argumenti še tako prepričljivi. Ona: Vse boš stavila na eno samo karto, čeprav nisi povsem prepričana, ali bo dobitek res tolikšen, da bi te zadovoljil. Toda star pregovor pravi, da imajo »norci-srečo, pa se bo to izkazalo tudi v tvojem primeru. On: Vse bo še dobro, le pohiteti bo treba. Tvoji načrti so povsem uresničljivi, toda za to je potrebno še kaj več kot samo dobra volja. Prijatelj ti bo ponudil fi-TEHTNICA nančno pomoč, o kateri se splača podrobneje razmi- RAK , Razmisli raje in se naslednjič poskusi učiti predvsem na tujih in ne svojih napakah. On: Pismo, ki ga pričakuješ, bo sicer prišlo, a bodo novice drugačne, kot predvidevaš. Nikakor ti ne bo uspelo preboleti zadeve, ki se ti je ponesrečila, a to še ni vzrok, da bi ostal sam in jezen na vse okoli sebe. ŠKORPIJON šiiti. Ona: Ne poskušaj spreminjati življenjskih navad, saj boš kmalu naletela na osebo, ki te bo prav zaradi njih kovala v zvezde. Predvsem pa hodi naokoli z odprtimi očmi in ušesi, kajti nekaj se bo zgodilo. On: Izkoristil boš ponujen namig, a se boš pozneje še pošteno kesal. Saj ne, da bi ne bilo prijetno, a je že tako, da brez težav v zadnjem času enostavno ne gre. Obisk pri zdravniku ti bo precej pomagal, zato nikar ne omahuj. Ona; Čeprav ti ne bo šlo tako, kot si si bo na koncu vendarle izkazalo, da si imela popol®® j prav. Partner ti bo priredil prijetno presenečenje," r mu boš vrnila na najlepši možni način. On: Vse prevečkrat si zadajaš skoraj naloge, pozneje pa se zaradi tega predajaš melann® I ivrjo CIMI id^ct ouajao 11 . STRELEC V prihodnjem obdobju se raje posveti realnim cilj®" videl boš, da se sreča lahko nasmehne tudi tebi. (jC Ona: Nikakor ne moreš pozabiti tistega, ki si 9%. neumnosti izgubila. Konec tedna boš izvedela infor^Jg cijo, ki ti bo pomagala do ponovnega zbližanja. ne boš vsega skupaj ponovno pripeljala v slepo J" J DOS vsega sKupaj ponovno pripeljala v siepu 'r m, On: Zaradi stvari, ki si jih naredil, te nekdo obču^^iij tr na ci nrirnal ti id! ci/niza ooml/n Ja tz«. 1« dnOOl' ; ker pa si priznal tudi svoje napake, je to le še KOZOROG tvoj dobri vtis. Sprejmi povabilo, saj se ti obeta n® česar doslej še nisi doživel. Le tako naprej! VODNAR RIBI Ona: Skrajni čas je že, da si temeljito izprašaš y in dokončno razčistiš, kaj v resnici pričakuješ. S P nerjern se boš zapletla v precej neprijeten prepir. I* se bo končal veliko bolje, kot boš pričakovala. j; On: Zdravstvenim težavam se bodo pridružil®J finančne. Zaradi nepredvidenega dogodka boš i” pj kar precej seči v žep in to se ti bo še dolgo poznal®- 5« ! i še partner lahko kaj posumi in že bodo tu težave- Ona: Dolgo si bila prepričana, da si neobčutlji''^^ ljubezenske težave, sedaj pa se bo izkazalo noma nasprotno. V trenutku, ko bo tvoje hrepep® največje, se ti bo vse skupaj kar naenkrat poruši'®^ On: Pripravljen si na marsikaj, vendar bodo prihodnjega tedna docela presegli tvoja pričakov® ji Toda kar brez panike, saj se ti obeta le dobf®' posebno pa bodi pozoren na ljubezenske premik® ' . I -( i a1^ vestnik, 22. decembra 1994 stran 17 za vsakogar nekaj Žava njen Lučke veselja Decembra prižgimo ind) ledi' ,« 'OSt eva-rflia ',10 er »!> lij* ir<*' i 10 or sveče: drobni plamen je kot 10 ir il0 i Ifl' iif V: JI S i i r 'i* J* r. It I* i i( .1, ’F A žarek upanja, ki razsvetli zimsko temo, kot napoved svetlega praznika in bližajoče se pomladi. Svečke, lučke za praznike pripravimo na veliko načinov. Enega od načinov vam prikazujemo. Veje povežemo v butaro. Na vrhu jih nekoliko izvotlimo. V izvotljene dele zata- knemo enostavne bele sveče. Butaro povežemo z zlatim trakom. Postavimo jo na negorljiv podstavek in pazimo, da sveče ne dogorijo preveč. Svečke in lučke torej lahko pripravimo na nešteto načinov. Pokažite še vi svojo spretnost in presenetite prijatelje. Rdeč in zelen božič . Zelena in rdeča sta božični barvi. Zeleno je smrečje, ki mu še tako huda Zima ne more do živega: s svojo dišečo svežino nas spomni, da zelena pomlad ni več daleč. Rdeča je barva veselja: ogenj, ki gori v peči, jabolka, ki jih hrani babica v omari, zmrznjene jagode na grmičevju, ki so pticam dobrodošla hrana, ljubezen, ki nas greje v zimskih dneh. Smreko ali iz smrekovih vej sestavljen šopek okrasimo z rdečimi trakovi, s kroglami ali orehi, zavitimi v rdeč papir, z venčki iz krep papirja, srčki, ki jih otroške roke izrežejo iz lepenke in pobarvajo z barvicami. Darilo povežemo s trakom in okrasimo s srčkom: naj brez besed pove, kaj čutimo in mislimo. • v Dišave Po stanovanju se širijo praznične vonjave; vanilija in cimet, pomaranča lupinica in nageljnove žbice. Diši kot v dobrih starih časih po božiču, po veselem pričakovanju, po miru in ljubezni. Dišavni krožnik ali skledo pripravimo iz pomaranč in jabolk. Pomaranče pretaknemo s klinčki: s pletilko naredimo v lupino luknjico, vanjo pa vtaknemo nageljnovo žbico. Čim bolj na gosto, tem močnejši bo vonj. Čim bolj domiselno, tem lepši bo krožnik. Pomešamo posušene pomarančne in limonine rezine, cimetovo skorjico, lovorjev list, zvezdasti janež. Rezine naredimo tako, da limono in pomarančo zrežemo na tanke kolobarje, zložimo na papir in sušimo v pečici. Nasvet: če želimo v stanovnaju še izrazitejši božični vonj, kupimo aromatično dišavno olje in lučko, ki sodi zraven. V lučki nad plamenom sveče segrevamo mešanico dišavnega olja in vode. Glasbene lestvice najbouših sedem tujih skladb na MURSKEM VALU nstsnmv 1- COTTON EVE JOE - Rednex 2. KNOW BY NOW - Robert Palmer 3- TURN THE BEAT AROUND - Gloria Estefan š. RUN AWAY - M. C. Sar & The Real McCoy 3. BLIND MAN - Aerosmith 6- REGULATE-WarrenG. 2- AN ANGEL-The KeilyFamily ^Redlogi* L ALLIWANT FOR CHRISTMAS IS YOU - Mariah Carey 2. ZOMBIE - Cranberrics 3- OUTOFTEARS-RollingStoncs lestvica slovenske ZABAVNE GLASBE 2 VELIČASTNIH I- mlinar NA MURI - Chateau 2- NE BOM TE PUSTIL SAME-Pop design 3- SAMO ŠE TEBE IMAM - Andrej Šifrer VSE BI DAL - Royal Flash 3- TRALALA TRALALI - Aguopop , D- OBETAJOČI VETERAN - Dušan Uršič 2- V MESEČINI CHACHACHA-Magnet PREDLOGI: 1- PODARIMO POLJUB - Avla band z- TI SI MENI VSE-Zasavci 3- OBRNI, OBRNI - Vlado Kreslin lestvica narodnozabavne GLASBE S kršCakon, cekron pa z marelof L SREČA JE-Zasavci , 2. Najlepša leta - Fantje izpod Vurberka 3- moja MAM’CA-Ans. Stanka Milmle 'I- moja SLOVENIJA - Ans. Janeza Goršiča 3- muzikant-Ans. Lojzeta Slaka Pntnčaria 6- VSAKO LETO LE EN MAJ IMA - Ans, E«nca 2- Na HRIBČKU STA ŽIVELA - Ans. Toneta Lučk PREDLOGI: 1 • Na bregu MURE - Slovcnskogoriški kvintet *• ORLEK KRAŠKI - Franc Korbar z ansamblom SAVINJSKA DOLINA-Ans. Slovenija 'Wn|enc kupone pošljite do četrtka, 29. decembra 1994, na i •L Slovenska 4t, 69000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 51-------------------------------- I 'j'«ujem za skladbo: I • tuja_____________________________________ I • domača________________________ —-------- naslov: Murski • narodnozabavna------ Ime in priimek ter naslov I I J Pravila obdarovanja Obdarovanje za praznike je lahko zabavno, če začnemo izbirati pravočasno. Poigramo se z domišljijo, drobna pozornost je največ vredna. Seveda je posebno pomembno, kako dati darilo in kako ga sprejeti. Vedeti moramo tudi, kaj komu podariti in česa ne. Praznika, ki sta pred nami, božič in novo leto, sta ena najlepših, zato si z darovanjem ne pokvarimo obeh. Nekakšna pravila pa vendarle so, zapomnimo si jih. Obdarovanec mora čutiti, daje bilo darilo zanj izbrano skrbno in z veseljem. Sploh ni potrebno, da bi nam darilo aranžirali v cvetličarni; na voljo je toliko lepega darilnega papirja, da ga zlahka zavijemo sami. Če se odločimo podariti perilo ali nogavice, namenimo tak dar le ožjim družinskim članom ali res dobrim prijateljem. Tudi denar podarjamo le izjemoma, v ozkem družinskem krogu. Damo ga v odprto pisemsko ovojnico. Nikoli ne darujemo preveč dragocenih stvari; človeka, ki mu je darilo namenjeno, spravimo v zadrego in naložimo mu skrb, da nam mora podarjeno vrniti v še večji vrednosti. Kuhajte z nami Novoletna rezina z lešniki (velik pekač) Nekoč je bila okrašena smreka ob božiču nekaj najlepšega in nepozabnega. Posebna je bila zato, ker je razveseljevala otroke, zanje sta bila praznični večer in pisano okrašena smreka nekaj najlepšega v življenju. V današnjem svetu pa je vse drugače, odrasli se smreki največkrat odrečejo. Namesto nje postavijo na pri- merno mesto božični aranžma. Če boste med tistimi, ki boste božične praz- nike praznovali sami, si omislite aranžma iz materialov, ki so vam pri roki. Steklenička žlahtnih vonjav Ko iščemo primerno darilo, se nam misli pogosto ustavijo pri parfumih, vendar si nekako ne upamo kupiti stekleničke, v kateri se skriva prelep vonj. Kaj če obdarovanki ne bo všeč? Pri izbiri in odločitvi si pomagamo z nekaterimi splošnimi pravili, ki veljajo v svetu dišav. Parfum je lepo darilo za ženo, mater, prijateljico pa tudi za moške, če se radi dišavijo. Kdor parfum izbira, mora vedeti marsikaj. Pri ženskih parfumih ločimo tri velike skupine: cvetličnega, orientalskega in chypre. Ko kupujemo parfum, moramo razmisliti kakšne lastnosti ima obdaro-vanka. Polovica od kakih sedemsto znanih vonjav diši po cvetlicah, na primer Chloe, Chanel 19, Kenzo. Cvetlični parfum pristaja vedri ženski, ki se rada zabava in uživa življenje. Orientalske vonjave se podajajo resnobni, zamišljeni in skrivnostni ženski, ki rada prisluhne svoji notranjosti. Parfum iz skupine chypre, na primer Armani, Montana, Gem in drugi, imajo rade odločne in stvarne ženske, z obema nogama trdno na tleh. RADIO MV - MURSKI VAl - UKV 34,6 MHz (dopolilne tudi SV 64SkHz) /vvw Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Zamurjenči (kabaret) - 9.35 Izbiramo osebnost leta - 10.30 Kinoventilator - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Obrtniki in podjetniki čestitajo ter pozdravljajo - 14.45 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 je 2 in 3 in 4 - 18.00 MV dur - 18130 Poročila BBC - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 »Sipli mi« z Duškom in Sašom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota-5.40 Prebujajte se z nami - 6.15 Izbirajmo pesem leta - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.i0 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vam - 9.35 Izbiramo osebnost leta - 10,00 Poročila - 10,30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 13.30 Obrtniki in podjetniki čestitajo ter pozdravljajo - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Na božični večer - ^.30 Neposredni prenos polnočnice iz Turnišča Nedelja - 2.00 Božična noč na Murskem valu - 5.30 Božično jutro - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 8.45 Zamurjenči (kabaret) - 9.30 Srečanje jia Murskem valu - 10.30 Nedeljska križanka - 12.00 Poročila - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija -.19.30 So stari marginalci? Je starost žalost? - ponovitev kontaktne oddaje Bojana Pečka z Marijo in Verono - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 6.15 Izbiramo pesem leta - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,45 Nemško zvočno pismo - 8,00 Poročila - 8,10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.35 Izbiramo osebnost leta - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 13.30 Obrtniki in podjetniki čestitajo ter pozdravljajo - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč-17.30 Šport - 18,00 S kranščakon. cekron. pa z marelof - 18,30 Poročila BBC - 19,00 Dnevnik Radia Slovenija - 19,30 Dober večer Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 6.15 Izbiramo pesem leta - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.35 Izbiramo osebnost leta - 10.00 Poročila - 10.15 Šport 1994 - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 13.30 Obrtniki in podjetniki čestitajo -ter pozdravljajo - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Potočila - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 18.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val s Simono in Dušanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 6.15 Vrtimo pesem leta - 7.00 Druga jutranja kronika — 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.35 Izbiramo osebnost leta - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV -M2.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 13.30 Obrtniki in podjetniki čestitajo ter pozdravljajo - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Točno v sredo s Smiljo - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija 10 rumenjakov iri 21 dag sladkorja v prahu penasto umešamo. Dodamo 10 dag zmehčane čokolade in z mešanjem maso poenotimo. V posebni skledi zmešamo 27 dag sveže praženih oluščenih in zmletih lešnikov in 6 dag moke, ki smo jo presejali skupaj s kavno žličko (ne zvrhano) pecilnega praška. Tako pripravljeno mešanico istočasno s trdo stepenim snegom iz 10 beljakov rahlo zmešamo z maso iz rumenjakov in sladkorja. Vlijemo v pomaščen in pomokan pekač in spečemo pri srednji temperaturi. Ohlajeno prerežemo na dva enaka dela. Prvo polovico premažemo s kremo in z drugo polovico pokrijemo. Glaziramo s čokoladnim ledom. Ko se strdi, pecivo nareženmo na manjše kocke, ki jih lahko ponudimo v papirnatih skledicah. Priprava lešnikov: Lešnikom odstranimo prvo trdo luščino (take običajno že kupimo). Damo jih v suho kozico in pri višji temperaturi med mešanjem s kuhalnico pražimo, da tanka svetlorjava kožjca poka in se lušči. Tedaj usujemo lešnike na grobo krpo, jih ovijemo in drgnemo z rokami, da se lešniki med seboj luščijo. Ko je oluščenih približno tri četrt plodov, jih lahko zmeljemo in uporabimo. Krema za nadev: 1/2 1 mleka, 1 vanilijev puding, 3 žlice sladkorja skuhamo in ohladimo. Penasto umešamo 15 dag surovega masla. Skrbimo, da sta spenjeno maslo in puding vsaj približno enako hladna. Med mešanjem puding po žlicah dodajamo maslu, da se krema poenoti. Cilka Sukič Okraski za lepo drevo Posebno veselje otrokom in odraslim bodo okraski, ki jih bomo izdelovali sami iz papirja, slanega testa, iz slame ali drugih materialov. Mi vam ponujamo izdelovanje slamnatih zvezd. Naraven in lep okrasek so slamnate zvezde. Slamice namočimo za 2 do 3 ure v vročo vodo. Pripravimo plast časopisnega papirja in nožek za rezanje. Izberemo dve enako debeli slamici in ju odrežemo, da sta tudi enako dolgi. Z (zlato) nitko ju povežemo v križ (1). Naredimo še en križ in ga položimo prek prvega, krake pa prevežemo z nitko, ki jo prepletamo enkrat zgoraj, enkrat spodaj (2). Naredimo še en element z osmimi kraki. Če izbiramo krajše in daljše, ožje in širše slamice, nastanejo drugače oblikovane zvezde. Poskusite! SESTAVIL MARKO NAPAST SODOBNI SLOVENSKI DRAMATIK, SATIRIK VAROVALNI OKLEP PRI SABLJANJU KRSTA TROJANSKI PLEMIČ, JUNAK ENEDE GOVEJA SAMICA DO PRVE TanvE SPRETNOST V RAZPRAVLJANJU LEVI PRITOK MLA DELAVEC VAPHETURI JUŽNO-AMERISKI KAVBOJ UMETNA SMOLA ZA IZOLA TERJE PISEC ESEJEV RADIO-TELEVIZIJA CURTIS T0W GORA VJULLJCR POKLON, DARILO TREMOLO PODKRALJ EGPTA PTICA UJEDA ODTEGOVANJE PRI JEDI IZVAJALEC ANKETE FOSFOR OSEBNI ZAIMEK ČEŠKO M. IME OKOSTJE GLAVE GHADBBMI MATBLIAL, OBLIKOVAN V PLOŠČE IGRALEC RADKO POUC PRITOK RUDOLFOVEGA JEZERA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE KARU ARHAR JAPONSKI CESAR IGRALEC COURER ETIOPSM GOSPOD - Vodoravno; sopran, flu- orid, risbica, Aktajon, Ga, teta, I, koc, stas, SA artrat iirAba kemizem, anemona, Tl, Ran. ’ ’ stran 18 vestnik, 22. decembra 1994 podlistki Sodalnomedicinska podoba nekaterih prekmurskih vasi v 30. letih ( Prim. dr. Jeie 3 Karakteristika: Posebnost vasi je kretenizem. Vzrok: bedno žviljenje in medsebojna ženitev, redko-kateri gre po nevesto iz vasi, potem golšavost, vzrok podnebne razmere in sestava tal. Beda je že prišla ljudem v kri in meso. Niti se več ne trudijo, da bi stvar izboljšali. Bede je krivo tudi veliko število otrok. To opravičujejo s tem, da potrebujejo delavce, čeprav jim otroci umirajo od lakote. Higienske razmere so zelo slabe. Šola premalo skrbi za higiensko-prosvetni napredek. Šol. upravitelj je naprednega mišljenja, zato nima z ljudmi, ki so izklučno versko usmerjeni stikov, razen s par kmeti, njegovimi somišljeniki. Otroci so ali zelo nadarjeni ali duševno zaostali. Srednje poti ni. Bolezni: jetika, trahom, griža. Stanovanja so slaba. V sobi z 1 ali 2 posteljama spi do 10 ljudi. Spijo na tleh, ki so ilovnata. Stanovanja so vlažna in jih ne zračijo. Drv nimajo. Otroci pridejo pozimi v šolo že ob sedmih, da se ogrejejo. Kruha je malo. Obleke ni. Oblast naj bi prepovedala poroko tistim, ki nimajo eksistenčnega minimuma, saj pride ženin k poroki z izposojeno suknjo. Prisiljeni so beračiti. Golšavosti je sedaj manj, ker jih je bilo mnogo operiranih. Telesno so lepi fantje in lepa dekleta ali pa pravo nasprotje. Prej je bilo še več kretenov. V primerjavi z drugimi vasmi jih je najmanj v Franciji. Nezakonskih otrok ni mnogo, ker se mladi poročijo, s 16 ali 17 leti. Manija za ženitev, pri duševno manj razvitih še posebno. Prebivalci okoliških vasi jih imenujejo »melinčki diindeki«. Telesno izboljšanje ob pomoči gmotnih razmer je prvi pogoj duševnega izboljšanja. Pri družinah se opazi, da so otroci zelo nadaijeni, mlajši, ki morajo stradati, pa so zaostali. Srednja Bistrica se razprostira na levem bregu Mure; je ravninska sklenjena vas, na jugu obdana s travniki in polji, na severu pa meji na Goilijo Bistrico. Med njima ni prehoda. Skozi vas z nadmorsko višino 172 m vodi banovinska cesta Gornja Bistrica-Črenšovci, od katere se odcepijo 3 stranske, občinske. Vse ceste so v srednje dobrem stanju. Prebivalcev je 505, hišnih številk 73. Srez, sodišče, davčna uprava je v Lendavi, 16,3 km, žandarmerija, pošta, telegraf, telefon, občina, župnija v Črenšovcih, 3km, zdravnik, železniška postaja Beltinci, 8km. Klima: bolj blage zime in topla poletja z lepo pomladjo. Padavin je tu precej v poletni dobi, tako da so pretežno mokre letine. Lepo vreme začne spomladi, sredi marca, takoj ko skopni sneg. Toča se redko pojavlja. Mura poplavi redno vsako leto, naredi po polju in travnikih mnogo škode, odnaša zemljo. Bila bi nujno potrebna intenzivna regulacija. Žemlja je peščena, zelo rodovitna, a bolj slabo obdelana. Po dežju voda ne ostaja na površini. Movčirja so le ob Muri. Največji kmet ima do 15 oralov zemlje; takih je 5; 5-10 oralov zemlje ima kakih 10 družin, drugi imajo izpod 5 oralov. Družin brez lastne zemlje je okrog 18. Pri hiši je več družin: poroči se hčer, z možem ostaneta v hiši, isto sin s svojo ženo. Cena enega orala zemlje okrog leta 1924, 1925 je bila 25.000 din, danes 12.000 din. Za 5-člansko družino, da srednje živi, je treba do 8 oralov zemlje ali v denarju 1500 din mesečno. Od kulturnih rastlin uspeva najbolje koruza, pridela se je 60%, manj se pridela pšenice, rži, krompirja, še manj pa ajde, prosa, repe, pese, tudi deteljo in oves gojijo. Vse to se porabi v glavnem doma. Živinoreja je dobro razvita, vendar je primanjkuje; največ je govedoreje. Povprečno ima družina 2-3 krave, da lahko orje, in nekaj mlajše živine za izrejo. Prevladuje svetlolisasta pasma (selekcijsko društvo v Črensovcih, kjer so včlanjeni ti vaščani). Konjereja propada kot povsod, tako da je v vasi danes okrog 3 pare konj, in sicer je več družin z 1 konjem. Srednje sta razvita švinjereja in perutninarstvo; tu se pojavi večkrat kaka nalezljiva bolezen: kuga, rdečica. Ljudje zelo redko ali pa sploh ne kličejo živinozdravnika zaradi pomanjkanja denarja, ampak so v ta namen izvežbani nekateri vaščani, ki v skrajni sili pomagajo s svojim večjim ali manjšim znanjem. Sadjarstvo je srednje razvito. Na boljše prodajne sorte se ne da mnogo, sploh pa umne sadjereje ti ljudje, kot po veliki večini tudi drugod po Prekmurju, he poznajo. Vinograde ima nekaj družin na Štajerskem okrog Ljutomera ali v lendavskih goricah. Gozdovi so dobro razviti ob Muri, a niso last vaščanov, nego beltinske grofice Zicsy. Drva odslužijo z delom. Težak dobi na dan 10 din in hrano. Obrtniki: 1 kovač, 1 mizar, 1 kolar, 2 čevljarja, 1 trgovec in 1 gostilničar. Vas je precej siromašna in gosto naseljena, zato ljudje gredo v tujino za kruhom, in to najboljše delovne moči. Največ jih gre v Francijo. manj v Nemčijo, tudi sezonsko delo je na prvem mestu. Doma ostanejo največ le otroci do 14. leta in starejši. Povprečno je pri vsaki družini 6-7 otrok. Mnogo je družin, kjer je 10-11 otrok, imajo komaj do 3 orale zemlje. Žene tu redko abortirajo. Mož je glava družine, vse mu je podrejeno. Zgodi se tudi, da ženo pretepa. Opaža se razkroj družine. Pri ženitvi so primarnega pomena materialna sredstva. Hiše niso posebno velike, grajene so pretežno na ključ, to povečini starejše. Prevladujejo starejše (»cimprane«), lesene z enosobnim stanovanjem, druge so zidane, z dvema sobama, in to so navadno hiše premožnejših. V stanovanjih prevladuje lesen pod. Gospodarska poslopja so premajhna in slaba. Ljudje še dajo nekaj na čistočo, hiše in stanovanja prebelijo vsaj enkrat na leto. Velikost dvorišča je pač taka, kakršno je posestno stanje, vendar se vsak stiska zaradi premajhnega prostora okrog hiše. Na dvorišču vidimo največkrat gnojišče, to je večja ali manjša jama, v kateri se nabira tudi deževnica. Stranišča so nekatera čedna, največ pri svinjakih, redko na gnojišču, brez greznice, nekatera malomarno zgrajena in nehigienična, pri nekaj družinah pa stranišča sploh ni. Tudi vodnjake vidimo na dvorišču, kakih 10-20m oddaljene od gnojišča, kolikor pač dopušča velikost dvorišča. Trije so na črpalko, drugi pa odprti na ključ. Voda je mehka, ob poplavi so studend polni, ob suši redko usahnejo, čeprav so bolj plitvi. (Nadaljevanje prihodnjič) 23. 6. 1993-2.9. 1993 6.500km s kolesom po Evropi Sergej Kaučevič 6. NADA Ker sva si hotela privoščiti drugi celodnevni počitek, sva se odpeljala iz mesta in iskala primeren prostor. Zagledala sva nekaj posebnega. Kakšne tri metre pod nivojem makadamske ceste je bila zelo strma skala, poraščena s travo in mahom na ravnem vrhu. Pet metrov pod njo so bile skale, ki so vodile do morja. Postavljanje šotora na »poštno znamko« je bila prava znanstvena naloga, ker je bila skala ravno tako velika kot površina šotora, oziroma malo večja, saj sva pred šotor lahko postavila še čevlje. Kline sva morala zabijati v navpični del skale. Ker si veliko radovednežev ni upalo gledati najinega izdelka ob navzočnosti avtorjev, sva se za nekaj časa skrila. V nekaj minutah se jih je zbralo kakšnih deset. Iz Narvika sva se podala proti okrog petsto kilometrov oddaljeni Alti. Po dolgem času sva si spet privoščila trajekt, ki ga nisva uporabljala že od Kopenhagna. S tem sva prihranila petinštirideset kilometrov vožnje okrog rokava Lyn-genskega fjorda. Namesto po magistrali E6 sva se pri kraju Oteren odcepila in nadaljevala do Lyn-gena, kjer sva se vkrcala proti 01-derdalenu. Lyngen je prijetna tiha ribiška vasica. Življenje teče počasi, a zanesljivo. Prav z veseljem bi ostala kak teden, a žal za to ni bilo časa. Oviral naju je zelo močan veter, tako da sva s težavo napredovala. Kolesarjenje od ovinka do ovinka in s klanca na klanec naju je zelo utrudilo, vendar nisva popustila, ampak sva vse etape prevozila po načrtu. Niti spusti nama niso vrnili moči, saj sva se zaradi vetra spuščala po polžje. Nekajkrat naju je kratko malo pometlo s ceste in že sva začudena obležala v jarku. Ovce so bile včasih edino živo bitje, ki sva ga srečevala čez dan. kako preživijo dobra dva meseca teme, ko ni naravne svetlobe niti za vzorec. Dejali so, da berejo knjige in gledajo televizijo. Neki domačin je dodal, da takrat pač delajo otroke. Življenje pozimi je zelo zanimivo, saj v prostem času prav vsi tekajo na smučeh. Skoraj vsaka družina ima priljubljene motorne sani, ki niso le za zabavo, saj jih marsikdo uporablja, da se na poti v službo prebije do glavne ceste, ki je skoraj vedno prevozna. Okrog polnoči sva prispela v Alto, ljubko mesto, ki se razprostira po zložnih gričih, s katerih se ponuja lepo razgled na fjord Altaf-jorden. Logično, ne? Ob vhodu v mesto je muzej, ki se lahko pohvali kot najboljši v Evropi v letu 1993. V ta namen so postavili velik plakat. Ker sva bila za obisk nekoliko prepozna, bila je skoraj polnoč, sva si ga ogledala samo od North Capeu, enemu najatraktivnejših krajev na najini poli. Ta nar severnejša točka Evrope leži na 7’ stopinjah, 10 minutah in 21 sekundah severne zemljepisne širine in je od severnega tečaja oddaljen® le še tri tisoč kilometrov. Rt leži n® otoku Mageroya, katerega največje naselje je Honningsvag-Otok je kot začaran, saj med tem ko je na celini toplo in sončno, pit)® na njem mrzel veter, tako da j® bunda dobrodošla. Mogoče je prav to vplivalo na zunaj. Ravno ob pravem času pa naslednjo okvaro Igorjevega kolesa. Po šestih preluknjanih zračnicah, ki sva se jih že navadila, tako da nama niso več mogle do živega, mu je sredi klanca počila balanca. Bila sva prisiljena pešačiti do vasi Talvik, kjer so nama domačini z veseljem pomagali. O plačilu niso hoteli niti slišati. Od njih sva dobila veliko informacij o življenju na skrajnem severu. Zanimalo naju je predvsem, sva prišla nakupovat na bencinsko črpalko. Fanta, ki sta delala na njej, sta pravkar zapirala. Tako sva dobila poleg nakupljene hrane in sveže vode še nekaj brezplačnih vročih hrenovk v štručki. North Cape - otok megle z vsakim dnem sva se vedno bolj bližala severnemu rtu oziroma Kljub neprijaznemu vremen” sva si na obrobju Honningsvag® privoščila tretji celodnevni počitek pred vzponom na vrh Evrope, I® leži na dobrih tristo metrih na® morjem. Za nama je bilo enainO' vajset napornih, a zanimivih etap-Ležerno sva se basala z jabolk’, čokolado, kruhom, marmelado-' Gorilnik je zadovoljno brnel J® mehčal riž. Veter mu ni mogel do živega. »Kako pripraven je šotor, ta niti milimeter debela stvar,« sV® modrovala. Igor je urejal dnevnik jaz pa sem se mučil z reportaž®-Po štirih urah pospešenega spanj® sva se počutila kot prerojena. Vzpon je bil mnogo težji, kot sv® pričakovala, predvsem zato, ke> sva se vmes spustila skoraj ®® morja in se zato dvakrat močn® vzpenjala. (Se nadaljuje' , »Nam starim skoraj spovedi ne bi bilo treba. Še mladi ne delaj® njeno izmeno v tovarni. Nič še ni dogovorjeno, a ker ji je bil Viktor od rojstva določen, se ne bo moglo zgoditi drugače. Za hip se je doma ustavila Nada, ki je šla z avtom po župnika. Tisto popoldne je bila namreč pri Dominkovih spoved za starce iz okoliških hiš. Zaradi Dominkove babice, ki je imela odprte rane na nogah, je prihajal župnik k njim spovedovat in obhajat. Sonja ni mogla zadržati novice zase, ne da bi jo povedala Nadi. A v tistem je, opirajoč se na palico, že prikljukal na Dominkovo dvorišče Adam Brunec, Nada pa je sedla v avto in odbrzela po župnika. Brunec je bil, kolikor je premogel, svetešnje oblečen. Njegova nekoč temna obleka ni mogla skriti, da jo ob Svetkih nosi že dolgo vrsto let. Tudi klobuk je imel svetešnji, a tisti rob, ki se je dotikal njegove glave, je bil od starega potu sivkast in že preperel. Gotovo se je Brunec trudil, preden je šel na pot, da bi si za tako priložnost očistil čevlje, vendar jim ni mogel vtisniti zaželenega leska. Adam Brunec je na spoved in sveto obhajilo prišel prvi. Seveda ni opazil, kaj se dogaja s Sonjo. V svoji svetešnji glavi je kakor vedno imel šaljive misli. »Je že kateri jzmed dečkov in deklet pri vas, da odloži svoje grešno breme?« Mislil je na starice in starce. ovapuva pa. u »Nobenega še ni. Babica pa čakajo.« »Bog je danes na strani brezvercev. Popi vse dovolijo. V P®*®^ »Kaj ona čaka; ona ne more grešiti. Bi rad vedel, kaj ima povedati lahko ješ meso, lahko se ločiš, otroke sploh ,načrtujejo'. In to Cerk® Zelo bo vesel, če bo prišla v sredo zvečer k Čuričevemu križu. Tam župniku, razen če se ji je po njeni krivdi na štedilniku kaj prismo- 5 več grehov, ker je že Cerkev sama grehe skoraj odpravila.« Za ponujeno kost zagrabi Javorova Kristina: »Danes že oboji, prekleti in sveti, delajo ob nedeljah in jih ” svetijo.« ,Prekleti in sveti' so ljudje rekli komunistom in pobožnim. Ščapova Gejta pridene: ,,, »To še ni nič. Cerkev danes ločence spet poroči, Če plačajo. NekoC;_ Samo papež je lahko zakon razvezal; ponovno poroko ločenih 1 samo on dovolil, če nista zakonca še nič imela med seboj v postelj’' Tudi glede rojstev je danes Sodoma in Gomora. Kdo pa ima v® otrok kot enega ali dva?« V to se zapiči spet Javorova Kristina: »Jaz nisem nikoli skrunila zakonske postelje. Rodila sem jih dv®' najstero. Vedno sem imela vest mimo.« »Saj imam tudi jaz pri dveh otrocih vest mimo,« pravi mir® Ferdo Godina VRNI SE 36 mlada Lujza. »Nekoč bi te nagnali iz spovednice,«-je usekala Javorova Kristin®' 'Pred polno cerkvijo bi te nagnali.« Ščapova pa: 'Bog je danes na strani brezvercev. Popi vse dovolijo. V pe’ ». jo bo čakal, ko se bo zvečerilo. Ne bo prišel z avtom, ampak s kolesom, tako bo manj možnosti, da ju bo kdo videl. Gre za njo, ne zanj. Tam jo bo čakal, ko se bo zvečerilo. dilo.« Stopila sta v hišo. Brž ko je babica zagledala Sonjo, je takoj vedela, da se je nekaj zgodilo. Preveč je poznala svoji vnukinji, da ne bi na njiju opazila spremembe, pa naj je bilo potem znamenje dobro ali slabo. mimo gleda.« Ko je pismo prebrala, se ji je zdelo, da se je svet okrog nje spremenil. Viktor je zanjo v hipu postal človek, s katerim bo mogoče zvezana za vse življenje. Ali ni to bilo določeno že prej? Sonjo je preblisnilo nekaj podobnega že takrat, ko je v prometni nesreči pride precej bab in včasih mora stati, njegove noge, pravi, pa so umrla Viktorjeva žena. Že takrat jo je prešinila misel (kdo naj ve, polne protina, zakaj se ji je porodila), da bi se lahko to zgodilo. Z ženo je bila Sonja sošolka in skupaj sta končali učno dobo za šivilje in se zaposlili v isti tovarni za konfekcijo. Ni se na to več spomnila, ko sta se pozneje z Viktorjem srečavala na pokopališču, ko je on hodil na ženin grob. ljUjza se upira starim časom: , »Mislite, "da je to ljubezen, če prihajajo otroci vsako leto na sve: Tak mož žene nima rad. On se strese in gre, otroci pa trpijo. Tu® ubijajo se. Saj imamo v Orlovščeku primer, da je mož ženi napra'', šestnajstero otrok. Trije so se sami ubili; redki izmed njih so srecU_ Je to Bog dal? Danes je Cerkev bolj pametna, kot je bila nekoč. Sv®l vernike razume. Zdaj Bog lepše ravna z ljudmi kot prej, ko še ni hu ,prekletih‘. Seveda, najdejo pa se še hinavci. Vidite, babica, k® Za njim je v kuhinjo prikljukala Ščapova Gejta, nato še Javorova grobijan je vaš Mirko, ki bi siroto Nado kmalu ubil, sam pa ima 'V® čas v Iraku kuharico. Ko so moški, ki delajo v Iraku, zvedeli, kaj 1^ doma počel, so domov vse pisali o njem. Babica, Nada se mi preV® Adam je v kuhinji z očmi iskal prostor, kamor bi sedel. K spovedi Kristina. Vsak izmed starcev je prinesel s seboj košček nekdanjih časov, ki so dišali po preperelem. Nazadnje je privihrala še Rousova Lujza, ki pa ni prišla k spovedi, saj je bila za spoved pri Dominkovih Sonja pa na grob svojih staršev. Zdaj jo je prevzel občutek, da bi ji premlada. Prosila bo župnika, ali bi hotel priti k njim spovedovat gotovo že takrat rad povedal, kar je sedaj pisal. Ni prišla takoj k sebi. Ali se bo zgodilo, kar je v podzavesti nosila s seboj? Sploh je Sonja v zadnjem času prihajala v tako težko stanje, ki nikakor ne bi moglo trajati dolgo. Nekaj bi se moralo spremeniti. Zdelo se ji je mogoče prenagljeno, da bi zdaj našla pot iz svojih stisk. Viktor se ji je približal, ker je to moral storiti, saj ji je bil v njenem zavoženem življenju sojen. Skoraj ne bi znala oditi s podstenja, kamor je k njej privozil poštar na ropotajočem, smrdečem motornem kolesu in ji je v naglici izročil pismo, se obrnil in odropotal na cesto. Frčak se ji je oddaljeval, ni bil več človek, na katerega je kljub negotovosti še vedno nesmiselno računala. Nikoli ni našla pravega zadovoljstva pri tistih, ki so se lepili na njeno telo, od njene duše pa so bib tako daleč, kakor je nebo od zemlje. Viktor govori drugače. Vsaka njegova beseda, napisana v strahu, je stala na trdnih tleh. Vse, kar je povedal, je resnica. Imela je popoldansko izmeno. Ker je dobila pismo, preden je odšla, se ji je zdelo, da bo dan neskončno dolg in da se ne bo nehal tudi med 'Mislite, "da je to ljubezen, če prihajajo otroci vsako leto na ». smili, da vam ne bi povedala, kar ve ves Orlovšček.« , Babica je pri štedilniku obstala. Lonce je nehala predevati, v®, očeta, ki v postelji preboleva pljučnico z visoko vročino. jega udarca ne bi mogla doživeti. Lujzi sicer ni verjela, da se ji Na®, Sonja je šla pripravit svojo sobo, kjer je ponavadi spoved. Nikogar smili. Orlovšček je torej poln tega, o čemer ona nič ne ve. Vznemiri®. j “ .............. “ nost, ki jo je opazila malo prej pri Sonji, si je razlagala v j z Mirkom. Komaj je pri Dominkovih nehal en vihar, že prihaja drug’' ni motilo, da sta v tej sobi vedno Sonja in Frčak, kadar ob večerih ostaneta doma. Ljudje to razumejo in tudi Bog^azume, da drugače ne more biti, saj majhna Dominkova hiša ne premore prostora, ki bi Ali bo njena hiša sploh kdaj rešena nesreč? Napetost, ki je nastala v kuhinji, je prekinila Sonja. Prišla ) bil bolj primeren za njeno ljubezensko srečanje in za božje opravilo. Napeiusi, m jc v n-ujiinji, jc uicniniid ouuja. ; Sobo je opremil Frčak z novo zakonsko posteljo z jogiji, z nočnima povedat, da je Nada pravkar pripeljala z avtom župnika, seveč in o najsvetejšim. starci so se spustili na kolena, le babica tega ” zmogla. Ščapova Gejta je začela moliti Oče naš in Verujem. Župnik je prišel v koretlju, okrog vratu je imel štolo temno barve, ki je imela čudovito privlačnost. V rokah je nosil v poso®' pokriti z belim prtičkom, hostije. Bil je visok, suh, inteligentne^’; lepega obraza. Ko je starce blagoslovil, ga je Sonja peljala v sobo, ? jo je pripravila za spoved. Mizo je pregrnila z belim prtom. Nanj 1 dal župnik pokrito posodo s hostijami. Pripeljala je najprej babie ■ omaricama, z novimi industrijskimi omarami, nizko mizo in s tape- ciranimi stoli. Vzdušje v kuhinji ob takih priložnostih nikoli ni bilo čisto sproščeno, kljub šalam. Odpreti bo treba vrata v svojo notranjost, kar pa ni užitek. Babica je bila še najbolj sproščena. Adam je vedel, da je ona pravzaprav brez pravega greha. Vse življenje je rada molila in se postila, kaj bi zdaj na starost s čim žalila Odrešenika. Tudi poje rada in kdor rad poje, ne misli slabo. Sicer pa se babica ni rada nikoli predajala strahu in malodušnosti, saj drugače ne bi mogla priti tako daleč, kakor je prišla. Rekla je: iifl (Nadaljevanje prihodnj' i 4 vestnik, 22. decembra 1994 stran- 19 kronika Izteka se leto družine Pretrgajmo krog nasilja! Delavci organov za notranje zadeve so na območju Pomurja y desetih mesecih tega leta obravnavali 192 kaznivih dejanj, ki jih je zagrešilo 216 mladoletnikov, kar je za 15,5 odstotka več kot glavi. Le-ta je dobil pretres možganov, več udarnin in raztrganino ušesa. enakem obdobju lanskega leta. Delež mladoletne kriminalitete predstavlja v skupni kriminaliteti v naši pokrajini 12,85 odstotka, čedalje več nasilia naglem porastu so zlasti kazniva dejanja z elementi nasilja. Odkrije šele po stopnjevanju / »Nasilje v družini je ena najbolj razširjenih oblik nasilja. Največkrat so prikrita, najpogostejše žrtve pa so ženske, ?troci in mladostniki. Do prijav pride ponavadi šele po dolgotrajnem in stopnjevanem nasilju, ko se pojavijo že izrazite posledice,« je na okrogli mizi ”3 temo Kako ustaviti različne oblike nasilja povedala vodja skupine za mladoletniško in 'družinsko kriminaliteto, samo- sošolca k pretepu. Med prerivanjem je osmunljeni mladoletnik vrstniku zlomil čeljust. So pa tudi bolj »nedolžna« dejanja: starejši šolar na primer zahteva od mlajšega, da mu zaveže čevlje. Iz takega utegne postati še večji nasilnež. Nasilje na cesti »Je pogostejša oblika nasi- \ pogovor o mladoletniškem prestopništvu je posegla tudi inšpektorica Katja Bašič, ki je povedala, da se v Sloveniji naglo povečujejo kazniva dejanja z elementi nasilja, kot so napadi, ropi, tatvine, hude poškodbe, še zlasti pa izsiljevanja. Vsa ta početja ne smejo ostati tabu tema, ampak se je treba z novimi pojavi soočiti in ukrepati. Kako ravnati, svetujejo tudi zloženke, ki naj bi predvsem tisti, ki so odgovorni za vzgojo v družbi, predvsem pa družina. Moralne norme - vrednote morajo dobiti pravo mesto v družbi, prav tako pa tudi načini medsebojnih komunikacij na različnih ravneh, kajti nasilje ne more in ne sme postati ravnanje, ki bi ga pred- videvali oziroma Vštevali v naše bodoče življenje,« pravilno ugotavlja Olga Grmadnik s soboške uprave za notranje zadeve. Š. S. Ija, ki se dogaja na cesti, kjer prišle do čimveč tako ali dru-gre predvsem za javne nerede, gače prizadetih, da bi vedeli, kamor sodi tudi vandalizem.' kako ravnati. Nasilje bomo Vestnik * Stojna kriminalistka Olga Gr-f3dnik. Pogovor je organizirala uprava za notranje zadeve S" Murski Soboti, na njem pa so sodelovali predstavniki šol, so-^lalnih služb, vzgojno-varstve-t>h ustanov, sodišča in drugi inšpektorica ministrstva za Posledice so večje ali manjše preprečevali in ga omejevali, če bomo delovali skupno; če aotranje zadeve R Slovenije Katja Bašič, ki je predstavila ''oč zloženk na teme: spolni na-Pad na otroka, otrokova pra-''1” DVUU3M N-aiaic n.1 delovanjem poleg mnoz’ ; dosegel tudi zavidanja ' —.,»1.^ fTlC^ rI i tekmovalne rezultate, ! t, terimi velja posebej i ii GabPlso j ' Tatjano Ternar, Bočkaj in Borisa Baranja- pf. sodelovali na svetovnenr^^jč venstvu v Mehiki, kjer J® kajeva zasedla deveto j” .^j-V zadnjem času pa je naj« nejša tekmovalka Sabi«" kovljevič, ki je sodeloval«^ na evropskem prvenstvu■ js niji. Soboški karate klub- m je uveljavil tudi z organi mednarodnih turnirjev, P« vi' velike zasjuge tudi za tev in delovanje novih k J t 7 i« X N k o , (< ! it t; H (š (2 klubov v Pomurju. 21^ Feri M® st S( 1 ygstnik, 22. decembra 1994 stran 21 j šport ^ah_________ Kovač pred Barijem ^Rokometni komentar Neizkušenost in poškodbe opravile svoje Uspeh soboških jahalk Šahovsko društvo Radenska fomgrad iz Murske Sobote je pripravilo decembrski hitropotezni '"mir. Med 13 šahisti sta bila naju-Wnejša Boris Kovač in Danilo Hati- ki "tMi-, ki sta zbrala po 10,5 točke. Mjo: Bogdan Hari 9, Robi Ra-J Josavljevič 8,5, Štefan Režonja 8, Matija Gabor 7,5 in Lea Števanec "točk. V skupnem seštevku za leto je zmagal Kovač pred Hari-Radosavljevičem, Režonjo in Gaborjem. Bari in Gerenčer V aktivnem šahu za prvenstvo ">murja so doslej odigrali 6 kol. ^sjuspešnejša sta bila Jože Geren-in Danilo Hari, ki sta zbrala po ' točk. Sledijo: Alojz Kos, Igor in Robert Radosavljevič, vsi ®ajo po 4,5 točke. Na prvenstvu *xleluje 28 šahistov. Števanečeva Končan je prvi del prvenstva v prvi državni spomladanskega dela prvenstva, ki sta bili odi-Ženski rokometni ligi, kjer prvič sodeluje ekipa grani ie letos proti ekipama Burje in Izole, ki Rajh No 1 iz Bakovec. Bakovčanke so s 3 toč- pa so iih Bakovčanke izeubile. Pričnknvnti pa so jih Bakovčanke izgubile. Pričakovati je bilo, da bodo Bakovčanke premagale Izolo in _ , „ se tako povzpele s predzadnjega mesta. Poka- V Kranju. S to uvrstitvijo pri klubu niso zado- zalo pa se je, da ekipa ni uigrana in da nekeiere voljni, saj so pred začetkom tekmovanja priča- igralke niso izpolnile pričakovanj. Kljub kovali več. Pokazalo pa se je, da imajo pre- vsemu pa predzadnje mesto ekipe, ki je v zad-malo dobrih igralk, poleg tega pa so jih pestile njem trenutku tudi dobila pokrovitelja, ne bi številne poškodbe, zaradi česar nekaj časa niso smelo negativno vplivati na nadaljnje delo, saj igrale Voharjeva, Kolblova, Buzetijeva in se da z zavzetim in načrtnim delom še marsikai kami pristale na predzadnjem mestu. Doma so premagale Kočevje ter igrale neodločeno vsemu pa predzadnje mesto ekipe, ki je v zad- m se da z. zavzetim in načrtnim delom še marsikaj Hozjanova, kar se je poznalo pri igri in rezul- doseči. Trener Močo Radulovič, ki je ekipo tatih. Kljub vsemu pa bi lahko osvojile kakšno prevzel sredi jesenskega dela prvenstva, gotovo točko več. Svoje je opravila tudi neizkušenost ni mogel narediti čudeža. Z vrnitvijo poškodo-ekipe, saj so po nepotrebnem izgubile točko vanih igralk L; ...i vmiti t..ur\UJU v Kranju pa tudi na nekaterih drugih tekmah na svoje priložnosti tudi mlade in talentirane so v prvem polčasu dobro igrale in celo vodile, igralke: Cajnkarjeva, Steševa in Buzetijeva. na koncu pa tekmo izgubile. Po prvem delu m nov(wz okrepitvami pa čakajo Jahalke Konjeniškega kluba Murska Sobota, grad Rakičan so se udeležile velikega božičnega turniija, ki ga je pripravil konjeniški klub iz Zagreba. V zelo močni konkurenci so ' jahalke Katja Šajnovič s konjem __________ -- J—.w »IV o A.UUJC1U Laie, Mojca Horvat s konjem Lucky His in Maja Vohat s konjem Grefin v parkurju 1,10 metra v ekipni konkurenci zasedle zelo dobro tretje mesto in tako z uspehom zaokrožile letošnjo tekmovalno sezono. Dolina in Varga Na strelskem tekmovanju za pokal Doline je med 8 ekipami zmagala Dolina z 868 krogi pred Varstrojem, 684, in Coal Petišovci, 680 krogov. Med posamezniki je zmagal Varga (Dolina), 178, pred Gaborjem, 177, in Sobočanom (oba Varstroj), 176 krogov. (A. Zver) Prva zmaga Lendavčanov V zadnjem kolu prvenstva v slovenski članski košarkarski D-ligi je Lindau iz Lendave premagal Koroško s 67:66 (33:24) in prvič zmagal. Radenci pa so premagali Pragersko s 102:94 (52:43) in zasedli prvo mesto. Šah________________________________________ Lindau iz Lendave premagal Koroško s 67:66 (33:24) prvenstva se je moštvo Rajh No 1 Bakovci v prestopnem roku okrepilo z nekaterimi igralkami. Prišle so: Mirijana Panič (Magazin, Hr- Morda si bo ekipa Rajh Nol Bakovci lahko zagotovila obstanek v prvi državni ligi, o čemer bo na koncu odločalo tekmovanje v play autu, kjer bodo sodelovale zadnje Štiri ekipe. Gaber, Vučko in Žilavec vaška), Zdenka Gomilšek in Kseniia Skok s Ptuja ter Marjeta Malek iz mariborskega N fttdi edina zelja tako vodstva kluba kot Branika. Te so zaigrale v prvih dveh kolih ljubiteljev rokometa. Feri Maučec Na odprtem novoletnem hitropoteznem turnirju, ki ga je pripravilo ŠD Lendava, je sodelovalo 16 šahistov. Najuspešnejša sta bila Gaber in Vučko, ki sta zbrala po 13,5 točke. Sledijo: Ligeti 11,5, Ži- lavec 11 in Toplak 10 točk. Šahovska sekcija Črenšovci je pripravila hitropotezni turnir. Med 8 šahisti je zmagal Žilavec s 7 točkami pred Strbadom in Ligetijem, po 5 točk. (F. Bobovec) Ra decembrskem mladinskem hitropoteznem turnirju, ki ga je organizi-p® ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote, je med 10 šahisti zmagala ^a Števanec z 9 točkami pred Gašperjem Tompo, 8, ter Miho Gombo-“»i in Jožetom Sedonjo, po 6,5 točke. Med 7 pionirji je bil najboljši "eindorfer s 6 točkami. Zmagovalka letošnjih mladinskih hitropoteznih ^rnirjev je Števanečeva s 105 točkami pred Sedonjo, 75, Gombocem, 68, ‘OltlDn m -------" - III. DOL - moški Motokros inm/ J a lUUft po, 60, in Kovačem, 52 točk. Motokros IGM Hoče Domžale Vuzenica RADENCI Celje II Šempeter II Lenart Topolšica II 11 11 0 33:1 22 11 10 1 30:4 20 10 8 2 26:6 16 11 8 3 24:14 16 10 5 5 18:16 10 10 4 6 15:18 8 10 4 6 16:21 8 10 4 6 14:22 8 Velik uspeh pomurskih motokrosistov doslej najvegi uspeh RTC KRANJC 10 4 6 13:21 8 Ptuj Fužinar li 11 3 8 13:28 6 11 2 9 6:27 4 Čl ■ tel; N*°1otouring kluba iz Radenec so pred dnevi ocenili letošnjo jesezono in ugotovili, da je bila doslej najuspešnejša, čeprav jih ■najboljši tekmovalec Boštjan Kampuš, ki je odšel v Avstrijo. Na bil v državnem prvenstvu se je najbolje odrezal Leon Lang, ki je 125 *^®^®8oriji do 80 ccm drugi. Marko Jaušovec pa je bil v kategoriji do Četrti. Solidne uvrstitve sta dosegla tudi Tadej Korošak in Rajko stin. Ugodno so ocenili tudi finančno poslovanje kluba. (F. Klemenčič) ^^jakaštvo__________________________________________________ POMURJE II 11 0 11 3:33 0 II. DKL-Ženske POMURJE 11 11 0 1021:561 22 Maribor, ml. 12 10 2 ŠD Šentvid 11 6 5 Sežana 11 5 6 Domžale 11 3 8 Nagradi za Horvata in Vargo zveza Slovenije je ob iztekajočem se letu pripravila sloves-Phzn kateri so izbrali najboljše tekmovalce in zaslužnim podelili "^nja in nagrade. Za najboljšega letošnjega tekmovalca med mladinci j;,^^8lasili kanuista Boruta Horvata, člana BD Mura iz Kroga, dobitnika ZlflStik rna/lni; »a n n m a m rr» ! o/4 J n c bo r»> o «-1 >< < «» 'TFNA Jesenice 956:761 22 692:734 17 800:735 16 673:885 14 ..„ 11 2 9 557:741 13 ŽKK Šentvid 11 1 10 513:790 12 DKL-D-moški — (.izlivu zlastih medalj na svetovnem mladinskem prvenstvu v ZDA (posa-ten ° moštveno). Nagrado pa je prejel tudi trener slovenske repre-in Horvatov trener Štefan Varga. RADENCI Podčetrtek Pragersko Žaluzije Koroška LINDAU 10 9 1 902:718 19 10 8 2 883:794 18 10 5 5 844:757 15 10 4 6 778:757 14 10 3 7 728:831 13 10 1 9 692:909 11 ,^t>^ometni ktvb Mura Priznanja ob 70- I. ROKOB. LIGA J letnici V sejni (Jvorani skupščiiie občine Murska tov Nogometnega kluba Mura ob aje- ' 'wctnici, V svojem nagovoru je predsednik kluba PduteO vlogo kluba v preteklih sedmih -t opravljeno pomembno delo generacij, da se je klub prebij v vrh slovenskega M. SOBOTA Razvanje -Grosuplje LJUTOMER Lenart Maribor 8 7 0 1 185:127 14 7 6 0 1 164:93 12 7 3 2 2 134:144 8 7 2 1 4 136:143 5 7 1 2 4 129:148 4 8 0 1 7 102:203 1 , ^»»eta in na evtopške Štadione, Z zadovoljstvom je tudi v kteljB ršigistfjranth 150 nogometašev in v slovenski vrh ter da jim je «^lo dOj^diti stadion s klubskimi prostori io 1®) priliki sja ludt spregovorila predsednik GeJk**® i'” župan Andrej 4ifciaor tovmrte Mura Božo Kuharid, ki je kluba* ter poleg čestitk izrazila zadovolj-v ki so jih dosegli nogometaši Mure. Pred-Viart zveze Morska Sobot«, 3kof pa je klubu izročil jubilejno priznanje. Sicer pa - ./'^JtaslužnejŠim delavcem in igr^cem podelili Številna mja so dobili: Janez Lanščak, Šte-Žižek, Tugomir Frajman, Milan Mbrec, Wirko Babič, Karel Černjavič, Bojan Skalar. ’ ^d walčee. Rudi Merica in Ludvik Filo, 'Mo ^®peh Sobočanov in Lendavčanov Na L turnirju v judu, ki je bil v Celju, je sodelovalo okrog 190 >. klubov. Sodelovali so tudi tekmovalci iz Murske Sobote h'^''ec (Srn, ‘dosegli lep uspeh. Med Sobočani so bili najuspešnejši: Rančigaj (55kg) in Hašaj (60kg), ki so zasedli prva mesta. j kg), p ' Lesjak (46kg), tretji pa M. Horvat (55kg) in P. Horvat (nad i« baiii ° ”’®sto pa je zasedel Bobič (65kg). Med tekmovalci Lendave N Perme (27kg), ki je zasedel prvo mesto. Živko (30kg) '^'^®lko mesta pa so zasedli: Podor, Pot, Recek, Trojak in tol'' Lent^^'P"° I® zmagal Impol pred Mursko Soboto. Ort'''ovalc''^ Madžarskem pa je bil božični turnir v judu. Med 250 la ®^81i N klubov so bili tudi Sobočani in Lendavčani in se lepo ' in M, ki f ^®P®^nejŠa pri Sobočanih sta bila Vučko (30kg) in Samec r? Zlatar ran,Drugi je bil Rogan (22kg), tretja pa Santro (28kg) v-ŽlaSen , Lendavčani je zmagal Hajdo (24kg), ki je bil tudi tekmovalca. Drugi so bili: Podor (28kg), T. !,*kg) , “ «3kg) in Zadravec (38kg). Tretja mesta pa so zasedli: Kuk '^^'«e)’in u (30kg), Vida (45kg), Radikovič (22kg), P. Kavaš ^Sl ' 'Horvat (32kg). S'l’ j® Bistrici je bila skupščina Judo zveze Slovenije. V predsed-°Oote (t tudi dolgoletni športni delavec Tonček Kos iz Murske ' 'L Kovač in T. Kos) Ln Stv< bili najuspešnejši: PKL - moški Rezultati - 6. kolo Sobota vet. : Maraton Claudia shop: Sebeborci Lindau vet. Petrovci 78:68 53:43 : Lindau ml. 57:56 : Ljutomer Sobota vet. Maraton Claudia shop Petrovci Sebeborci Ljutomer Lindau vet. Lindau ml. 79:74 6 6 0 449:298 12 6 5 1 48i :397 11 6 4 2 393:371 10 6 3 3 432:425 9 6 3 3 375:380 9 6 2 4 412:409 8 6 1 5 322:388 7 6 0 6 333:527 6 Državna rokoborska liga Za nami je zopet ena tekmovalna sezona v motokrosu, ki je bila za pomurske predstavnike ena najuspešnejših tako na organizacijskem kot tekmovalnem področju. V Pomurju imamo štiri društva, ki se ukvarjajo z motokrosom. To so: AMD Štefan Kovač Murska Sobota, MTC Radenci, AMD Sotina in AMD Goričko Prosečka vas. ATC Radenci je bil organizator motokros dirke na Janževem Vrhu z dirkami v Sotini organizator motokros dirke v Mačkovcih v razredih 80, 125 in 250 ccm, kjer sta se zopet izkazala Rogan s prvim in Kitz z drugim mestom. V Sloveniji je bilo letos 5 motokros dirk na stadionu in 8 motokros dirk na dirkališčih. Med tekmovalci v razredu 80 ccm se je najbolje odrezal Oliver Rogan (Sotina), ki je zmagal na šestih dirkah od osmih in z 271 ---------y------y...w je odrezal Siegfrid Kitz (Goričko), ki je sodeloval na vseh osmih dirkah in z 222 točkami zasedel drugo mesto. Marko Jaušovec (Radenci) je vozil na vseh dirkah in s 132 točkami zasedel solidno šesto me- . K •. f 1 i Ni / M* f ¥ sto. Rajko Vogrin (Radenci) je na šestih dirkah osvojil 98 točk in zasedel deveto mesto. V razredu 250 ccm sta se preizkušala Dušan Gyergyek (Goričko), ki je šestih dirkah zbral 46 točk in zasedel petnajsto mesto, in Anton Inašič (Goričko), ki je sodeloval le na dveh dirkah in z 9 točkami zasedel sedemnajsto mesto. Na stadionskih motokros dirkah se je od pomurskih tekmovalcev najbolje odrezal Leon Lang (Radenci), ki je v razredu 80 ccm na petih dirkah zbral 53 točk in zasedel drugo mesto. Oliver Rogan (Sotina) je na dveh dirkah osvoji! 15 točk in zasedel deveto mesto. Danijel Kežman je bil le na eni dirki in z 1 točko zasedel dvanajsto mesto. Na stadionskih motokros dirkah 5^ li ^4 v razredih 60, 80 in 125 ccm, kjer je v razredu 80 ccm zmagal Rogan (Sotina), Lang (Radenci) je bil tretji, v razredu 125 ccm pa je bil tretji Kitz (Goričko). AMD Š^tefan Kovač Murska Sobota je bil organizator motokros dirke v Mačkov-cih v razredih 80, 125 in 250 ccm, na kateri sta se izkazala Rogan (Sotina), ki je bil v razredu 80 ccm prvi, in Kitz (Goričko), ki je bil drugi v razredu 125 ccm. AMD Sotina pa je bil zaradi zapetljajev točkami zasedel prvo mesto ter osvojil naslov državnega prvaka. Leon Lang (Radenci) je sodeloval na petih dirkah in s 116 točakmi zasedel osmo mesto. Tadej Korošak (Radenci) je vozil na sedmih dirkah in s 100 točkami pristal na devetem mestu. Danijel Kežmah (Radenci) pa je sodeloval le na treh dirkah in z 31 točkami zasedel trinajsto mesto. Pomurje je imelo tekmovalce tudi v razredu 125 ccm. Najbolje se v razredu 125 ccm je bil od pomurskih tekmovalcev najuspešnejši Marko Jaušovec (Radenci), ki je sodeloval na štirih dirkah in s 30 točkami zasedel četrto mesto. Rajko Vogrin (Radenci) je bil na štirih dirkah in s 17 točkami zasedel deveto mesto. Siegfrid Kitz (Goričko) pa je sodeloval le na eni dirki in z 8 točkami pristal na enajstem mestu. na Oglašujte v Vestniku Nova zmaga Sobočanov v osmem kolu prvenstva v prvi državni rokoborski ligi je ekipa Razvanja prepričljivo s 34:6 premagala Ljutomer. Edino zmago za Ljutomer je dosegel Jože Vrbančič (62kg). Rokoborci Murske Sobote pa so v gosteh premagali Lenart z 22:18. Za Mursko Soboto so zmagali: Matej Horvat (57kg), Edi Vogrinec (68kg), Rade Bačič (74kg). Zoran Vukan (82kgl in Slavko Zec (90kg). (EV, NŠ) Strelstvo-------------------------------------- Tumiščani na vrhu Končan je bil prvi del tekmovanja v prvi državni strelski ligi. Največji uspeh so dosegli tekmovalci SD Štefan Kovač Kovač iz Turnišča, ki so na prvem mestu tako v ekipni kot posamični konkurenci. Ekipno: SDŠK TURNIŠČE SD Olimpija SD Proleter., SD A. Hohkraut SD Brest SD Kamnik SD I. Poh. bataljon SDKF TIŠINA SD Portorož (8706)15 (8694) 15 (8551) 13 (8625) 11 (8608) 11 (8535) 11 (8558) 9 (8532) 9 (8532) 7 SD LJUTOMER SD 29. oktober SD Domžale (8457) 7 (8443) 1 (8339) 5 Posamično 1. Robi Markoja (Turnišče) 2921 krogov, 3. Vili Ravnikar (Turnišče) 2913, 13. Božidar Draškovič (Turnišče) 2872, 14. Drago Pertoci (Tišina) 2869, 16. Rajko Robnik (Ljutomer) 2858, 21. Branko Bukovec (Tišina) 2831. 25. Manuela Rudolf (Ljutomer) 2809 , 27. Darko Horvat (Ljutomer) 2790, 32. Dušan Ziško (Tišina) 2290 krogov. Športna zveza Murska V skupni Stadionski vožnji je bil od pomurskih tekmovalcev najuspešnejši Siegfrid Kitz (Goričko), ki je od petih dirk sodeloval le eni in z 12 točkami zasedel osmo mesto. Takoj za njim se je na deveto mesto uvrstil Rajko Vogrin (Radenci), ki je na dveh dirkah zbral 10 točk. Sodelovala pa sta še Leon Lang (Radenci), ki je na dveh dirkah s 7 točkami zasedel štirinajsto mesto in Marko Jaušovec (Radenci), ki je bil le na eni dirki in s 6 točkami zasedel šestnajsto mesto. Z letošnjimi uvrstitvami pomurskih motokrosistov lahko zelo zadovoljni. * na smo Feri Maučec Športna zveza Murska Sobota je letos že tretjič izbrala tri najboljše športnike, športnice in moštva soboške občine za leto 1994 in jim podelila plakete. Za najboljše so razglasili - športniki: Boruta Horvata (kanuista), Štefana Skapetja (nogometaša) in Uroša Kolariča (letalca); športnice: Barbaro Berden (atletinjo), Sonjo Roman (atletinjo) in Sabino Jakovljevič (karateistko); moštva: Nogometni klub Mura Murska Sobota, Nogometni klub Beltinci in Odbojkarski klub Vigros Pomurje Murska * izreden uspeh na svetovnem mladinskem kajakaškem tekmovanju pa je BD Mura iz Kroga prejelo denarno nagrado 100.000 SIT. Na posnetku: Plaketo prejema najboljši strelec prve državne lige Stefan Škaper iz Beltinec. Fn»n„r«»5SoAi« !-■------ Sobota. Za Fotografija:* N. Juhnov stran 22 vestnik, 22. decembra 199^ odsevi mladosti AK veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA Murska Sobota) Na 12. vprašanje smo prejeli 25 odgovorov in vsi so pravilni. Bravo! Obala zlata je res v afriški državi Gana, Seveda se tako samo imenuje ena od tamkajšnjih morskih obal, zlata pa tamkaj najbrž ne boste našli. Našo nagrado pa bomo tokrat poslali MANICI GOMBOŠI v Gornjo Radgono (Trg svobode 11). Čestitamo! KUPON št. 14 - ALI VESTE Ali veste, kateri kraj v Pomuiju je leta 1992 praznoval 800-lefnico? Odgovore pošljite najkasneje do 28. decembra. Kaj si želim v novem letu? - Najbolj si želim, da bi lahko imela živega mačka. (Nikita) - V novem letu si želim igračko na baterije. (Tadeja) - Želim si igračke in tudi zdravje. (Alenka) - V novem letu si želim veselje, zdravje in mir. (Mateja) Kakšen je dedek Mraz? - Dedek Mraz je prijazen do otrok. (Andreja) - Je dober in spoštljiv. (Nikita) - Dedek Mraz je vesel. (Marko) Kaj si želim, da mi prinese dedek Mraz? - Dedek Mraz, prinesi mi zvezek in nalivno pero! (Petra) - Želim si, da mi prinese računalnik. (Marko) - Vesela bom, če mi bo dedek Mraz prinesel nove copate. (Mateja) - Dedek Mraz, prinesi mir! (Melita) Igrala bom v igrici Pištek Pri podaljšanem bivanju smo se zmenili, da se bomo naučili igrico Pištek. Jaz bom igrala Petro. To je dobra deklica. Rada ima vse sošolce in oni tudi njo. Pišteka bo igral Marko iz 4. razreda. Čeprav ni Prekmurec, ga dobro posnema. Igrica je zanimiva. KLAUDIJA PRAVDIČ, 2.c OŠ G. Radgona Učenci 2. a-razreda OŠ Grad December Prišel je december. Zelo se veselim praznikov in daril. Le kaj mi bo prinesel Miklavž? Upam, da ne bom dobila šibe. Ža božič bomo šli k babici. Pod jelko nas bodo čakala darila. Za Silvestrovo bomo ob polnoči nazdravili novemu letu. Želim, da bi bilo vsem ljudem lepo na svetu. PETRA HAMER, 1. b OŠ Apače Ne maram postelje Zvečer grem spat. Hočem, da bi mi postelja povedala pravljico, a se noče oglasiti. Ne uboga me tudi, da bi se sama pospravila. Zato ne maram postelje. ALEKSANDRA ŽEKŠ, 2. b OŠ Tišina Koline Zima je spet tu in z njo čas kolin. Tudi mi jih imamo vsako leto, in to pri babici in dedku na Goričkem. Tokrat smo jih imeli v soboto, 10. decembra. En dan prej je dedek pripravil vse potrebno. Nabrusil je nože, pripeljal kad, v kateri naj bi ležala svinja, ko bi bila mrtva, pripravil je tudi kotel za krop ... Naslednji dan seje vse. začelo. Babica in dedek sta morala zelo zgodaj vstati. Prav tako sta kar zgodaj vstala mama in z njo tudi moj brat. Vsi skupaj so začeli pripravljati, kar je bilo potrebno. Čez . čas so prišli možje in pripeljali dve svinji. Prejšnje leto sta imela dedek in babica svoje svinje, zdaj pa smo jih morali kupiti. Jaz sem spal zelo dolgo, in ko sem se zbudil, so bili že vsi zbrani pri .zajtrku. Ko so se najedli, so odšli na dvorišče opravit svoje delo. Tudi moj brat je neprestano silil ven, ampak mama ga ni pustila. Ko je bila svinja že v kadi, pa sva lahko šla tudi midva gledat, kaj delajo. Do kosila sta bili svinji »obdelani« in možje so jedli meso, kruh in hren. Dobili so tudi pijačo. Nato so se še malo pogovorili in se razšli. Potem smo pripravili ocvirke, ki smo jih jedli za večerjo. Koline so tudi to leto uspele. Bilo mi je všeč in upam, da Spomin na prve šolske dni jih bomo prihodnje leto ponovili. ČRTOMIR JUST OŠ I M. Sobota Slonim ob oknu. Moje misli se vračajo k dnevu, ko sem prvič prestopila šolski prag. Kot vsi, sem tudi jaz nestrpno pričakovala ta dan. Babica mi je spekla makovo potico. Z užitkom sem jo pojedla. V torbico sem zložila knjige in zvezke ter se z mamo odpravila v šolo. Obstali sva pred veliko zgradbo, ki naj bi bila šola. »Osem let jo boš obiskovala,« mi je dejala mama. Po- Božič Na nebu zvezdice žare, na jelkah kresnice se bleste. Družina vsa že skupaj je, povsod lepo in veselo je. Vsi mladi jelke krasijo, se polnočnice veselijo. Ob mizi družina zbere se, saj slatke pečenke diše. Praznuje, raduje se cela vas, božiček prišel je med nas. KATJA GONC, 6. raz. DOŠ Genterovci Dedku Dedek Mraz hiti med nas, zanj svetle lučke se bleste in v velik krog vrte. Na saneh se on prisanka, otroke obiskuje brez pre-stanka. Po gričih, dolinah ... hiti in nobenega ne zgreši. Zdaj je tu, zdaj tam, ves z darili je obdan in vedno nasmejan. JASMINA PUCKO, 6. raz. DOŠ Genterovci Vestnik slovili sva se. Stekla sem v razred, kjer so bili sami neznani obrazi. Obstala sem. To so bili moji sošolci. Prišla je učiteljica in posedli smo v klopi. Učiteljica nam je pripovedovala, kaj vse bomo delali v prvem razredu, in prijazno dejala: »Ne bojte se šole.« Zvedela sem še marsikaj drugega. Ko sem prišla domov, sem mami hitela razlagat, kaj vse sem videla in slišala v šoli. Sedaj sem že v šestem razredu. Nikoli ne bom pozabila dne, ko sem prvič prestopila šolski prag. To je bilo zame posebno doživetje. MARTINA MLINARIČ, 6. a OŠ Beltinci Naša družina Ko zjutraj se zbudim, dobro jutro vsem ielim. Zajtrk že na mizi čaka, saj pripravil ga je ata. Mami v služno se mudi, še za kavo časa ni. Sestra pod odejo se smeji, saj lahko še dolgo spi. Meni pa za vse to ni, ker se v šolo mi mudi. Tam je polno učenosti, ki odkriva vse skrivnosti. JANJA ZAGORC, 4. b OŠ I M. Sobota Velika sprememba v poletnih počitnicah sem doživela veliko spremembo, v ptOlVUlllll pZVVlLlllVail ovili UVI^LIVVIU »VlIAU VUIVIHV- , np se z družino preselili iz Murske Sobote na vas. V Trnju s® nekaj let gradili hišo, kak kilometer oddaljeno od babice. N® sem spoznala veliko prijateljic, ki so živele v bližini. Bila se® vesela, da se bom lahko vsak dan videvala z njimi. jelo < Počitnice so počasi minevale in začelo me je skrbeti, l^®''^e(l i ociinicc so pocdSi mmevdie in zdccio mc jc sKrucu? * j,g(! šoli, ki naj bi jo začela obiskovati. Že nekaj začetkom pouka je bila otvoritev novih šolskih prostorov. . in sestro smo se odločili, da si jih bomo ogledali. Šola J® v veliko manjša od moje prejšnje, a zelo lepa. Zelo sem se veselila prvega dne. Lepo so me sprejeli in nala sem svoje nove učitelje. Oddahnila sem si, saj sem so me oboji, učenci in učitelji, sprejeli medse. M ŠTEFKA HORVAT'^ OŠ Franceta Prešerna čren Dragi Miklavž in dedek Mraz! Smo prvošolci. Verjamemo v vajino dobroto in Želimo, da nam izpolnita tri želje: SREČNI BOMO, če nas bosta obiskala. lOJ’ SREČNEJŠI, če nas bosta obdarila, j, NAJSEREČNEJŠI pa, če bodo vajine roke segle po/® svetu in ustavile krvave vojne, otrokom vrnile marnic® očke, jim dale tople domove, šole, igrače ... Vrnita vsem otrokom smeh v žalostne oči! Hvala! Učenci 1. b-razr®l OŠ AP®^ I Papagaj pripoveduje kletki in ponavljala: Počival sem na veji, ko je poglavar vseh papagajev sporočil, da preži nevarnost. Vsi so se prerivali in vsak se je nekam skril. Jaz in moja prijateljica Tika sva zletela k jezeru in sedla na travo, ki je plavala na gladini vode. Prišli so ljudje, naju ujeli in zaprli v kletko. Prodali so naju neki stari ženici brez otrok. Hotela je, da bi bila slavna, zato naju je učila govoriti. Vsak dan je sedela pri Kdo je to? Vsi ga poznamo, vsi radi ga imamo. Ima veliko dela in skrbi, da vse otroke obdari. Kar tri pomočnike ima: jelenčka, zajčka in palčka. Z njimi od šole do vrtca hiti, mi pa mu zapojemo pesmice tri. Kako si? Adijo! Zapoj ■ • ; čas sva se je naveličal® rjiili ' šati. Nekega dne, ko w k njej gostje, sva začel® čij. riti: »Ven, barabe! Zap^^pslj' Ne vstopajte, babe . ■ •*. so se prestrašili in odšh’ .2i hal je veter, kletka se j® in padla na tla. Hitro s* iz kletke, nato pa S*’ okensko polico. Od *® jijP' poletela nad mesto vila pred cvetličarno. T®' f kupil Tiki rožo, ona P® povabila na sladoled. pr** Tako sva lepo preži''® pfP ».<1 dan prostosti. KLARA JESE^^Jfl HELENA ŠTEFANEC, 6. raz. DOŠ Genterovci Pesem o muci Moja muca pridna vsako jutro se umi)^ in do sitega naje. To je bilo veselo To je bilo veselo, ko smo šli na Miklavžev vlak. V soboto smo se zbrali na železniški postaji v Murski Soboti. Tam je bilo toliko otrok in staršev, da smo se zbali, ali bo za vse dovolj prostora. Vlak pa je bil velik in vse nas je odpeljal v Ormož. Vmes je prišel Miklavž z angeli in parklji ter nam delil darila, ker smo bili vsi pridni. ALEKSANDRA ŽEKŠ, 2. b OŠ Tišina Rada miSi lovi, kadar jo zasliši, za njo se zapodi. Ostre ima zobe, nikoli je ne bolč, najraje miši je. f' J i 994 liestnik, 22. decembra 1994 stran 23 za mlade Seattle Na grounge sceni ni nikoli dolgčas Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER Novice od tu la ■ ■ Čeprav se je scena v Seattlu po tem, ko je umrl Kurt Cobain '^piav dc JC dUCllčl V ocaiiiu JJV VVIII, Jtvv jv uum i\uii v^vuam, j bekoliko umirila, glasbeniki grounge še vedno razburjajo duhove, vsake toliko časa pa od tam pricurljajo novice, ki v javnosti , “''■gnejo kar nekaj prahu. Seveda pa so v ospredju skupine Hole, • “srl Jam, nepozabna Nirvana, nekoliko manj pa skupina Sound- garden. Pfed kratkim je vse presenetila novica, da iz Perl Jama odhaja “Obnar Dave Abbruzzese. To pa je tik pred izidom njihovega novega albuma Vitalogy. Čudno je, da odhaja prav sedaj, ko bi ^orali promovirati svoj nov material in oditi na svetovno turnejo. 7®''', da odhaja zaradi osebnih razlogov in zatrjuje, da to gotovo “'SO nesporazumi s člani banda. j Začele so se širiti govorice, da ga bo nadomestil njihov dolgo-prijatelj Dave Grobi, sicer bolj znan kot bobnar skupine ^'rvana. Saj se je Grohl po tem, ko je bilo prekinjneo delo 'C Dominik Kozarič je pred kratkim izdal svojo prvo ploščo z naslovom Dominik mi je ime..., na kateri je 14 pesmi. Za skladbo s te plošče Reka luči je posnel tudi videospot. Pripravlja pa skladbo, katero bo nekje spomladi zapel z znano pevko soula Randy Crawford. * Pred nekaj dnevi je izšla kompaktna plošča ter kaseta prvega slovenskega rapperja Ali Ena, ki se imenuje Leva scena, na njej pa je 15 skladb. Poslušalci so lahko slišali nekatere njegove skladbe, ki vsebujejo kar nekaj pikrih na račun slovenskih glasbenikov. Naj- bolj ogorčena sta bila Jan Pla-stenjak, tako je tudi naslov ene izmed skladb, ter Anja Rrupel. ... in tam v začetku tega meseca je umrl sedeminšestdeseletni brazilski komponist, pianist in pevec Antonio Carlos Jobim. Znan je kot ustvarjalec bossa nove, mešanice jezzovskih in samba elementov. V svoji karieri je napisal je več kot štiristo skladb, ki so jih izvajali različni izvajalci, sodelova je s Frankom Sinatro. Jobim je napisal tudi glasbo za uspešen francoski film Black Orpheus. Njegove najbolj znane skladbe pa so The Girl From Ipanema, One Note Samba, Wave, no More Blues in druge. i jo že iD |0 f l Cappuccino band * *) id li la J ) ) i Ni, »i* > 4 jrvane, začel dolgočasiti. Vendar so se te govorice hitro utišale, Hag^ Slone Gossard izjavil, da bi imel raje v bandu Regana AUDIO-VIDEO-CD /Mshop 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 Raper Ice T je izjavil, da on sploh ne igra grobega in hladnega tipa. Pravi, da je on tudi v resnici takšen, kar se na njegovem obrazu lahko tudi vidi. Sicer pa Ice -T pravi, da njegovi teksti govorijo o resničnem življenju na zloglasnih ulicah South Centrala, kjer umirajo nedolžni ljudi zaradi obračunov med črnskimi skupinami. ^Nirvana po smrti svojega frontmena ne deluje, izhajajo pa le do Ho neobjavljeni posnetki. Saj je jasno, da Kurta Cobaina ne , fe nihče nadomestiti. Vendar zadnje čase vedno bolj prihaja na ''ičn' ®^nosi med člani v Nirvani niso bili niti najmanj harmo-J^ed kratkim se je mesni odbor Aberdeena, rojstnega mesta .9°^a'nn, odločil, da mu postavijo kip kot enemu izmed idolov mladih tega Časa. Tej ideji je nasprotoval edino . ^nl, ki je zagrozil, da bo kip še isti dan podrl, če ga bodo P^^staviii. PgftM, MNENJA, STAUŠČA Pl opravek v na članek O mesnici v ČrenSovcih je bilo ni avtorica stanuje v ulici Prekmurske čete 52, to pa ni * uvionca sianuje v utici rreK.rriuni^c saj v hiSi s to Številko stanuje družina zato se prizadetim opravičujemo. ^^nikanje navedb G. Filipiča cianku »Poročena in ločena« I^^^estniku, izdanem dne 8. ^•1994 se v uvodnem delu članka »Poro- in Vestnik, izdanem dne s. iz. ivv* 'I« Ijni ' '4 poslužuje neresničnih izjav, ki bi mU jih naj podali 'le niQ^ 'dfskem odseku za notranje zadeve. Stavek: .v^i ženi 'oke t^fiovljanstva, ker tam ubijajo ljudi, je laž, saj Phblikj ustne proinje za podaljšanje bivalne vize v Re-'‘otrnni ^‘°''^oiji za njegovo ženo na upravnem organu za zadeve občine Ljutomer ni dobil. časopisu Vestnik, izdanem dne 8. 12. 1994 J Ge... .......----------------- tnesecu septembru leta 1994 prišel na naš in se pozanimal o možnostih podaljšanja bival-I p** Viy,j>»,^ ____ i___ l.j na. nn noaouh l‘'idni,'^‘*'''‘‘ njegovo ženo, ki je tujka, n» pa o pogojih ^)Jr' tiržavljanstva, kar neresnično navaja v članku, bil. ^°^osti referentke za potne listine in vodje If gP^^^oa obrazložitev o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni, Prošnja lahko ugodno reši. i ^o/ izhajajo iz zakonskih določil Zakona ^''‘istrs^'' ™ ga seznanili tudi z depešo rj., “ f.® aotranje zadeve, ki govori o poostrenih ukrepih <««/ane t. i. ZRJ, ki jih je sprejel Varnostni svet OZN. ii 1 kotr^i ‘'^fnovanega smo proSnjo na osnovi zdravniškega I loa?’ ‘^^nega Zdravstvenem domu v Ljutomeru ■ g\'^SO‘i'‘o reSili. Pozneje je moi stranke poskuSal prido- ^Oi Ppnodno-odhodno vizo samo na .r- našem organu in ni ^klif.i, aa za to nismu -•••r-" ^^Piomatsko-konzularno predstavništvo Republike v imenovani hoče z izjavo, ki jo je navedel tlosečiprotipravno rešitev z izsiljevanjem l ^}€m javnosti preko sredstev javnega obveščanja. DARIJA MOHORIČ ^^spodična Nana A. Rituper! Jv ' ~ ~ ----- je samo retorično vprašanje« pišete, govori... f govorice vzeli za edino načelo f . ^^8a novinarstva. Prav gotovo ste iz govoric pobrali J >^*proty^’ na simbolični Čistilni akciji »bodo- i ^veze za razvoj kulture mladih (v nadaljevanju ' udeleženci te akcije dobro vemo, da vas takrat tam i^^^ed^^ ste pobrali informacijo, da je član našega Zdravko Pravdič samo Član ZZRKM-ja (mogoče ^^^oric n izpadla beseda »predsedstva«). Iz f) ^^poklicani postavljate »teoretične predpo-Po F, obnove mladim namenjene stavbe. Mimogrede, ^^nah ljudi iz .stroke med 150.000 in 200.000 DEM. Sov, '°ric Eno leto že v Moravskih Toplicah obstaja skupina Cappuccino band, ki ga sestavljajo kitarista Tine Kovič in Sandi Krampač, baškitarist Andrej Kociper, bobnar Bojan Boj-nec in klaviaturist Slavko Fartelj. Če je potrebno, pa zapojejo kar vsi. Zaenkrat so usmerjeni na pomursko- štajersko tržišče, njihov repertoar pa obsega evergreene, sodobno pop rock glasbo, narodnozabavno in prekmursko narodno glasbo, ki temelji na ljudskem izročilu. Poslušalci jih poznajo po skladbi Na vzhodu, spomladi pa nameravajo izdati svojo prvo kaseto. Glasbena uganka Evropske MTV-nagrade so podelili v Nemčiji v Berlinu. Pravilno je odgovorila tudi Nada Šparas, Vidonci 53, 69264 Grad. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo podaqa pokrovitelj t rubrike trgovina M- Shop, bo dobila po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke. In ker se bližajo prazniki, je vaša naloga, da naštejete vsaj tri skladbe in avtorje, ki pojejo o božičnih in novoletnih praznikih! Odgovor:------------------------ J Odgovore s kupončkom pošljite, na dopisnici do 30. decembra na naš naslov. Podjetje za informiranje, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota, s pripisom za Pop Rock Novi-ceee. Zapisali ste, med drugim, da naj bi mladi za izvedbo simbolične čistilne akcije od občine dobili nekaj denarja, vendar da natančnih podatkov nimate. Če novinarka zapiše takšno laž, gotovo ve, zakaj. Manipulirali ste z javnostjo, gospodična Nana! Računali ste, da si bodo Sobočani gotovo mislili svoje o mladih, ki odžirajo denar iz občinske blagajne. Vendar pa, ali niste tudi vi mladi? Ali pa za vašim člankom tiči kaj drugega? Če ste že poskušali manipulirati z javnostjo, s Sobočanci, je prav, da jim nekdo pojasni, zakaj. Gospodična (ne)dipl. novinarka Nana A. Rituper je namreč potomka razlaščenega lastnika zemljišča, ki je v postopku denacionalizacije. In na tem zemljišču stoji stavba, ki smo jo mladi poskušali očistiti. Ta stavba pa ne more biti predmet denacionalizacijskega postopka, saj je bila zgrajena po nacionalizaciji, in če bi slučajno prešla v last mladih, bi to pomenilo nove probleme za »lastnike« zemljišča. S tem, mislimo, da smo razjasnili vsebino in namero članka Nane A. Rituper. Kar se tiče očitkov glede predvolilnih kampanj, vpletanja politike v zahteve ZZRKM-ja po prostorih za naše delovanje, se vam ne zdi, da ste prekršili kakšno novinarsko pravilo, ko ste v svojem članku na straneh »neodvisnega« časopisa Vestnik objavili povzetek predvolilnega TV-govora kandidatke za soboško županjo, gospe B. B. in to skoraj v celi drugi polovici? ZZRKM zahteva vaše javno opravičilo za vse zapisane laži, polresnice, nepreverjene informacije in manipulacije, ki ste jih zapisali v članku. Priporočamo vam tudi, da se v bodoče raje držite svoje glasbene strani v Vestniku, torej prepisovanja člankov iz Stop-a, ponedeljkovega Dela in intervjujev, ki jih opravite z gostujočimi glasbeniki na koncertih (izgleda, da jih je preveč) v M. Soboti. Predsedstvo ZZRKM Kljub vsemu se nosilce kmetijske pridelave in predelave v soboški občini rušijo Soboška občina spada med največje pridelovalce hrane. Temu primerna je bila tudi edina kmetijska zadruga v tej občini. Mnogi, ki so v letih od 1960. naprej bili na vrhu te največje slovenske KZ, so se radi kjerkoli in kadarkoli bahali in se hvalili z rezultati te zadružne organizacije. Zadruga je nastopala kot proizvajalec kmetijskih dobrin, Čeprav ni imela lastne proizvodnje. Nastopala je s proizvodnjo večine kmetov. In ker je bila edina organizacija, je imela tudi določen monopol tako nad odkupom kot pri nabavi in rutkupu reprodukcij- je zadruga dobila in jo prodajala po ceni kot vso drugo semensko koruzo. Ker so se jim v vodstvu zadruge, menda tudi v ABC Pomurka, »siromaki« iz Osijeka smilili, naj bi se osemdesetim milijonom odpovedali. Kaj se je s temi milijoni v resnici zgodilo, lahko le ugibamo. Po toči leta 1987 ali 1988 je ostalo nerazdeljenih sedemsto milijonov dinarjev. Ta denar je z vednostjo samoupravnih organov bil namenjen za dograditev hladilnic v Puconcih. Kakšno korist pa ima od nje KZ, vedo povedati drugi. Prav bi bilo, da o tem spregovorijo. Koliko kmečkega denarja v obliki marž pa je v razne namene porabljenega in koliko bo od tega ostalo v korist tega kmetijskega območja, bomo še videli. Do zborov, ki so bili napovedmi, ni prišlo. O nastalih do kraja neugodnih razmerah razpravljajo na upravnih odborih. Čas pa bi bil, da se o tem seznanijo tudi vsi člani. Zakaj do tega ne pride, meni ni znano. Agonija v Mesni industriji Pomurka že dolgo traja, kar pa do neke mere ugaja upnikom. Pomurkina Mesna i^ustrija dolgo ne dobi (morda bo med tem časom) pravega lastnih^. Kakor je slišati, zaposleni ne nasprotujejo nobenemu od morebitnih kupcev, samo da bo tej agoniji konec. Občani soboške občine - predvsem kmetje - pa se vendarle sprašujemo, zakaj podjetja kot 13 M, Živinopromet in Šifiar ne dajo klati na tem območju vzrejene in odkupljene živine v tukajšnji klavnici. Zakaj niso toliko lokalpatriofi, da bi dali delo in zaslužek delavcem, s katerimi so dolga leta sodelovali. Zakaj ne prispevajo svojega dela dohodka v korist občine kot celote? Vsaj so vendar skoraj vsi, ki so v vodstvih teh podjetij, obenem občani te občine in koristniki družbenih dejavnosti in infrastrukture. Zakaj se vozi toliko živine s tega območja, se spr^ujejo ljudje ob Muri, ki to opazujejo. Tudi prašiče iz farm rakičanskega posestva koljejo drugje, smrad iz farm pa muči bolnike in zaposlene v rakičanskih bolnicah. V večernih urah je občutiti smrad do polovice mesta M. Sobota. To pa nekaterim paše, češ, smrdi naj v Prekmurju, da bo drugje dišalo. Pomurkina Mesna industrija, kakor tudi KZ Panonka sta bili dolga leta menda tudi še sedaj člena v verigi ABC Pomurka. Tudi oni so prispevali svoj delež financiranju služb na ABC Pomurka. Ne ravno majhen je njun delež pri nadzidavi upravne zgradbe in gradnji Pomurkine Zunanje trgovine. Kdo bo od vsega tega imel korist, se lahko samo vprašamo. Zato menimo, da del krivde za nastalo situacijo v omenjenih delovnih organizacijah nosi tudi vodstvo ABC Pomurka. Zato bi bilo prav slišati, kako komentira nastalo situacijo predsednik ABC Pomurka g. Gusti Grof, kakor tudi Izvršni svet občine M. Sobota. Ugovor zoper pisanje g. Voteka o ljutomerskih bogovih Zahtevamo, da v zvezi s pisanjem odgovornega urednika Janeza VOTEKA v predzadnji številki Vestnika, kjer je navedena vrsta netočnih in nepreverjenih informacij, neresnic in laži, ki se nanašajo na delo ljutomerske izvršne oblasti, njenega predsednika in na upravo občine Ljutomer kot celoto, objavite v naslednji številki Vestnika, na isti strani in v enaki velikosti in obliki naslednji ugovor: Presenečeni in zgroženi smo nad sestavkom, ki smo ga g- ^gf^^zeni smo naa sestavkom, ki smo ga prebrali v »^em« časopisu in sprašujemo se, kako se lahko J. J . . ..—-------------tar z^oai, institucija, ki naj bi v tem prostoru skrbela tiuf Ul v izm prostoru skrbela za informiranje, dovoli objavo takšnih neresnic, nepreverienih infnmmrii in /nfi informacij in laži. Zakaj in za kakšno ceno se je g. Votek odločil za takšen način informiranja javnosti, nam ni znano, vemo pa, bil izbran prav ta trenutek in takšna pot; tudi vir nam je poznan. Politika je pač takšna »igra«, ki ne izbira poti in ne 'gleda na ceno, ne potrebuje argumentov in ji ni rruir za nesebično in pošteno delo. nam m znano, vemo pa, zakaj je Dejstvo je, da neresnične in nepreverjene navedbe javno blatijo ljutomersko izvršno obl^t, --------------- osebno in občinsko upravo kot celoto. V zvezi s trditvijo, da navedb njenega predsednika v zvezi s kršitvami »zakona . _______________r a K.rsi[vami »zoKOna O funkcionarjih« in »zakona o javni porabi (avtorju očitno niso poznani niti točni nazivi navedenih predpisov) ni mogoče dokazati, ker je informacijski krog zaprt kot jedrski reaktor. Želimo poudariti, da smo predvsem javni uslužbenci, da je naše delo javno in nobene ovire, ki bi preprečevala preverjanje navedenih trditev, ni bilo - problem je verjetno v tem, da avtorji v trdni nameri, da bi v točno določenem trenutku, točno določeni osebi niso želeli... m njenim sodelavcem škodovali, tega Pogodba med podjetjem AgTech (tudi naziv podjetja ni bit ''.<^‘1“ kolta leta. Avtorji so profesionalno povzeli delegatsko hllA ................ vprašanje, ki je skega materiala. Skega maieftuiu. Poleg tega pa se je »posluževala« tudi drugih virov, ki bi jih morali dobiti neposredno kmetje. Tako naj bi po toči, ki je pustošila po teh krajih leta 1978, dobila solidarnostna sredstva republike. Od teh naj bi ostalo nerazdeljenih Štiristo milijonov. Kakor je slišati, naj bi bil ta znesek nekje skrit, uporabljen pa za pokritje izgube v letu 1982. Samoupravni organi o tem niso bili seznanjeni. Drugi primer, čeprav ni tako očiten, pove pa vendar, kar so si v vodstvu zadruge dovolili. Štiri leta sem se s pospeševalci zadruge prek ŽVZ-ja pa do republike »prepiral« zaradi nekvalitetne semenske koruze. Z intervencijo predsednika IS repu- -rfjsnel. PriŠU so bitke, takrat tov. Zemljariča, sem vendarle uspel. Prišli so olike, takrat tov. ....... ------ pridelovalci semenske koruze. Skupaj smo s prsti brskali po mivah pri Bakovcih, Borejcih in še v nekaterih drugih krajih. Se istega dne so pridelovalci semenske koruze brez ugovora pristali, da bodo brezplačno dobavili 23 ton semenske koruze za naslednje leto in plačali za stroške ponovne setve istega leta na površinah 1.0(K) ha osemdeset milijonov dinarjev. Koruzo površinah L Nosilci se »rušijo«. Bo komu uspelo toliko podpreti, da bodo ostale zgolj ruševine? ne Karel Franko KUnično mrtva Sklenila sem, da ta svoj dogodek napišem za javnost. Bilo je I. oktobra letos, ko sem okrog 9. ure postala klinično mrtva. Bila sem 3 do 4 ure v komi. Spominjam se samo tega, kar so mi povedali drugi.' Dokler mi nista iz kome pomagala dobra zdravnika, g. dr. Anica Hauser- Petrovič in g. dr. Ivan Gašparac vem le toliko, da sta se borila za moje življenje in takoj ugotovila, da mi ne moreta pomagati drugače, kot da me pošljeta na Klinični center v Ljubljano. Bila je sobota in težko je bilo najti prevoz, naposled se je vse uredilo in takrat sem bila že zunaj kome. Povedali so mi, da me morejo takoj peljati naprej, ker mi pri njih ne morejo pomagati. Poklicala sta v Ljubljano, da so jih pripravili na moj prihod. Preostane mi samo Se to, da se jima obema iz srca zahvalim in lahko rečem hvala našima dobrima zdravnikoma in tudi mojemo operaterju g. dr. Miru Kosinu za uspešno delo. Hvala njemu in celotnemu osebju Kliničnega centra. Hvaležna pacientka uetegais/co vpra bilo postavljeno na zadnji seji občinske skupščine in ga predstavili približno tako kot trditev, saj so pozabili povedati rudi odgovore, ki so bili na seji občinske skupščine podani v zvezi s tem vprašanjem: da obstoječa pogodba temelji na izhodišču, da mora biti pogodben odnos cenejši, kot če bi v upravi imeli v ta namen zaposlenega človeka, nadalje, da je delovno mesto računalniškega strokovnjaka ovrednoteno ravno tako visoko (ali nizko), kot ostala delovna mesta, vendar, kot nezasedeno ne more vključevati napredovanja (zakon, ki ga avtorji očitno ne poznajo, je jasen) in ne nazadnje, da je predsednik izvršnega sveta rui isti seji občinske skupščine odgovoril, da je s prevzemom funkcije predal podjetje drugi osebi. Trdimo, da ima občirui dobro organiziran in učinkovit računalniško podprt informacijski sistem, in da je za to v veliki meri zaslužno kvalitetno sodelovanje s podjetjem AgTech. Občinska uprava ni predimenzionirana z računalniško opremo in tudi ni res, da bo potrebno zaradi neizkoriščenosti nekaj opreme prodati - nasprotno, ugotavljamo, da bo potrebno nekaj računalniške opreme Še dokupiti in ponekod obstoječo opremo zaradi tehnološkega zastaranja prenoviti. V tej zvezi želimo poudariti, da smo prav na račun dokaj dobro organiziranega računalniško podprtega informacijskega sistema v občini uspeli v petih letih skoraj prepoloviti število zaposlenih v občinski upravi. Tudi nabava računnlni- ške opreme ni bila v v zvezi —upravi. Tudi nabava računalni-nasprotju s predpisi in v vseh primerih ......................a ifi y ysen primerit, nabav je bilo predhodno zbranih veČ konkurenčnih ponudb. Ne želimo voditi medijskega dialoga in ga v n^en delu s tem pisanjem zaključujemo in pripominjamo, da verjamemo v pravno državo in ” upamo, da bodo avtorji trditve znali ............................................... —---------------------.*Kn/zyj irairve znali pojasniti in argumentirati pred pristojnimi institucijami, in da ne bodo pozabili informirati ----------------------------------------- takšnim postopkom sledile. javnosti o ugotovitvah, ki bodo Ida Malačič Sekretariat za upravne in gospodarske zadeve občine Ljutomer MIRJAM TOMINC stran 24 vestnik, 22. decembra 1994 f. r iz naših krajev Gračari so fajn lidge Tak je bil naslov pesmi, ki sojo zapele Bele pike (Nikita, Tamara in Irina Juhnov) pred občinstvom v nabito polni dvorani pri Gradu na kultumo-zabavnem večeru. Da so prebivalci Grada zares dobri ljudje, smo se lahko prepričali vsi, ki smo sledili poldrugo uro trajajočemu programu, Id sta ga pripravila prosvetno društvo in osnovna šola. Navzoče je najprej pozdravil Ludvik Kočar, župan občine Kuzma, kamor po novem spada tudi KS Grad. Povezovalka programa Justina Vertič pa je povedala, da so društvo ustanovili 1950. leta, žal pa je bilo v nekaterih letih manj delavno; zdaj pa kaže, da bo spet polno zaživelo. Pobudo za tokratni kulturni program sta dala mešani pevski zbor oziroma Elizabeta Klement, ki ji je uspelo zbrati starejše in mlajše pevske talente. Tako smo ob spremljavi harmonikarja Jožeta Slavička slišali tri sklope starih ljudskih pesmi. Pri Gradu pa ne manjka tudi dobrih plesalcev, kar sta potrdili plesni skupini pod vodstvom Ambroža Pušnika ter folklorni^ skupini osnovne šole, ki sta pod mentorstvom Jožice Žižek zapeli prekmurske, madžarske in belokranjske plese. Za popestritev večera sta ob pomoči mentorice Marije Jošar poskrbela osnovnošolca s prepričljivo odigranim skečem. Petja, plesa in smeha je bilo resnično veliko. Tudi najbolj zahtevne posameznike je najbrž presenetil pester kulturni program, za katerega so zaslužni organizatorji ter učitelji s prizadevnim ravnateljem osnovne šole. Upajmo, da bodo »Gračari« čez čas znova potrdili, da »so fajn lidge.« MARJANCA FERKO Skavtizem se širi: Beltinci Prihaja betlehemska luč miru »Pri svoji časti obljubljam, da bom z božjo pomočjo vestno služil Bogu in domovini, pomagal bližnjemu in spolnjeval skavtske zakone.« Taka je skavtska slovesna obljuba. Skavtski zakoni pa so: 1. skavt si imena: Močni štrk. Iznajdljivi štrk, šteje v čast, da si pridobi zaupanje, 2. skavt je zvest Bogu in domovini, 3. Postavni štrk, Močni štrk ... skavt pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo, 4. skavt je prijatelj vsakomur in vsem skavtom brat, 5. skavt je plemenit, 6. skavt -p , , . spoštuje naravo in vidi v njej boge delo, 7. skavt uboga starše in 160611 Ulil pO predstojnike in vestno opravlja svoje dolžnosti, 8. skavt si v težavah žvižga Prekmuriu in poje, 9. skavt je delaven in varčen, 10. skavt je čist v mislih, besedah in dejanjih. MIKLAVŽEVANJE - Člani folklorne skupine Vrisk iz Apač so pripravili kar 40 darilnih paketov, naštudirali pa so tudi igrico Miklavž prihaja. Dvorana kulturnega doma je bila veliko premajhna za številno občinstvo. Najbolj veseli pa so bili seveda otroci, ki jim je dobri Miklavž podelil vsa ta darila, za katera so denar velikodušno prispevali podje^a in zasebniki. Program so pozneje prikazali še varovancem doma na Tratah, gostovali na so v Gornji Radgoni. (M. Č.) Skrb za duhovno življenje Slovenski katoliški skavti in skavtinje so bili pri nas aktivni pred drugo svetovno vojno, znova pa so začeli z delom šele po družbenih spremembah, samo združenje pa deluje od 1990. leta. Skavti so v marsičem podobni pri nas bolj znanim tabornikom, vendar je razlika v tem, da na niso laični, ampak na svojih pohodih, taborjenjih in sicer v življenju utrjujejo tudi svoje duhovno oziroma versko življenje. V ta namen nad njimi bdi kak duhovnik, pri beltinskih je to kaplan Edi. Kot je razvidno iz skavtskih zapovedi, morajo vsak dan narediti vsaj eno dobro delo. Priložnosti za to pa seveda ne manjka, le volje je treba. Gibanje je 1907. leta ustanovil Robert Ba- Vseh članov je že 50, od tega jih je v starejši skupini (17 do 21 let) 20, srednja skupina (12 do 17 let) pa ima 30 članov; nimajo pa še mlajše Mladi prekmurski skavti so letos sodelovali na srečanju vseh slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki je bilo v Kamniku; bili so na izletu na Brinjevi gori in si ogledali Rogaško Slatino, bili so na sreča- nju skavtinj in skavtov mariborske »razširili« po vsej deželi, ših letih pa tudi po sosednjih vah. K nam, v Slovenijo, je "J® plamen 1990. leta prinesel nieavstrijski deželni glavar. PK murski skavti so se vključili v I akcijo in v lanskem adventne"' času je zagorela v nekaterih do®" vih beltinske župnije. Letos pa ® se nekako obvezali, da bi njen P" men osvetlil temo srca kar najve ljudem Prekmurja. Sami tega" bodo zmogli, zato kličejo na r moč prekmursko mladino. Ln® L,. den Powel, o katerem smo v Vestniku nekaj več napisali, ko smo predstavljali veržejske skavte. »Krivi« sta Mateja in Sabina Iz veržejske skavtske organizacije sta prišli pobudnici ustanovitve prekmurske skavtske skupine (pravijo ji tudi klan) s sedežem v župniji Beltinci. To sta Mateja in Sabina. Sprva so se za skavtstvo na-vudšili mladi iz beltinske fare, pozneje pa so se vključili še vrstniki, ki so doma na območjih župnij Tišina, Martjanci in Črenšovci, tako da se imajo za prekmurske skavte. dovolj skavtskih vodnikov. Za zdaj se spoznali tudi z življenjem in delom koroških kmetov; izdali so tri skavtske skupine (7 do 12), to pa regije pri Slovenj Gradcu, kjer so zato, ker v njihovih vrstah še ni ................... Skupina prekmurskih skavtov (in dveh skavtinj) na enem iz niza skavtskih pohodov. miru so 18. decembra pnp®')’j v Maribor, od tam pa so jo pr"®" v beltinsko župnijsko cerkev, ‘J je bil istega dne verski obre® prižiganje svečk. Po luč miru p"® ne bi prišli le iz beltinske ampak s sedežev dekanij (iz “ j ske Sobote, Lendave in tudi Grada, ki pa ni dekanija, j" Z večje krajevno središče). Iz nec naj bi lučke odnesli v carK v omenjenih krajih, od tam p® V bi se razširile po več kot 20 kal®|, ških cerkvah in tudi po eva®?" čanskih gmajnah. In prav pd ® prenosu iz Beltinec računaj® ' mladino iz drugih krajev. V Be* . cih bo mogoče kupiti svečke z , som »luč miru«. Simbolno P',. stavljajo mir, tudi mir v druz' • naših srcih. In ta naj bi vsaj Z®® v adventnem času, času priča^^^^j. : nja, zavladal pri ljudeh dobr® Ije, seveda ne glede na pripad® . ali nepripadnost tej ali oni v® skupnosti. (12) evanj®'*' ns pred- Prihodnje leto »klan<* mladih prekmurski skavti še nimajo svojega stega, ampak spadajo v mariborsko škofijo, medtem ko imajo že rutice s svojimi znamenji. Lani so začeli izdajati celo svoje glasilo Štrkovo čitalo, ................... ' »da bi krajšalo dolgčas in pripomoglo k obveščanju o skavtizmu v Premurju«. Sicer pa se šaljivo imenujejo »Markovski štrki«, kajti njihov znak je štorklja. Nekateri imajo tudi »štrkasta« številke svojega glasila, zelo pa jih je zaposlil tako imenovalni potovalni tabor po Prekmurju, po katerem so se podali s kolesi, spali na prostem v vrečah, spoznavali krajevne znamenitosti, naravo, poskrbljeno pa je bilo tudi za duhovno življenje. Utaborili so se namreč tudi pri duhovnem središču Benedikt v Kančevcih. Med taborjenjem so v »klan« sprejeli 5 novih članov. TELETA - Na domačiji Štefana Mertika v Odrancih imajo velik naraščaj: krava Bela je pred kratkim skotila kar trojčke: telički sta tehtali 24 oziroma 25 kilogramov, teliček pa 26 kilogramov. Zdaj so se seveda že nekoliko zredili. Ker prav vsi ne morejo hkrati sesati materinega mleka, jim ga dajejo tudi iz steklenice z dudo. Prav ravnajo, ker so sklenili, da telet ne bodo prodali, ampak jih bodo pitali. To, daje kravo.osemenil živinozdravnik Ante Karamarko, pa ste že slišali oziroma prebrali.- Posnetek: Jože Žerdin Ptičaiji ponesli glas daleč naokrog Prišla je luč miru Sedaj pa najpomembnejše! Pred kakimi osmimi leti je avstrijska televizija začela z adventno akcijo Luč miru: iz Betlehema, Jezusovega rojstnega kraja, so z letalom prepeljali lučko, ki so jo pozneje ■ ! I" Prekmurski skavti hočejo • akcijo narediti dobro delo. ’ L hodnjem letu bodo prav tako našali luč miru, še naprej hoo"^, dajali svoje glasilce, sodelo bodo v akcijah za neomadeŽ® . naravo, skušali pridobiti 1" , prostore za shajanje, sodel® bodo v programih, ki bodo kali v okviru regijske skavtsk" j ganizacije ozirma stegov, "k pa bodo tudi ustanoviti »m"®) j) joči klan« najmlajših skavth*)^ skavtov. To bo pa predvsei® visno od tega, ali bodo v letU' « pred njimi, usposobili dovolj teljev le-teh. Sicer pa se ski skavti ne zapirajo v lasten ► . ampak dobro sodelujejo tudi borniškimi organizacijami. Š. SOBO' ot- i»- iČAf ■ VIDEM OB ŠČAVNICI - Že nekaj časa ima gornjeradgon-sko komunalno podjetje težave z odvozom smeti, ker je vozilo dotrajalo. Kaže, da bodo problem rešili januarja. Novo vozilo bo imelo prostornino 17,5 kubičnega metra, stalo pa bo 14,5 milijona tolarjev. Dobršen del - 4,8 milijona tolarjev - so vzeli iz občinskega proračuna, komunalci pa so si pomagali še s posojilom. V novem letu bo torej občina Gornja Radgona bolj čista. (F. KI.) ■ BELTINCI - Minilo je 25 let, odkar so v Beltincih ustanovili sedanje kulturno društvo, ki je še najbolj znano po folklornem festivalu. Na proslavi jubileja pa so se predstavili člani vseh sekcij društva, ki so jim pozneje podelili jubilejne Gallusove značke. Dobili so jih člani folklorne in tamburaške sekcije ter moškega pevskega zbora. (J. Ž.) GORNJA RADGONA - Ker v bližini ni bilo urejenega parkirišča, so obiskovalci gomjeradgonske cerkve puščali svoja vozila na divjem parkirišču ob Apaški cesti. Sedaj pa je ^pnišče dalo urediti pravi parkirni prostor, saj so delavci ob Šlebingeijevem sadnem vrtu postavili podporni zid in parkirišče za silo uredili. Na pomlad, ko se bo teren »usedel«, pa bodo položili tlakovce, med katerimi bo rasla trava, torej bo parkirišče avtomobilom navkljub - zeleno. (L. Kr.) ■ LENDAVA - Učenci nižjih razredov osnovnih šol v prejšnji lendavski občini so imeli te dni v gosteh dramaturginjo in lutkarico Jeleno Sitar in magistra muzikologije Igorja Cvetka, ki sta mlade navduševala za uprizarjanje ljudskih pripovedk z lutkami in glasbo. Zanimanje za njuno predstavljanje je bilo veliko, zdaj pa bodo morali pobudo prevzeti mentorji, ki naj bi skupaj s svojimi varovanci pripravili kako lutkovno predstavo. (J. Ž.) ■ MURSKA SOBOTA - Soboška PAN-AGRA želi svoje izdelke prodajati tudi na francoskem trgu, zato je lani prvič sodelovala na specializiranem sejmu v Parizu in z izdelki vzbudila veliko pozornost. Še bodo skušali iti na sejme, čeprav tako razstavljanje, vsaj kar zadeva Francijo, še zdaleč ni poceni: za kvadratni meter razstavne površine je bilo treba odšteti 400 nemških mark. Zdaj tuhtajo, kaj storiti, da bi se izognili tako velikim stroškom. Morda bi si jih delili s kakim drugim razstavljal-cem? (G. G.) Rezultati z raznih mednarodnih, regijskih in društvenih tekmovanj dokazujejo, da se v zadnjem času vedno bolj uveljavljajo tudi tekmovalci iz pokrajine ob Muri. Društvi za vzgojo in varstvo ptic v Beltincih in Murski Soboti se namreč uveljavljata tudi s svojimi tekmovalnimi dosežki v slovenskem merilu, saj sta med najuspešnejšimi v državi. Načrtna vzgoja različnih vrst ptic in pritegovanje mlajših gojiteljev ptic sta že doslej obrestovana, v prihodnje pa naj bi svojo dejavnost še razmahnili. Tudi nedavno četrto mednarodno tekmovanje ptic v Murski Soboti, ki je bilo hkrati tudi regijskega značaja, je potrdilo pravilno usmeritev obeh prekmurskih društev. Številna priznanja za najvišja mesta v posameznih kategorijah so gotovo dobra spodbuda za nadaljnje delo, za kar prizadevnim članom ne manjka volje. Edinole gmotna podpora za njihovo družbeno koristno delo je še vedno premajhna, zato so veseli vsakega denarnega prispevka, ki jim ga namenjajo pokrovitelji njihovih odmevnih razstav in tekmovanj. Vsekakor velja omeniti vsaj nekaj imen uspešnih tekmovalcev s pticami. Karel Gjergek s po-, stavnimi kanarčki, Koloman Kerčmar z lipokrom in postavnimi kanarčki ter standardnimi papigami in eksoti, Štefan Černjavič s postavnimi kanarčki, križanci in eksoti, Janez Vuč-kič s postavnimi kanarčki in eksoti, Slavko Paldauf z eksoti. Jure Bertalanič in Dejan Gjergek s standardnimi papigami. Borut Stiberc in Jože Lipaj s srednjimi in velikimi papigami - vsi člani soboškega društva gojiteljev ptičev. Iz beltinskega društva pa so to: Ivan Maučec s kanarčki lipokrom in postavnimi kanarčki ter Štefan Virag in Franc Glavač s postav- nimi kanarčki. M. JERŠE Tudi v novem letu oglašujte v Vestniku^ Št^anu Kuharju-Pišti v spomin Letos je slavil petinsedemdeseto obletnico svojega Na radio Ljubljana je Stefan priSel 1949. leta, rojstva. V vasi MarkiSavci v Prekmurju je zagledal Številnimi dolžnostmi, ki jih je opravljal, je bilo I® luč sveta, kaj kmalu pa se je družina preselila v Pu- mesto urednika popularne oddaje za kmetijske conce. kjer je oče kupil mlin in kmetijo. Ljubil je izvajalce in kasneje izredno odmevne uspeSnice z-delo na kmetiji in vse, kar je sodilo zraven. Mladost naSo vas, v kateri je kasneje uredil rubriko TantS^^ za naSo vasjo. V njej je predstavil Številne dorti^ muzikante in podeželske pevske zbore. Razpozti^,. Letos je slavil petinsedemdeseto obletnico svojega mu je pravzaprav dala vse: pravi odnos do zemlje in veselje do pisane besede. Sel je po očetovih stopi- muzucanie in poaezeiSKe pevsKe zDore. Kazpui"-tj njah, ki je bil ravno tako velik zanesenjak, in kar nost je bilo njegovo profesionalno vodilo. Bil j( : veselje do pisane besede. J s J r\ui Lej rv/C4»»Cxi Ute upravičeno je podedovat očetovo ime Pičta. Izredno televizijski pionir. Pričelo se je kar na poskid 4 jr--- »V. »V r f/tO! . t f JV J v nadarjen ter z občutkom za pravo pisano besedo je oddaji, na Gospodarskem razstaviSču 1956. f... ie kot dijak gimnazijec ter absolvent driavne trgov- Kasneje je pripravil več mesečnih oddaj. Televd^l ske Sole v Mariboru pisal v Grudo, Mladega Prek- ga ni osvojila. Ostal je zvest radiu ter pisani murca in Večernik. Urejal je tudi literarni list mari- Zelo mikavno delo v zunanjepolitičnem urednd^, borskih dijakov »NaSa besedam. Bil je eden od agil- je odklonil, rekoč: »Jaz sem sin zemlje, rajSi sfT>!^ nih predvojnih članov napredno mislečega druStva tleh, kot da bi bil lutka, katero si podajajo vzho«‘ Sokol v Murski Soboti. Tam se je tudi spoprijateljil zahod.« Pri RTV je bil tudi predsednik upravami. s tvorcem prvega organiziranega upora v Pomurju, odbora stanovanjske zadruge in Se bi lahko naStt^ narodnim herojem Stefanom Kovačem-Markom. naloge ter funkcije, ki jih je opravljal Se ob Sam je bil v začetku okupacije v ujetniStvu kot redni rednem novinarskem delu. Za svoje zasluge je . vojak jugoslovanske vojske. Po izpustitvi in zapora Številna driavna priznanja, med njimi TomSi^^^ je dal pobudo za oživitev razbite uporniSke organiza- nagrado za življenjsko delo komentatorja bi cije in bil vse do končne osvoboditve eden redkih Ljubljana. stalnih aktivistov ter organizatorjev OF, ki so med S svojim polemičnim in kritičnim pristopati^ i okupacijo delovali na zelo težkem ravninskem prek- nadaljeval tudi kot novinar v pokoju ter veliko murskem terenu. Kot okrožni sekretar OF je nosil speval k odkrivanju resnice o naSi pretekli zgov^ partizansko ilegalsko ime Peter KoStrica. vini. ske Sole v Mariboru pisal v Grudo, Mladega Prek- Ni prenaSal krivic. Se manj laii, pa najsi je Slo E a.,., damoM. Bd le referent Številne boleče problematike druge svetovne vojf^'.^ Sedaj so na potezi poklicani, da njemu v spot^ Pogosto je predaval na podeielskih izobraievalnih naredijo korak, ki jih obvezujf , tečajih za ljudsko prosveto, zaradi pristnosti je bil pri Hvala ti, nam dragi prijatelj, naj ti bo večna slo kmečkem prebivalstvu zelo priljubljen. tvojemu spominu. LENART i Po vojni se je vpisal na ekonomsko fakulteto (kot vestnika ter drugih glasit Sirom po domovini. Bil je podpredsednik planske okrajne komisije in zadruini tečajih za ljudsko prosveto, zaradi pristnosti je bil pri o večna j’- « HORVA^ i ) 1 I vestnik, 22. decembra 1994 stran 25 34 \ iz naših krajev ■ r? k' Postanite doptsnik Vest a! ' za strani iz naših kn^v nam sicer ne f I- ij i r- ) J' :o ai h 0 l’ i e ) i i r I i I HSinjka’ vendar aeotav* Apaike doline, vt- tega ta bučkovskega le kakega drugega ob-Btočja je zdaleč premalo Wi. Postanite naš dopis- , oik! Zla začetek pošiljajte krajše vesti o dogajanjih A vašem kr^u, krajevni' ■uoslš, delovni organi-i, na šoli, v društvih, i o zanimivih ljudeh.... kot to počno naši neutrudni ;•'k(MR»and dopisniki Lud-fKramberger s Franci (^iStmaenčič, Jože Žerdin, Cteza Grabar, Franc Kuhar in drugi, pozneje pa se {»skusite z zahtevnejšimi zvrstmi, Več o sodelova-aju boste izvedeli od »šefa« dopisnikov Sobočana, telefonska Številka 12 21383 ali 33 019. Honorar obračunamo na koncu Ij^escca! ^ase srečanje Marijini »pušeljci« Marija Leopold iz Ihove od otroških let izdeluje »puseljce« in druge okrasne šopke iz povoščenega papirja. Včasih so bili taki okraski obvezni na prsih ženinov, nevest in tudi svatov. Kaj je povedala? »Veste, včasih je bilo življenje težko, a vendarle bolj veselo kot danes. Posebno lepo je bilo v zimskem času, ko so ljudje imeli več prostega časa. Tedaj, zlasti v drugi polovici decembra in tja do pusta, je bilo največ porok. Na nekaterih gostijah je bilo do 100 svatov. Po stari navadi so si pripeli povoščene .pušeljce’ iz papirja. Take so nosili zato, ker pozimi ni bilo pravega cvetja. Pa tudi zato, da na gostijah, ki so včasih trajale več dni, okraski ne bi oveneli. Take reči so sicer znale narediti mnoge ženske, med njimi tudi moja teta Elizabeta Šuta od Sv. Trojice v Slo- K I M nam J 1 Marija Leopold iz Ihove pri venskih goricah. Pri njej sem se ' Benediktu izdeluje »pušeljce« že kot osemletna deklica tudi že 74 let. Foto: L. Kr. jaz naučila izdelave. Po njeni smrti sem tudi podedovala modele za rožne in druge listke ter okraske. Vseh teh .štanc’ je čez že let. Foto: L. Kr. dvajset. V dobrih starih časih sem za eno poroko oziroma gostijo morala izdelati tudi do 100 Samozaposlovanje Zgled mirnega Janeza Mira I^obre, lepe, uporabne, dra-K^tene ... stvari ne nastajajo Samo -«■110 v sodobnih prostranih delavnicah, ampak (ali pa celo Pfedvsem) v skromnih delovnih kotičkih. 'V takem se stiska v laKciii sv -( ' dejavnost umetnega ^«1 dejavnost umetnega kova-s čimer se ukvaija Janez iz Grabonoša. Poskusil je, pa je šlo , ^0, kovaštvo pa je vendarle “^javnost, ki zahteva večje Prostore, zato Janez že nekaj 3sa bije boj za posojilo, se-po ugodni obrestni meri. ''ajti njegova dejavnost ni D(f “jcguva ucjaviiosi ui ancanje« istih izdelkov, am- rdK ” j ^ov. povsem ročno delo - izde-nnikatnih kovaških izdel- S tem se uradno okvarja dovoljenje) , ^Kazal mi je alb..... o o.......... • dvoriščnih in stopnišč- ■ 'a Ograj, vrtnih vrat, okenskih fež, kovanih lestencev, kova- i^.Sa okovja za vrata, mogoč-5.^v^ljučavnic za vinske kleti, t''«čnikov, Jovanih ' kaka tri leta. •al mi je album s slikami okvirjev za slike. ^''''anih črk za razne napise, dnih in stenskih svetilk ... '2in prikazom mi je posredno ^govoril na vprašanje, česa jj je sposoben narediti s svo- itovaškim orodjem in se- S Jiiti 8Uvj svojimi sposobnimi roki pa jih vodi bistra Zmotno pa sem mislil, je vsega tega naučil v ko-industriji v Kropi na Go- •( M 11 * renjskem. Ne, ni bilo tako. Za navadnega kovača se je izučil pri kovaču Kocuvanu v Sov-jaku. Ko bi ne hodil po sejmih in ugotavljal, da se na kovaškem nakovalu da narediti še kaj drugega, ne le vroče zavariti obroč za kolo lesenega voza, narediti podkev ... in »švacati« z električnim varilnim aparatom, ki je družabnik sedanjih »kovačev«, potem bi pač ostal klasični kovač. Janez je torej tuhtal, kako bi s kladivom in drugimi pripomčki naredil še kaj drugega, takega, kar so zmogli nekdanji kovači, ki so bili odvisni predvsem od žarečega oglja. Šlo je in zdaj - po nekaj letih - je že uveljav-Ijan izdelovalec izdelkov umetniškega kovaštva. Nič takega ni, česar ne bi znal narediti. Kako do ugodnega posojila? Kotiček v podaljšku stanovanjske hiše, kjer je kovačnica, je resnično tesen, udarjanje po nakovalu pa velikokrat prebudi nekaj mesecev starega kovačevega otročička. Zunaj na dvorišču, kjer je postavil temelje z armirano ploščo za večjo delavnico, bo seveda primer- nejši prostor. Tam sta tudi že , _____Hodivi Pa ------------- dve strojni kovaški kladivi. Pa so nadaljnja gradbena dela zastala, kajti mirni kovač Janez Mir je porabil vse prihranke. g' Sl J »i I Nova črpalka v Odrancih X dolgo se je govorilo, da bodo ■'cnšovci zgradili bencinsko črpalko in motel, zdaj pa gre ^•■ss. Pravzaprav so stekla prva dela že 10. novembra, ^edtem pa so na gradbišču že veliki rezervoarji m tudi gradbena dela hitro napredujejo. Kot nam je pOTedal last-I! . Zasebnega podjetja Mobix Mafija Kuzma iz Crenšovec, Jc investitor te naložbe (v sodelovanju s Petrolom Ljub- med Odranci in n JI) 'i i?-- M .pušeljcev’ za goste, posebne, nekoliko drugačne, pa ,pu-šeljce’ za ženina in nevesto, potem za .strašinaija’ in ,strašina-rico’ in .pušeljce’ za .pubare’ in .deklice’, katerim so tedaj sicer tudi rekli .svaterci’ oziroma .svaterčjanke’. Skoraj vedno je nevesta nosila .kranec’ (krono) in veliki .pušelc’, ki ga je nosila v rokah. Za opremo svatov na eni gostiji je bilo dela za mesec dni. Tudi sama sem morala velikokrat na gostijo, kar je bilo priznanje, da so bili z mojim delom zadovoljni.« Marija Leopold pa je svojčas izdelovala tudi okraske za klobuke, ki so jih nosili fantje, ko so šli na »štelingo« (nabor). S svojimi okraski je krasila tudi svetnike v kapelicah in cerkvah. Nazadnje pa je prišlo naročilo za izdelavo poročnih »pušeljcev« iz Melov za Šeru-gova zlatoporočenca. Sicer pa je za ta par »pušeljce« izdelala tudi daljnjega 1944. leta, ko sta se prvič poročila. In kak material Marija od Negove pravzaprav potrebuje za izdelavo vseh teh okraskov? To so: krep papir v raznih barvah, tanka žica, »mirten« (posebne s prejico ovite paličice), prejica in parafin. Vesela je, ker je zanimanje za izdelavo »pušeljcev« pokazala hčerka Betka, ki je učiteljica, »pušeljce« pa izdeluje za maturante. Od Marije se je izdelave naučila še Krambergerjeva Marija z Negovskega Vrha. Vesela je, da z njenim delom vsaj nekdo nadaljuje, ko pa sama zaradi bolezni tega ne more več. Pa tudi v letih je že. LUDVIK KRAMBERGER <•5 Potegoval se je za pomoč iz sklada za demografsko ogrožena območja in kandidiral za posojilo po ugodni obrestni meri, za katerega je natečaj objavil gornjeradgonski občinski izvršni svet. Obakrat ni bilo nič, kar mu seveda upravičeno ne gre v glavo, zato se Janez Mir včasih celo vznemiri. Sam mu dajem seveda prav, ko pa so bankirji in »Občinarji« najbrž slepi, saj ne vidijo (nočejo videti), da tam, v Grabanošu, živi mladenič, poln energije, znanja, zagnanosti ..., ki hoče delati, ustvarjati, a je pri tem zelo utesnjem,"ker pač kovačnica v podaljšku stanovanjske hiše ni tak prostor, kjer bi si človek lahko dal duška. pri delu. .. J- '*ivL:suLur LC iiaiuzuv bi morala biti črpalka in vse dugo nared do julija V' nioraia oui crpaiNu m --------- skupaj bo dokaj veliko in montirana bo Zaobnejša oprema. Uredili bodo tudi parkirno ploščad Osebnih in okrog 20 tovornih avtomobilov (vlačilcev). J. G. Kovačevejagode Izdelki, ki mi jih je Janez pokazal na slikah, in tisti, ki sem jih našel v delavnici, so mi bili všeč. Pobaral sem ga, da grozdnih jagod, s katerimi je okrasil kovani lestenec, najbrž ni koval, ampak je privaril kupljene kroglice - jagode. Pa ni bilo tako; tudi jagode je, ki pa niso povsem gladko okrogle, ampak nekoliko rebraste (podobne nogometni žogi) je naredil s kovaškim kladivom. V ta namen (da bi me ja prepričal) mi je pokazal eno od takih jagod. Ja, trudi pa se! Ko bo Janez Mir uredil delavnico, bo imel v njej tudi razstavo svojih izdelkov. Zdaj si jih lahko ogledamo le na slikah in seveda tam, kjer so že'vgrajeni. Če boste videlki kak izdelek umetnega kovaštva (to je med drugim lahko v kakem lokalu), pomislite, ali ga ni morda naredil kovač iz Grabo-noša. Tisti mirni Janez Mir, ki pa se tudi vznemiri, ko vidi, da tisti, ki imajo denar, nimajo posluha za njegova stremljenja. Sram jih bodi! Š. SOBOČAN B i? r i VOLITVE - Volitve županov in svetnikov so mimo, ostali pa so razcefrani plakati, s katerimi so nas stranke snubile, da bi svoj glas dali ravno njihovim kandidatom. Prav bi bilo, da bi zdaj prizadeti za seboj še pospravili, ne pa da plakati še vedno visijo na drevesih, ograjah, avtobusnih postajališčih in drugih mestih. Morda pa plakati ostajajo zaradi prihodnjih volitev? - Foto: G. G. HOTIZA - Referendum o uvedbi novega krajevnega samoprispevka na Hotizi je uspel, saj se je od 630 glasovalcev zanj odločilo 71 odstotkov občanov. V naslednih petih letih bodo denar zbirali predvsem za ureditev vaške kanalizacije, potrebno pa je tudi asfaltirati nekaj cest in dokončno urediti pokopališko vežico. Pogled pa je uprt še naprej; načrtujejo tudi napeljavo plinskega omrežja. Sicer pa predvidevajo, da b®do v referendumskem obdobju zbrali 11.000.000 tolarjev. (J. Ž.) ■ GORNJA RADGONA - Vodstvo gomjeradgonskega kojenskega društva je hotelo oživiti pevsko dejavnost, toi „ ---„------oJ upo- ____kojenskega društva je hotelo oživiti pevsko dejavnost, toda od 1.600 upokojencev sta se prijavila le dva. To pa nikakor ne pomeni, da upokojenci nimajo talenta, veliko jih namreč prepeva v drugih zborih, nekateri pa kar tako - zase. Upokojenski pevski zbor v Gornji Radgoni je že deloval, pevovodja. (F. KI.) a je razpadel, ko je odstopil Pismo mojemi poslanci Dragi moj Kdvet! PijSen Ti eto malo pijsmo v eton med pa povolil-nom cajti, tou je tak za niSterne, kak so stari lidgej pravli, ka je v Biidini somo denouk peško senje bilou pa so te se pse oudali, ali zaniSterne vd odebrane eSče so tej telko vb krijčane volijtve nej gotove. Zatogo-valo, čiglij si Tij nindri nej kandidejro nej za iupana pa nej za svetnijka, Ti seglij poSiljan vrouče volilne pozdrave. F ton preminočen kejdni, gda je na den svejtoga MiklouSa f Soboti tou veliko senje bilou, sva miiva z mojof starof ŽiiSkof tudi malo bole rono gor stonola pafStali pa pri svinjaj fčijnola, zato ka je una kak tisti, šteri pri kuči se ravna pa zravna, vb dala, ka po dugi lejtaj ideva na tou velko senje. PriSla sva z autobuson f Soboto kouli devete vbre, pa te ie na senji telko naroda bilou, takkak či bi se Šenke davali. Ges san si Sčbu kujpiti edne Slapsline, takSe kak mij Starejši nosimo, s trdim poplaton pa s svinskoga ledra, ali na celon senji tUdi pri Sujstraj, Steri so obuteu odavali, san nej mogo dobiti, ponujali so mi plastične pa Stofatne s plastičnin poplaton, ali ges znon, ka tou nej dobro za moje stare nogej, niSterni so mi tanač davali, naj iden v Zalaegerseg na senje, ka ton se tou zagviiSno dobij. ŽiiSka si je pa Sčela kujpiti eden napou fbrtoj s čarnoga glata, kak se za takSe starejSe ienske zavolo poStenja Sika nositi, ali tudi una je tou nej mogla najti. Zatogavolo sva bila oba preveč slabe volej, pa sva seglij odila pa malo glejdala pa san fpomet vzeu, ka somo ienske kipii-jejo na ton senji kakSe lejpe srakice ali bluze po ton pa tiidi spougnje lače, ka tou zaj predse fal ponujajo, somo ka so bole takSe tržili, ge je malo blaga za njej trbelo poniicdti ŽiiSka je pa fpomet zejla, ka je saki driigi Stant na senji Sank biio, a pri sakan je takSa stejska bijla, ka se tiskati trbelo, či si Sčeu kcoj prijti, pa pravla, ka pokeč okoli Sankof stejska, tečas nega navoule na eton svejti. Proti poudnejvi, da sva se prouti postaji autobusa npoutila, ka bi domou Sla, sva srejčala Vinceka Želarovoga pa Rozo, pa pravita, ka njeva tudi se domou riktata pa se lejko znjima domou pelava, ka nikaj priSparava, ka bi za karte dala. Vinci je eSče od nedele preveč slabe volej biio, ka je za iupana tej non vb doloučene občine kandidejro, pa zgiibo, ali kak tou pravijo malo djakSe, nej je priSo v drujgi kroug, ka ga je volilo somo telko lujdi, kak ji gej prinas f Čurgovi, tou pa nej bilou zadosta. Pijtan ga po pouti, kak je tou mogouče, vej je pa un edijni paver biio na papejri, si drujgi so bilij gospoda ali penzijonisti, ka paverski človik voli tak-Soga, za Steroga že naprej zna, ka se zonjega nika nede brigo. VijdiS, Janči, pravi un, tou se dela predvolilna propaganda, ges san nej mbu pejnes, ka bi na saki plout pa sako drejvo pa posoudo za smetij svoje kejpe gor kelo, ges san nej mogo pijsati na plakate, ka mo vaš iupan dobrevoule, zatou ka tej šteri so tou pijsali, so že naprej lagali, tiidi san se nej mogo po prsaj kučti, kelko pejnez san za našo vejs spravo sten, ka bi druge kouli prneso. Nej san mogo obečati, kak so tou delali driijgi, ka či mo zvolgeni, ka te na saki brejg pa do sake kuče don asfalt napraviti, nej san mogo obečati, kafČur-govo s Sobote Šenki vodovod napelamo pa ksakoj kuči Šenki telefon pa rususki plin za kurjavo pa kabelsko televizijo pa navenka se eSče drujgo, ka so ovi obečevali. Ges san pravo somo tou, ka mo za se glij poSteni, pa se zdaj vijdi, ka tou nikaj ne vala. Tudi san nej mbu niti ednoga Koveta, ka bi me okouli vozo zautojon po oStarijaj pa pijačo plačiivo veSkin pijancon, Steri furt po oStarijaj visijo pa njin je se tou fe naprej dijSalo. Nej san mogo dati kujati bogračof pa po telefouni lidij na pijačo zvati. ka neman telefouna, nej san si mogo privouSčiti, ka bi bika dao pečti, kak so tou niSterni obečavali, nej san tudi preSteu knige od toga, kakso za druge bojne propagando tej velki tirali, pa so ničterni zaj tou 'niicali, zato je pa priSlo tak. Nej san sevozo okouli, ka bi kejpe driijgi kandidatof doj čejso ali pa s farbof notri mažo, se ka san delo, je bilou poSteno pa po istini. mogo dati kujati Gda sva v kmji sedela z Žiiškof po večerdji, pa n t/ Tz;___K________* r , ,-------J «7», pu sva si od toga Vincekovoga dela zgučavala, so njou se skuzej polejale, da san pravo, ka je tou velka sromota, ka se mij pavri med sebof ne poštiijemo pa nikaj fkiip ne držijmo. Bole kak šteri se ešče nej nafčo lagati pa se po istini gučij, vbrdjemo takšin, ka sefelej obečajo, ka njin na pomet prijde, na kunci nas pa sefkiiper okouli prinesejo pa svoje žepke fejst napunijo. Malo san začo od toga premišlavati pa san po-griinto, ka tou niti nej tak velki grej, či so tej, kak so ščeli izvoljeni biti, eden driigomi plakate doj čejsali ali pa s farbof notri mazali, bole grdou je tou, ka so ništemin na glavej rdeče zvejzde malali ali pa kliika-ste krijže. Najbole pa me je stisnolo pri srcej, da san čilo, ka so ništernin na kejpaj očij vb kopali pa pou glave ali pa cejlo kraj rezali. Ka bi bilou, či bi naprijliko do kakšne svaje prišlo pa bi ništerni tou zaistino probali delati? Obračan se zato na Tebej s pijtanjon, kak je mogouče, ka je naš narod, šteri je odnikdamao za mernoga valao, naednouk tak po domačen povejdano zmejšani grato? Nikaki pravijo, ka je tou od toga, ka zdaj že saki furt tou televizijo ffltfižln n/i o« -J— ’ 5e skuzej polejale, da proustomi pavri, po istini gučij, pa san po- tou ]e _ __J J ~~• - VIKIJU glejda, pa ton se saki den vijdi, kak se vij ton f parlamenti med sebof Stiikate, božno eden ovomi gučijte pa eden ovoga bi v ilici vodej ftoupili, če bi mogli, pa te zatogavolo tudi prousti narod takši gr ata, vej so stari lidgej ie nikda pravit, ka riba od glave smrdij. Drujgo ti zaj nika ne bi znao pijsati, noč plivanoč so pa eto med meSof pravli, ka narod ma takie voje, kak si je zaslujti. Preveč lipou Te pozdravla pa ti ielej vesejli advent, lejpe boiijčne svejtke, v nouvon 1995. leti pa malo več pameti, da tejiii tiste gombe! F Čurgovi, decembra 1994 Tvoj Janči Borojčnjek s Čurgove stran 26 vestnik, 22. decembra 19j4 o O\ televizijski spored od 23. do 29. decembra X lir m _Si lir O Bi a> < ž UJ > o cn > SotSs =2(^7 ' S3-- Ohiu KlIlJiKI > X ©a S išf I I K S m < z IK« S is s| tri! Z- si s < X > < > s jj Ss 8 « ° ^3 s O^IlSr^šip tN Q < S > gl: s MlpIfHstH l«ie iiifliiiii WW I !ffi!SuS fliBfifflii Sail I !i»B» "“aPS n . s o! 71!«» !««} 1?“®" sss ■■■ IS iiliili 9 iiMSO ■ifflaa •r ' p -c -c 2 g .e ,2 fiaaa KftillHiliii! 11 IB)! cn I s < o ?7a7 > X niiK |PIS s 'O s I s iW c/) > < > s Pi iMw Mi o <0 11 > 11 I A IZ iliil a\ a iiis s X Bi la < o _J (/) @3 flCSH Bij bx~ib* so Bi Bi BTO ctx @5 < Ut o (/) X or: s. IBI 0’1 Bil q; X lir in< S^’“ lil O Bi O X lit 03 S tli a K> O < Z UJ o c/) lifS-iff?«! irn5i|?=iiP®H5 ..... 'asi sl SsSi PSpPthr;: a PP.PPPPSSS Ssiifis bl7H1 OiifiBffiiffl I Bi I jjjjlJli jij BfflffiSl § es Sg s« I 8 X < X ifi > < > < 'N itiliffl l?1IP?iSSi Q < > I Z jSg! ittilliBBM ri OŠ I >« ifi;!«fflSl|B! <«'’'3PhiKi iisilfflii iiillfiiiliBli O n73 .S > X ;2;g8-^ggg888 o-“cjg3S^SS3 lasžsg h, iffliS?? s O 8 s s c:) < X > < > s s s I o 'I I S! I < V) o r-l O iiP5 2S S N 5 . * o Os I I jKHfflffitiitfiiffl I «■«!! SiRii IsBiiJ}« ffliiMi 2 > hi- S •S ' ' > iltS CZ3 O I I iiiili SRSli iiili'’? 'ISgOli JfepB ihisH iBihiis 5Kia; !!Sii«:i X o P3 \O s 'O I apHi aSi siJiB liiiS. itp sW o ISiil r»»p. iŠHiasOSBimiiifl! I JlUiSSijlI ‘;!ai}tajjffla!;i! I aiiB«« OŠ o 9 s (/) > < > g 3 »ssS si siHii sihi H S .D J > X I I I H I - — . . ^ . -- os s s ^^7 23 ' X < 'N O < RS X .s.l iiBiSiiif! Eiffliiii 11 1153 t 9 aptsipts jsaf; l!S=" ■ šl-|;l7l7Sfl:BSlT:i; S 8 l-oŠ aafflt 2=‘:S3° J |llli|S|ft > ®!!! < (/) X < -N 1 O —3 z UJ > o c/) > iiii ■«’»«! inBffl-fflj > X 8 O pJfiiiiF' ”s < X (n > s o s 11 sl šifflfflfiiioajii 2 < > !ll upi'!' iss g a 7? iloi »H isRa t. jHKiBliHritiiliB 'S? ^^7 Oi X < N o 3 o :š S° sS i( s = > itffil >■1 I o 1 ig 'o ' S-i ;3,2 g g ! tipiips 888 S33 I I i y!’i BiftHa 11 KiOi > X iiHiPS? =13sHW 2S8i!?7|^Ž 3 X H I igstnik, 22. decembra 1994 stran 27 I w vestnik T za PROSrovaiNA ZDRAVSTVENA ZAVAJOVANJA ZDRAVJE Je BOGASTVO vsakomur, Ceno pa ima ki ravna odgovorno. ZDJIAVUENJE in so lahko zelo visoki. Zato se odločimo____________________________ za ZAVAROVANJE večjo KAKOVOST brezskrbno, zdravo I* J ŽIVLJENJE. Zavarujemo bogastvo zdravja. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE *Urejen in razvejan sistem prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotavlja pokrivanje stroškov zdravstvenih in drugih storitev za sprejemljivo premijo. Blizu milijon dvesto tisoč zavarovancev je Zavodu ie doslej zaupalo in si zavarovalo doplačila za zdravstvene storitve. Sedaj Zavod ponuja še nova zavarovanja, ki bodo (udi potrdila zaupanje zavarovancev. Obiščite nas v najbližji enoti Zavoda. Radi vam bomo pojasnih novosti. JnacLo.o. zj^eno In trgovsko podjetje ^1 TIŠINA. t«l.: račun 51900-601-17538 Poslovna enota Metlika Stavba poslovnega centra Metlika tel.: 068/58-369 68330 Metlika Poslovna enota veleprodaja maloprodaja Štefana Kuzmiča 2 69000 Murska Sobota tel.:069/31-100 UAŽ ZANESLJIVI DOBAVITELJ REZERVNIH DELOV ZA TRAKTORJE IMT, MOTORJE PERKINS, S/P CREINA, GUM, AKUMULATORJEV, VSEH VRST J FILTROV IN VSEH DRUGIH REZERVNIH DELOV ZA TRAKTORJE SE ZA ZAUPANJE V LETU 1994 ZAHVAUUJE IN SE PRIPOROČA TUDI V PRIHODNJE. VI Ul QC INFOND CENTER SE NI POLN, ker smo še pravočasno pridobili dovoljenje za povišanje osnovnega kapitala na 9,5 milijard tolarjev. A BO KMALU. Če nam bo še naprej dnevno zaupalo svoj certifikat toliko ljudi. NAJKASNEJE DO NOVEGA LETA bo tako nastal že drugi štajerski mega sklad. SE LAHKO vpišete certifikate na vseh enotah Nove KBM, PTT Slovenije, Zavarovalnice Maribor in pri pogodbenih partnerjih in s tem ZAUPATE CERTIFIKAT PRAVI ZIBELKI j Infond POOBLAŠČENA DRUŽBA ZA UPRAVUANJE INVESTOJSKIH SKLADOV V našem novem poslovno-stanovanjskem poslopju v središču Beltinec imamo še naprodaj: - trisobno stanovanje — lokale v velikosti po 25 m^, primerne trgovinsko ali storitveno dejavnost - in garaže '4 n II '. 11 ii INFORMACIJE: Kocljeva 7, MURSKA SOBOTA, tek: 069/31610 -M IK ' il O O R '"i ’W: R I želimo vesel božič in srečno novo leto! stran 28 vestnik, 22. decembra 1j^ vestnik 'AVTOBUSNI PROMET I Murska Sobota d.o.o., Bakovska ulica 29a objavlja prosto delovno mesto voznika avtobusa OBVEZNE ZAHTEVE 1. strokovna izobrazba najmanj IV. stopnje zahtevnosti 2. vozniško dovoljenje D kategorije 3. ustrezne delovne izkušnje POSEBNE ZAHTEVE 1. zdravniško spričevalo s psihotestom 2. uspešno opravljen predhodni preiskus znanja pred komisijo 3. karakterne vljudnostne lastnosti Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s stalnim bivališčem v M. Soboti oz. njeni bližnji okolici ter kandidati, ki obvladajo vsaj en svetovni jezik (nemški ali angleški). Vloge z ustreznimi dokazili zbira kadrovska služba podjetja v 8 dneh od dneva objave. UGODNA POSOJILA ZA UVOZNIKE FiloTci 110, 69222 Bogojina Tcl.:069/47-014; 45-388; Fac 069/47-014 Razpisna komisija Podjetja PAN - AGRA Murska Sobota objavlja na podlagi sklepa skupščine in statuta podjetja naslednje prosto delovno mesto: direktorja podjetja (ni reelekcija) POGOJI: - da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne, ekonomske ali pravne smeri - da ima 5 let delovnih izkušenj pri vodenju - da aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik Za opravljanje navedenega delovnega mesta se kandidat imenuje za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite na naslov: PAN - AGRA Kovinska industrija. Plese 1, Murska Sobota v 30 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 60 dneh od objave razpisa. ZIDABSTVO, FASADEBSTVO IN IZOLACIJA ZIDOV » Jože Horvat Vsem svojim strankam vesele božične praznike in srečno novo leto 1995 s priporočilom za v naprej. Vesel božič in srečno novo leto vam želi ELLA iz Vidonec ELLA, pod. za trgovino, proizvodnjo in poslovne storitve, vam tudi v letu 1995 ponuja: - vse za dom in družino - krmila - gradbeni material - plin za gospodinjstvo - premog (tona lignita le 6.850 SIT, sprejemajo naročila, premog po je tudi v zalogi). Trgovina je odprta vsak dan od 8.00 do 10.00 ELLA. 5 Vidoncil27 tel. 069 51170 in 21976 J j V SKB banki nudimo uvoznikom blaga široke potrošnje, avtomobilov in druge opreme ugodna potrošniška in obrtniška posojila brez pologa. • Letna obrestna mera: R + 12 % ( • Odplačilna doba: 3, 4 ali 5 let Magna odslej tudi vPrektnuijul kartica MAGNA vam omogoča: Podrobnejše informacije dobite na tel: 131 51 24 ali na sedežih poslovnih enot SKB banke v Celju, Kamniku, Kočevju, Kopru, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in Škofji Loki. • plačevanje goriva in drugega blago na Petrolovih bencinskih servisih • porovnovonje računov v , 'j Qvtopffllnicah,zavorovalnicah>^ mehgtiičnili^elavnicah, izjl^evolničah jfl vozil, izbrtstih lostilnoh in,Ml j - , 1 SKB BANKA D.P, 1 1 o i s g 5 Za MAGNO potrebujete: I STIHL TUROPOLJE d.o.o. POOBLAŠČENI ZASTOPNIK FIRME "STIHL " SERVIS IN TRGOVINA 69000 Murska Sobota, Zorana Velnarja 13, tel.: (069) 26-580 ! I • tekoči ročun v eni od šestindvajsetih slovenskih bank, med katerimi sta poleg SKB, PBSin Abanke tudi POMURSKA BANKA in UBK BANKA • prijavnico, ki jo dobite no Petrolovih bencinskih servisih, izpolnete in oddate v svoji banki Vsem svojim strankam želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto. I Posebna ugodnost ob nakupu motornih žag Stihi 029 in 039, ob gotovinskem plačilu (do 6. januarja) poseben popust. V tel. 51 080, 26027 ŽAGA PEČAROVCI, i - žaganje vseh vrst hlodovine do 1 m debeline - prodaja rezanega lesa - prodaja kompletnega ostrešja - prodaja krajnikov za kurjavo PETROL * želimo vam blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto! v vestnik, 22. decembra 1994 stran 29 motoma vozila SUZUKI ZA MOTOKROSS 80 IN te, letnik 1984 in Jamaho 80, prodam. Jel.: 57 734. «30210 HENAULT 19, star dva meseca, JUGO A, traktor ZETOR 50-11 in traktor STEVR 36 KM, ugodno prodam. Tel: 57 833. «30328 DEVET MESECEV BREJO TELICO, kontrola A, vino rizling, šipon -lahko tudi na drobno - prodam. Velika Polana 116 ali po tel.: 70 586. mvl3 posesti JVGo 45, letnik 1989, dobro ohranjen, Pradam. Krajna 23. Dl d. o. o. KURIVO PREVOZ BOJAN JAKŠIČ, Gornja Bistrica 51 PREMOG «30329 Nissan prerie, , Mm. Tel.: 45 331. I «30169 r Renault clio 1.4, letnik 1983, 1 z dodatno opremo, prodamo ali zame-I Jiamo za cenejše vozilo (JUGO 55, ZA-i JTAVa 101), Tel.: 80 141. M1426 JASTAVO 128, letnik 1985. prodam. 60 547, po 16. uri. letnik 1991, pro- POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBUAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32322 FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4. NI. SOBOTA ! ;i f 1 HITRA DOBAVA IN UGODNE CENE: - velenjski lignit, kocke -velenjski lignit, kosi - visokokalorični češki premog Možnost plačila na obroke brez obresti. 6.580,00 6.990,00 13.800,00 Pridite ali pokličite 71106. Vsem strankam hvala za zaupanje, lepe božične praznike in srečno novo leto 1995. IZIDI ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE, OB-JAVUENE V BROŠURI »DVE LETI KASNEJE!«: 1 nagrada - intarzija Lendave - Evgen Gyorkoš, Čentiba 108, 69220 Lendava; 2. nagrada - knjiga v vrednosti 5000 SIT - Silva Mertik, Sevranska 13, Odranci, 69231 čren-šovci; 3. nagrada - veliki Petrolov atlas - Janez Žalik, Štefana Kovača 12, 69224 Turnišče. O datumu dviga nagrad boste pismeno obveščeni. Čestitamo! ZDy|EX d.0.0. teRD ESCORT CLX 1.8 D. letnik '"T prodam. Ženavlje 41. «30312 J*enault 4, letnik 1985 in OLTCIT ZASTAVO 101, letnik ', • “godno prodam. Tel.: 23 421. «30274 ?A^TAVO IOI, letnik 1984, prodam za isoodem."' -------- «30330 JUGO KORAL 45, letnik 1988, rdeče dobro ohranjen, na novo registri- ??■ prodam. Tel.: 40 138. 030274 /»O, prodam ali zamenjam za cenejše Vozili ali - ...... - • ----- 030285 ^UDI j i. letnik 1985 in OLTCIT Tel.: 48 496. GL TURBO, dizel, letnik zu doplačilom. Tel.: 40 251. 1986, prevoženih |.'^km, kovinsko srebrne barve, od' I'{no Bv_14 ohranjen, prodam. Tel.: 54 047. živali JOrnVEILERJE z rodovnikom, na-Prodai, Tel • ” '530310 ^JJAŠKE MALAMUTE, mladiče 230 Pro‘l“ro. Tel.: 062 415 21 754, po 19. uri. «V15 ®®AVO, visoko brejo, staro 8 let, pro-Filovci 66. «3016 ,''E SVINJI ZA ZAKOL z domače jt^^iprodam. Dolga ulica 115, Morav- ’>3029ci Pujske 5130295 tel.: 46 566. prodam. Vanča vas 7, (S S P; s dvosobno stanovanje v Murski Soboti prodam. Tel.: 31 604, zvečer. m30219 dvoinpolsobno stanovanje v Murski Soboti prodam. Tel.: 61 791, dopoldan. m30268 100 BAL OTAVE in travnik 60 arov v KupSincih, prodam ali dam v najem. Tel.: 24 093. m30313 DVOSOBNO STANOVANJE, takoj vseljivo, v Murski Soboti, prodam. Tel.: ENOSOBNO STANOVANJE, SSm^, v Murski Soboti, prodam. Tel.: 24 915. m302288 TROSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Možnost plačila na obroke. Tel.: 21 800. m303007 GRADBENO PARCELO v Krogu, POlešnikova 29, prodam. Tel.: 26 562. m30320 POL HIŠE z vrtom v Murski Soboti prodam. Šercerjevo naselje 20 a. KMETOVALCI, AGROIZBIRA EXPORT - IMPORT Finančni inganiring 42 843. m30317 POSLOVNI PROSTOR, 2 X 50m< v Moravskih Toplicah, oddam. Selitev takoj. Tel.: 26 434. m30218 STANOVANJE, 65 m< v Tomšičevi ulici 5 v Lendavi ugodno prodam. Tel.: 0038 540 310 177. m-le MLADA DRUŽINA išče stanovanje V Murski Soboti. Tel.: 70 078. m30327 VISOKOPRITLIČNO STANOVANJSKO HIŠO v Mostju št. 40 a, prodam. Tel.: 76 190 ali 76 191 odT4. ure. m-le V POMURJU PRODAMO, menjamo ali oddamo v najem več, kot 500 vseh vrst nepremičnin (hiše, stanovanja, parcele, vikende, poslovno-gostinske prostore, kmetije ...) DILL d.o.o. 32 322. m-pf ENOSOBNO STANOVANJE, 41 uri, komfort, I. nadstropje, center mesta, vseljivo takoj, prodamo. DILL d.o.o. 32 322. m-pf GARSONJERO, manjšo, ISm^ v Murski Soboti, vseljivo, takoj prodamo. DILL. d.o.o. 32 322. m-pf MANSARDNO TRISOBNO STANO- VANJE v Murski Soboti prodam. Tel.: m30321 V LENDAVSKIH GORICAH, pet minut peš hoje od centra Lendave prodajamo brunarico s kletjo, garažo in vinogradom. Brunarica primerna za stanovanje. Poleg možna gradnja stanovanjske hiše. Tel.: 26 220. m30322 NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO v 4. gradbeni fazi v Petanjci h prodamo. Tel.: 46 590. m30213 PRODAM HIŠO z večjim vrtom v Lendavi. Tel.: 75 561. m30267 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM na 2 ha orne zemlje v Filovcih prodam. Tel.: 24 906 po 16. uri. m-šč ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, 42m2, prodam. Tel.: 21 292. m30299 V BLIŽINI MURSKE SOBOTE pro-dam hišo z gospodarskim poslopjem na 20- arki parceli. Klicati po 18. uri po tel.: (069) 31 286. m30300 VINOGRAD, v Sovjaku, 500 trsov in vinsko klet, ter parcelo, 40 arov, prodam. Tel.: 23 320. m30325 ENOSOBNO STANOVANJE v sre dišču M. Sobote prodam. Tel.: 21 271. m vl8 KRANJ ugodno prodaja sestavne dele za generalno popravilo motorjev za traktorje Ursus, Zetor, Univerza!, Fiat, Štore, IMT, Tomo Vinkovič, Torpedo, Deutz. V zalogi imamo vedno vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla, gume za traktorje Banim itd. Predno se odločite za nakup nas pokličite. Priporoča se Agroizbira Kranj, tel.: 064 324 802. mpf5 ŽITNI KOMBAJN DURO BAKOVIČ M770 z adapterjem, za koruzo, mulčar za koruzinje, dvoredni, mulčar za travo, žitno sejalnico, 15 redno, obračalnik Panonija za seno, širine 220, prodam. Jože Kuzmič, Šalamenci 54. m30334 ŽITNI KOMBANJ KLASS konzul, kosa 260cm, traktorska freza 200cm, na 4 prestave, dvobrazdni mehansko obračalni plug, prodam. Tel.: 55 074, Rudolf Rogan, Gornji Slaveči 25. m30266 TRAKTOR FIAT ŠTORE 504, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 57 208. m30308 TRAKTOR IMT 560, hidravlični volan, prodam za 4.800 DEM. Tel.: 062 731 117, Benedikt. m2609 CISTERNO za gnojnico 2.7001, prodam. Melinci 170, p. Beltinci. m30212 JERMENICO za traktor ZETOR 2511 prodamo za 35.000 SIT. Stanjevci 101. m30196 ZETOR 5245, na prednji pogon, 1000 delovnih ur in STEYR 430, 30 KM, 37(X) delovnih ur, prodam. 069 46 104. m30294 ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. OplemenlOtt svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posolila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-tetofsks;(069)32S48 PE MURSKA SOBOTA UŠKOVA 49, ČERNELAVCI SVETLOBNI NAPISI REKLAMNE TABLE REKLAMNE NALEPKE PLEKSI IZDELKI TEL/FAX : 069 31 284 delo IŠČEMO NUJNO DOBREGA KEY BORD (synthetizator) igralca in pevca pri ugledni skupini v okolici Bad Rad-kersburga - Avstrija. Tel.: 0034 3475 2833. ml428 KANADSKO-SLO VENSKO ENOSOBNO STANOVANJE ali razno 22 818. m30280 GRADBENO PARCELO. 2700m2 Z lokacijsko dokumentacijo, okrog 13 km od Murske Sobote, lepa sončna otaneta Rozmana 17 lega, prodam. Tei.; 22 884. 69000 Murska Sobota m3028i tel./fax: 069 32-230 ZDOMCI! Če želite počitek v lepi mirni naravi a l a " Jeruzalema, vam je naprodaj r HUDAJA vinograd, jugozapadna lega z novo vin- sko kletjo, 9x 10, z vsem potrebnim inventarjem ter delno vseljivo hišo, voda, elektrika in telefon. Cena po cenilnem MONTAŽA SERVIS zapisniku. Tel.: 81 710. ml427 r-l-ZNUi/Mzii I STANOVANJSKO HIŠO, takoj vse-I HI Hrt JlMSKIH centralno ogrevano, vodovod, go-spodarsko poslopje, 4 ha, zemlje (ali brez) ugodno prodam. V Kuršincih 36 a, Mala Nedelja. NAPRAV Panasonic ŠČAP -AVTOŠOLA BENJAMIN obvešča vse Zainteresirane kandidate, ^ia lahko ob šoferskem 'zpitu kategorije A in B, Pd njih opravljajo tudi izpit za kategorijo C. informacije po tel.: 21 507. s 5?»wr * ml425 TRISOBNO MANSARDNO STANOVANJE v Murski Soboti, ugodno prodam ali zamenjam. Možno obojestransko doplačilo. Tel.: 23 430, po 18. uri. 30302 GOSTILNO S STANOVANJEM, primerno tudi za kakršnokoli drugo dejavnost, prodamo ali damo v najem. Vse informacije v Gostilni Nad v Bakovcih. SATELITSKI SISTEMI Pace, Lasat od 399 DEM, earancija, tudi na obroke. TAF, Trnje 61, tel.: 70 021. MM HKNM lanm tMM I RTV SERVIS, Maij«. Zemljič, IJutomer, Crlavui trg 13 pralnih stn^. televizor vam j popravimo na dan naročila ali po dogo- rrOflEDIVER-, o*«) v e , I I , I a , ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ LIPOHAIR — SVETOVNI HIT Stegne 27 tol.: 061/5718 7S prodaja, montaža. servis, posojilo kV tel.: 062/653-351 Niste sami, Vestiiilt je Z vami! storitve opremljeno sobo, po možnosti s posebnih vhodom, v Radgoni ali Radencih, vzamem v najem. Plačilo vnaprej. Tel.: 61 029. m30291 STAREJŠO HIŠO v Brezovcih 30, z gospodarskim poslopjem in Iha sadovnjaka, prodam. Markišavci 23. m30276 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem na okrog 7 arski parceli v Borejcih, prodamo. Tel.: 46 181 po 18. uri. m2311 MEDETAŽNO HIŠO, na lepi parceli v Murski Soboti prodam. Tel.: 24 493 ali 061 347 849. m30324 GRADBENO PARCELO v Gornji Bistrici prodam. Tel.: 76 191, po 19. uri. m-le kmetijska mehanizacija BALIRKO PANONIJA B 344, malo rabljeno, prodam. Gorička ul. 45, Čer-nelavci. m30297 TRAKTOR IMT 539, letnik 1983, prodam. Tel.: 62 359, popoldan. m2611 TRAKTOR STEVR, tip 190-36 KM z nakladačem Riko Ribnica št. 2, prodam za 4.300 DEM in plemensko telico, kontrola A, prodam. Tel.: 70 229. m30326 satblitski sistbmi PRIKOLICO ZA AVTO, termoako-mulacijsko peč, posteljo, zamrzovalnik in šivalni stroj prodam. Tel.: 24 493. m30324 OZVOČENJE DVNACORD 2 X 30W, 14 kanalov s procesorjem in Efektom prodam. Tel.: 56 010. m303335 Preklic! Preklicujem veljavnost šolskega spričevala izdanega I. 1969 na ie Albin Kozic, Gorica 62, Puconci. m30336 V ŽIVLJENJU RAZOČARANA, stara 50 let, želi spoznati prisrčnega pri- ‘ jatelja do 57 let, ki si želi družbe ali trajne zveze s prijetno žensko. Ponudbe pošljite na upravo lista pod: STROGO ZAUPNO. m-30980 VINO, laški rizling, prodajamo. Tel.: 76 700, zvečer. mvl6 PEKAČ z dvema pečicama, kovinsko, prodam. Dolnji Lakoš 71. m30287 Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega 1, 1972 na Splošni gimnaziji v M. Soboti. Alojz Jerič, Dopkle-žovje 63. ____________________ ME- ŠANO PODJETJE išče komercialnega direktorja z izkušnjami na področju MLM. Možnost solastništva. Znanje angleškega ali madžarskega jezika. John Fellner, 8200 Vhszprem, Liliom u. 8, Madžarska, tel.: 0036 88 321 639, fax. 88 323 691. mle PARAT § ERViS HABJAN KUPŠINCI67; tel.: 069/31268 ALARMI-RTV AVTO M FIAT SCIONERI POOBLAŠČEN 24 569 PRO- DAJALEC HVUNDAI Fiat cinpuecento 12.690 DEM Fiat uno 1.0/11 /3V/5V) Scioneri Fiat tipo 1.4/1.6 5V Scioneri od 15.630 DEM Fiat tempra 1.6 SX Scioneri Od 21.740 DEM od 26.460 DEM SUPER UGODNO - AVTOMO- BILI TOČE. POŠKODOVANI OD FIAT TEMPRA 1.4 SX CLASIC - MAKSIMALNA OPREMA NOVO! ACCENT m30270 HLADILNE PREDALE, nove. za šanke iz nerjaveče kovine in 5001 lanskega vina in 3001 novega, prodam. m30280 POSODIM DO 1200 DEM, garancija čeki, zlato obresti, po dogovoru. Tel.: 0609 626 215. m30293 VIDEOREKORDER SELEČO, nov, zapakiran, 4 glave, prodam po tovarniški ceni 85.000 SIT. Tel.: 26 731. m30303 TERVOL TRDI IN MEHKI ugodno prodam. Tel.: 33 003, m30305 TELEVIZOR ISKRA na daljinsko upravljanje, VIDEOREKORDER Fischer in zamrzovalno skrinjo, 2201 in govejo kožo, obdelano, prodam. Lipovci 135. m30309 PLINSKI ŠTEDILNIK KEKEC in štedilnik, na drva. Derbi, električni štedilnik Gorenje, zamrzovalno skrinjo, 3201, rezervne dele za Golf in menjalnik za motor 1600, prodam. Tel.: 48 181 ali Lukačevci 5 a, Martjanci. m30292 SUHE HRASTOVE PLOHE, 5 cm in male pujske prodam. Hoheger, Tišina 41, tel.: 46 374. m30332 TUROPOLJE Podjetje za proizvodnja trgovina in servis M. Sobota Zorana Velnarja 13 obvešča vse stranke, ki imajo stroje pri njih na popravilu več kot dva meseca, da jih pridejo iskat do konca leta, sicer bodo zapadli v njihovo last! m-pf NAF NAF INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN nZIKO. Tel.: 32 793. m30331 SOBOSLIKARSTVO-PLESKAR- STVO JOŽE OZVATIČ, Tropovci, Šolska ulica 4 se priporoča s svojimi storitvami in se tudi v prihodnjem letu s svojimi kvalitetnimi storitvami in konkurenčnimi cenami priporoča. Vsem strankam in poslovim prijateljem pa želi vesel božič in srečno 1995. leto. Tel.: 46 483. m30319 ROLETARSTVO MLAKAR IZ DOMŽAL vam nudi izdelavo in mon- IZ tažo alurolet, plastičnih rolet, žaluzij lamelnih zaves ... Tel.: 061 722 645 ali 069 24 949. m-pp BLAGOSLOVITEV - Gasilsko društvo Lešane je bilo ustanovljeno 1946. leta in šteje 113 članov iz Lešan in Nasove. Na gasilski dom, ki so ga zgradili 1949. leta, so že tedaj dali naslikati zaščitnika gasilcev, a ga tedanje oblasti niso marale in so ga morali prebarvati. Pred kratkim pa je Anton Štorman iz Lastome-rec znova upodobil sv. Florijana, apaški župnik Ošlaj pa je njegovo podobo in prizidek h gasilskemu domu blagoslovil. (L. Kr.) dragi vedno boš ostal v naših mislih. Sošolci iz Gimnazije ZAHVALA VIS. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast in dedek Viktor Šalika iz Ižakovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. znancem in gasilcem, ki ste ga spremljali na njegovi ----J- --- zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala tudi g. dr. Jožetu Zadravcu. Hvala ŽE OD 17.500 DEM PRODAJAMO TUDI RAB-UENA VOZILA! IVANKA MURŠIČ, BA-BINCI 56, 69240 LJUTOMER, TEL.:IFAX.: 81 507. 3® vei^a popravila je možno plačilo na 2 obroka ’vvja poptavna jc ihomju ------ prevoza znaša ne glede na oddaljenost samo 400 SIT _ do 6 mesečevi spre/mam« 81580, mobitel 0609 618 683, BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČO * PRIJETNE V Murski Soboti ICS INTERING CENTER SOBOTA Arh. Novaka 13 g. kaplanu, pevcem, gasilcem in govorniku g, Mirku Poredošu. Vsi njegovi stran 30 vestnik, 22. decembra 1994 V SPOMIN Tiha bolečina in sledovi tvojih pridnih rok spremljajo spomin na 26. december pred enim letom, ko se je ustavilo srce našega ljubega moža, očeta, dedka in pradedka Alojza Brunca iz Mostja / i Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. V domu našem ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. v SPOMIN 26. decembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Franc Sebok iz Šalovec Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so lep spomin nate. Vsi tvoji najdraigi Nekje v tebi je bila bol, a zamahnil si z roko, češ zmagal bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA V 77. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek in brat Peter Korpič iz Brezovec 85 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre in tete Veronike Horvat se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali cvetje, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in osebju internega oddelka v M. Soboti. Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. Ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš prišel, a usoda je hotela, da za vedno si odšel. Mnogo prezgodaj, po hudi bolezni, nas je v 58. letu starosti zapustil dragi brat i V SPOMIN Še vedno je živ spomin na naša dobrotnika žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Alojz Edšid roj. 9. 4.1937 v Gederovcih Pokopan v Torontu 13.12.1994 5^ Ano Cipot Stefana Cipota Skrb, delo in trpljenje Tvoje je bilo življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. V SPOMIN 27. decembra bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric Franc Fehcr iz Kobilja 131 Hvala vsem, ki se ga spominjate, obstojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi najdraigi Žalujoči bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo Njuno plemenito življenje se je izteklo pred petim' in sedemnajstimi leti. Vse življenje sta živela le za dom in nas. Z bolečino v srcu se ju spominjajo vsi, ki ju imajo radi 1 Morda je tako ustvarjeno, da ne sme biti izgubljena nobena kapljica trpljenja, ki jo je mogoče iztisniti iz človeških src, tistih prav drobnih, ki znajo najbolj trpeti. V SPOMIN Antonu Tibautu iz Črenšovec (1992-1994) Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvet ali prižgete svečo, iskrena hvala. Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, a TEBE ... Tvoji Marinka, Robi in Metka Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina, in velika bolečina. V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi papi ZAHVALA Janez Balažič Od njega smo se poslovili v družinskem krogu 6. 12. 1994. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo g. dr. Nadi Šavel - Švagelj za dolgoletno zdravljenje in obiske, g. dr. Antonu Trčeku, g. dr. N. Kapunu in vsemu osebju urološkega oddelka kirurgije v Rakičanu za pomoč in lajšanje bolečin v času bolezni. Zahvaljujemo se g. duhovniku in pevcem za pogrebni obred, govorniku g. Farkašu in g. Marušiču za odigrano Tišino. Posebna hvala sodelavcem firm EEK-EKO, KOMUNALA in ZVEZDA, sorodnikom, vsem dobrim sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, svete maše in sveče. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi 23. decembra mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prerani smrti zapustil naš dragi V SPOMIN Ernest Kočar iz Brezovec Žalujoči: mati, sestra Štefka z možem, sestra Ema z družino in drugo sorodstvo Prežalostni so naši dnevi, ker zapustil si nas ti, v naši hiši je praznina, a v srcih velika bolečina. 19. decembra mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče I 'Ufe y SPOMIN Štefan Puhan iz Bukovnice Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, a polno lepih spominov nate. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi, ki smo te imeli radi Ob Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Jožefa Skuhala roj. Jelen iz Lukavec 1 boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem srodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče za sv. maše. Prisrčna hvala dr. Ljubici Gašparac za zdravstveno pomoč, g. župniku za pogrebni obred, cerkvenim pevcem, pevskemu zboru iz Ljutomera za odpete žalostinke. Vsem še enkat - iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi k Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA v 33. letu nas je po kratkotrajni, hudi bolezni zapustila naša draga mamica, hčerka, sestra in nečakinja Marija Lukač iz Bakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikoin, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče lO za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS Bakovci za poslovilne besede tet učiteljem in učencem 7. b razreda OŠ Bakovci, učiteljem O® Veržej ter 201. brigadi TMO. žalujoči vsi njeni Kako bi rad dihal, poslušal, se nasmejal in se veselil med vami, katero vmes povedal, pa me tišči, teptan nad mano grob prerani. V SPOMIN 27. decembra mineva že četrto letOj odkar si nas mnogo prerano zapusti* ljubljeni očka in mož Mihael Sinko iz Markovec Komu ne bi utrnilo srce, spolzela solza po licu ob tako žalostnei” spominu, kako rad bi se vedno ob božičnih praznikih iz tujin® vračal domov, kdo si ne bi zaželel srečo doma. Zakaj ti je tu srečo kruta smrt tako nenadno in tragično odvzela, ne najdefflU odgovora, ne besed, tolažbe, da so ti domači zvonovi na Silvestrovo zadnjič zadoneli v slovo in nam zapisali v srce bolečino in neizmerno žalost za vedno. A vedi, tvoja ljubezen, tvoja plemenitost ostaja vsepovsod in nam daje poguma v novi dan življenja. Iskrena hvala staršem, ki neutrudno krasijo tvoj grob, prav tako bratu in sestri in vsem, ki mu prižigate sveče. Vedno tvoji najdraigi vsi, ki te neizmerno pogrešamo in ki te Š® vedno imamo radi i 1 I ! vestnik, 22. decembra 1994 Stran 31 r~ 1 L I V SPOMIN 20. decembra so minila tri žalostna leta, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi oče, tast in dedi Bogomir Jagodič iz Kroga Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi L 11 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 92. letu nas je tiho in brez slovesa zapustila naša draga mama, babica in prababica Terezija Kerčmar roj. Janot iz Kukeča 9 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku Balažiču in pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala pogrebništvu Banfi za vso organizacijo pogreba. Hvala podjetju Dinos iz M. Sobote. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi n Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA I 21. novembra nas je v 76. letu starosti I zapustila draga žena, mama, tašča in I babica Alojzija Dervarič roj. Kisilak iz Skakovec 70 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, hvala g. dr. Peričevi in patronažni sestri Bernardi cn občine (Črenšovci), ki se je po svoje odzvala mojemu povabilu iz prejšnjih Perecev, naj bi se oglasile snahe in posku-šale oprati »madež«, ki so jim ga »naprtile« tašče. Mgja^ zvesta bralka pa sicer piše o »plantavi« (šepavi) kuri. PdS poglejmo, kako je bilo! ji •Da san šče bijla mala diklička, mlajšč, san rada kaj na , I- ». viiha vlekla, kak sa deca šče gnjes dčn. Tak san čula, ka sta * bila dedek in mamca pred skopiva. Kak ne bi bila, či je pa . bilou z leta v leto več dicč pri hiži. Čeber su mamca j zaklepali, kliič pa pri sebi nosili. Mama so večkrat skrrna zabio vb zeli, pa., ded ranu zabelili. Naš ajtek pa su bili] pouleg sej nevoul prekšeni, pravi vragulin. S kakšuv kupicof y vijna su znali mamcu ukoli prinesti in se jim prikupiti. ,Mamca, kiira je plantava!’, su jim ajtek pravili. 4 ,Juj, juj, kakši kvari’, su se starali mamca, da so kilte .da ■: nili. . Pa ravno ta. naibole debela! Karlin, ka na čakaš, ka i ’ j ranili. ,Pa ravno ta, najbole debela! Karlin, ka pa čakaš, ka de crknila; zateži jo, Roza pa naj jo spuca.’ Ajteki je tou nej trbelo dvakrat praviti. Včasi pa se je kiira ,na rante (late na lestvi) obejsila’, pa ja je trbelu bujti. Najbole je tou sen prav prišlo za kakše svetke, kurečo župo pa sta dedek pa mamca jaku radiva jela. Zrasli smo. Živimo v časi bejloga kriiha. Naše kiire so nej več ,pod silov’ plantave.« Tako moja cenjena dopisovalka. Spomnila je na težke i čase, ko sta bila na jedilniku zelje in repa, meso pa le ZO velike praznike, tudi do čebra (»tiinke«) ni mogel vsakdo; ponavadi »mamca« (stara mama). Če pa je kdo kljub temu i ■■ hotel priti do »zabila« (zaseke) in mesa, je moral ključavnico . odpreti s silo ali pa s ponarejenim ključem. Bila je pa še tale možnost: odprl je dno čebra in od tam skrivaj jemal dobrote. Prej ali slej so mamca ugotovili, kaj se je zgodilo. Potem po je bilo joj! , In danes? Sami vidite, kako je. Zlasti v teh prazničnm dneh je skoraj pri vsaki hiši vsega v izobilju. Človek pa se je vse te sodobne hrane iz trgovin preobjedel in spet se vrača k jedem naših »dedekov in mame«: zelje, repa, mlečen močnik, ajdova kaša ... Marsikdo bi si zdaj tudi želel, dabf imeli pri hiši babico, ki bi preprečevala čezmerno uživanje hrane in pijače, saj je vse več takih, ki bi se radi znebili _ svojih »nosečniških« trebuhov. Hočejo biti vitki! Glede na to, da se je nekaj krajevnih skupnosti šlo separatizem in se je odcepilo od stare lendavske občine, ostaja nova (enako vse druge novonastale) oskubljena kot »mamčina kura«. Sicer pa: strinjate se, da ni pomembno, v kakšnem stanju so občina, pokrajina, država ..., glavno T STRAŠNA STVAR SE JE ZGODILA, VLOM V MESARSTVO KODILA. VLOMILCEM CEDILE SO SE SLINE, ODNESLI NISO NIČ ZLATNINE, LE PREKMURSKE VSE MESNINE. VAM PA NI TREBA NIČ VLOMITI, DA BILI BI LEPO SITI, PRIDITE ZA MALE NOVCE H KODILI V MARKIŠAVCEl MESARSTVO KODILA, Markišavci 44, tel. 069/21604 Cene sadja in zelenjave Tržnica Tržnica Murska Gornja Ljutomer Sobota Radgona Jabolka Pomaranče Mandarine Limone Banane Kivi Hruške Grozdje Krompir Endivija Radič Korenje Čebula Zelje Rdeče zelje Česen Paradižnik Paprika 70 150 160 180 150 290 240 35 160 250 160 100 80 120 300 280 240 60 80 180 200 100 300 200 200 40 160 200 150 100 80 100 250 300 300 60 120 150 140 140 280 240 40 160 200 120 100 50 80 280 280 280 'f 0 'Z c je, da so ljudje »bogati«. In kaj je to - bogastvo? NACI Ki « V *"* J. * 1 »1 i prekmurske mesnine / /. 69000 MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tel.:069/23 507, fax:31 576 'An Company Veščica d.o.o. Cene rabljenih avtomobilov 41 rabljeni^ vozil so vozniki ponujali minulo nedeljo na sejmišču pri soboškem Agroservisu. Kupčija ni ravno cvetela, saj je lastnike zamenjalo le 5 vozil. Znamka avtomobila Zastava 128 Opel Ascona Jugo 45 Jugo 55 Zastava 126 PGL Ford Orion l,6i Opel Kadet 1,4 Fiat Uno 45 Golf JX Nissan Sunny Škoda Favorit 135 L Renault 4 GTL Lada Samara Renault 5 C Letnik 1987 1979 1990 1988 1988 1990 1990 1992 1989 1992 1992 1992 1991 1992 Prevož. km 8A000 130.000 36.000 59.000 63.000 73.000 74.000 29.000 66.000 34.000 31.000 27.000 37.000 35.000 Cena 2.350DEM 3.000 DEM 4.000 DEM 3.500 DEM 1.500 DEM 14.500 DEM 14.200 DEM 10.500 DEM 11.000 DEM 15.000 DEM 8.400 DEM 7.000 DEM 7.500 DEM 11.200 DEM Turnišče: cene pujskov Na sejem pujskov v Turnišče so rejci minuli četrtek pripeljali le 19 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Zanimanje za nakup je bilo veliko, zato so lastnike zamenjale vse živali. Za par je bilo potrebno odšteti od 10.000 do 13.000 tolarjev. Moja domača banka i ....- ZO Pomurska banka d.d. E u Murska Sobota Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 20, decembra 1994, tečaji veljajo od 21.12.1994 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 20. decembra 1994 od 00.00 dalje. Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 1.158,0287 2.3«.9825 8.150.5396 7,7919 9.617,6367 128,4444 Nakup 1.108,00 2.280,00 7.935,00 7,44 9.270,00 124,40 Prodaja 1.155,00 2.333,00 8.095,00 7,72 9.520,00 127,20 NENAMENSKO VARČEVANJE MLADIH Pri LB, Pomurski banki tudi na mlade nismo pozabili. Le-ti se lahko odločijo za nenamensko varčevanje. To je postopno varčevanje brez določenega namena in v zneskih, ki so prilagojeni mladim. Najnižji znesek mesečnega pologa je 20 DEM v tolarski protivrednosti. To je preudarna naložba, ki varčevalcu že po trimesečnem varčevanju omogoča slovanje posameznih pologov po obrestni meri, ki velja za obreslovanje posameznih pologov po obrestni nenamenske vezane depozite nad 6 mesecev. Nenamensko varčevanje mladih je namenjeno posameznikom pa tudi razrednim skupnostim v osnovnih in srednjih šolah. Vse informacije o različnih oblikah varčevanja dohtte v vaši enoti LB, Pomurske banke. I I i* s. vestnik, 22.decembra 1994 stran 33 Ij M ' božično-novoJetna priloga I i i . Želimo vam i 1 s mirne božične praznike in srečno novo leto! 1 •"'.•^";-'r;:^?: «•'? —'^j; “•!<-?—it' ■ '■ T JV 1 * 'l r ■ '■' t f i p? S<~'f,' o J & .'tje^"* f' •'išss */ ) i Vj’ 'v? >4 k? F W" S r 4' ^»12 #-S^ * dt?^ "^1 *» 4 2^ i s A z <'^v“ * Ar< Si J'' ' h >!&<■'J iS P« S«' I iV k? fotografija: NATAŠA JUHNOV n i-3 I i t vestnik, 22.decembra 199j stran 34 —..—■ božično-novoletna prilega O Aiii) MESNA INDUSTRIJA RADGONA ^\(psilcc l^l^vosti za le to 1994 Vesel božič in srečno novo leto! PRODAJAMO PO NAJNIZJIH CENAH: • tehtnice: elektronske, laboratorijske, mehanske, živinske in mostne • registrirne blagajne vseh vrst • REHNINGHAUS salamoreznice, mline za meso, žage za kosti • nakupovalne košarice in žično opremo za trgovine SERVIS IN POPRAVILO A, f\ A ŠTRAKL.DUŠAN T I T Ulica ob kanalu 22 69000 Murska. Sobota Telefon (069) 22-486 SMO POOBLAŠČEN SERVIS ZA NAŠ PRODAJNI PROGRAM Vsem bralcem in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto 1995! 019(3. '%i 0 P T I K 4 (Povsod, ttuh na počitnicah skrbi za vade oči in vod vid, bodisi da so vod stafni spremljevalec očala ali potrebujete le zadčito zaoČipred scmcem, na smučanju ali pri drugih dportih. Tudi ka s fotoaparatom zabeležite počitnidke trenutke alibijih zabeležili, pa nimate filma... takrat je tu optikff-foto. 19 H Murska Sobota, Tržnica in Lendavska 8 POREDOŠ T&V trgovina z živili, gradbeno-tehničnim materialom in okrepčevalnica, Gregorčičeva 2, Beltinci, tel. 42 900 MINIMARKET trgovina z živili. Ravenska 73a, Beltinci, tel. 42191 TESARSTVO IN ŽAGA IŽAKOVCI Vesele božične praznike in srečno novo leto 1995! AGROSERVIS p.o. Murska Sobota Telefon: (oeo) 21630. SERVIS Z NAJDAUŠO TRADICIJO y POMURJU Servisiranje, vzdrževanje, generalna popravila vseh vrst motornih vozil. Avtokleparstvo-avtoličarstvo-avtoelektrikarstvo Prodaja vozil in rezervnih delov. Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 1995. W alpina v veliko zadovoljstvo kupcev že 20 let v Murski Soboti 4 1 3 9^' ii' ''V. irilHlKMIMhi 'ti Naši čevlji se tradicionalno odlikujejo po modnem videzu, udobnosti in trpežnosti. Predvsem smo znani po odlični obutvi za zimske športe. Božične in novoletne praznike in vse prihodnje leto preživite srečni in veseli v obutvi O alpm* I » vestnik, 22,decembra 1994 stran 35 )4 I K božično-novoletna priloga S i 1 I NE PRODAJAMO MAČKA V ŽAKLJU ; SEZNANITE SE TUDI S STRUKTURO C >0 £ c o I« c N & a o c >0 >N O 45 O C * o (0 o 0) .Q O O >N E o PERFEKTNEGA OKNAI t; . MB ve' lip bled ■ POHIŠTVO IZ MASIVNEGA LESA prol fdt’eo za-po esvefir hkrni' fl Skate speetafte v doTOSfStlniHn spaclaltif' Mnl« vMte žmAvi tv ffa to jSlBMiB j8 pomersn t»o o(dkuftutH3-pla«lnoizoiacil f k. «// 1, II /- »z / /. /■■■J. ■■■ _ 3S,8!88^rM El gBB!8W8“^ 'S *■ * rS:. «•« I8M' ■J Proizvodnja - Trgovina Export-import na debelo in drobno Kozjak nad Pesnico 2a 62211 Pesnica Telefon: (062) 656-161, 656-222 jon OKNA - VRATA - SENČILA LIR Lesna industrija Bled sodi med največje slovenske izdelovalce stavbnega pohištva in opažnih plošč, v zadnjih letih pa se uveljavlja tudi kot pomemben izdelovalec spalnic in mladinskih sob tako na domačem kot na tujem trgu. Les iz gozdov Pokljuke, Jelovice in Mežaklje je visokokakovostna surovina za izdelke LIP Bled. Iz te surovine izdelujejo v tovarni LIP Bohinj okolju prijazno masivno pohištvo. Najsodobnejša tehnološka oprema omogoča proizvodnjo kakovostno in oblikovno zanimivega pohištva tako v serijski kot posamični izvedbi. Kot pri drugih izdelkih LIP-a Bled, tudi pri proizvodnji masivnega pohištva tekmujejo s konkurenco doma in v tujini. Dolgoletne izkušnje pri obdelavi masivnega lesa so omogočile sodelovanje z znanimi izdelovalcem in kupci masivnega pohištva v Evropi. Sodelovanje s tujimi partnerji jim je prineslo nova razvojna, oblikovalska, proizvodna in podjetniška znanja. Vse to združujejo s slovenskim kulturnim izročilom in v svojih izdelkih poudarjajo toplino slovenske domačnosti. Spalnice in mladinske sobe so funkcionalne, trpežne, kakovostno površinsko obdelane z okolju prijaznimi materiali. ohranjajo naravno barvo smrekovega lesa in približajo naše domove naravno okolje, s tem pa prostore obogatijo s prijetnim bivalnim ozračjem. V LlP-u Bled so prilagodljivi in zanesljivi. Imajo bogat in raznolik program spalnic, ki zadovoljujejo skoraj vse želje zahtevnejših kupcev. Vse potrebne rešitve skušajo uskladiti z vami, priporočajo vam najboljše in najustreznejše, tako da se bost v bivalnih prostorih dobro počutili. Tudi prodajni način je prilagojen vašim potrebam in zahtevam. Kratki dobavni roki - blago vam izdelajo v mesecu dni - prevoz, po potrebi montaža, servis, garancija, vse to vključujejo njihove konkurenčne cene. Prepričajte se sami. Obrnite se na njihove prodajne centre na Bledu in v Murski Soboti, vaš obisk ali telefonski klic bodo prijazno sprejeli. MASIVNO POHIŠTVO - SPALNICA Kco r>i 1^ v=< rsi lip bled lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c. 32 tetelon h.c. 064 79-50 telefaks: 064 741-202 TRGOVINA MURSKA SOBOTA, Cvetkova 1 a, tel. 22-941,22-942 želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto 1995! O c o J v '* * t 1 ifevli'? " v, B * ¥ VMIA^A ■■w i- ■ & «ii»i»pwsw’^ 1 ■* - i«S GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJAVNOST, OBRT TER STORITVE LENDAVA, p. o. ^idos LENDAVA Telefon: h. c. (069) 76055, direktor podjetja: 75420 direktorji PE: 75169 telefaks: (069) 75254 1 Smo podjetje, ki je eno najcelostnejših izvajalcev gradbeno-obrtni-ških in inštalacijskih del v Sloveniji. Za nami so številna kakovostno opravljena dela in objekti v Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem, na Poljskem in v Nemčiji. Vsem poslovnim partnerjem doma in v tujini, strankam in občanom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1995! stran 36 vestnik, 22.decembra 1994 ... ’ 7.......''L L SALON POHIŠTVA Svetozaievska 13 (nasproti VEČERA), Maribor, tel: (062) 225-599 božiČno-novoletna priloga BOŽIČNO-NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA VSEH VRST POHIŠTVA DODATNI POPUST PRI NAKUPU VSEH VRST POHIŠTVA na tržnici v Murski Soboti Postelje velikosti 200 x 90cm, bele in črne barve, samo 12.990,00 SIT - dobava takoj - do prodaje zalog • enodelne garderobne omare • v barvi hrasta, velikosti 50 x 60 x 200 cm - samo 9.900,00 SIT - zaloga • znižanje cen masivnim regalom • dodatni 10% popust med akcijo • v zalogi spalnice VSE VRSTE DRUGEGA POHIŠTVA! ® SALON KUHINJ Ruška 104 (Studenci), Maribor, tel. (062) 102-618 fKUHttUESVEA, MARLES, GOJtENJE-POLEG 35% POPUSTA * ŠE BOŽIČN»M|OV(RETNI5%POPUST • V ZALOGI POMIVALNA KORITA • VGRADNI ŠTEOlUKKI IN HLADILNIKI • NAPE • POSEBNA PONOIBA; MASIVNE KUHINJE SALOMON - trgovina na drobno (za pošto) • velika izbira igrač po najugodnejših cenah • šolske potrebščine • kozmetika • ročne ure • orgle • makete letal, ladij, avtomobilov... OBOGATEN ODDELEK S ČASOPISI, REVIJAMI IN GALANTERIJO - odprto od 5.30 do 19.00 - ob sobotah od 6.30 do 13. ure Telefon: 21-186 Vežete božične praffl in srečno novo leto! y VANEčA, tel. 0609 613828, tel.in telefaks 45014 [^KOVINOPLASTIKA - induplati • zavese • šivanje zaves po naročilu • namizni prti • senčila • šotori • platnene garaže OPREMLJANJE LOKALOV IN POSLOVNIH PROSTOROV Možnost nakupa na 3 čeke in druge ugodnosti. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1995! izolirka Industrija izolacijskih materialov, Ob železnici 18, 61110 Ljubljana, tel.: 14 03 096, telefaks: 445 182 PRIJAZNA DO VAS o Bramacova streha bo z Vami IN OKOLJA m 0) o> o o > o c o c >0 £ (A C >O >N O .0 M O vse življenje Zato odločitev med klasičnim in donavskim strešnikom ni preprosta I F ‘'j.- M i •BRAMAC« Vse za streho Klasični in donavski strešnik se med seboj razlikujeta po svojih značilnih oblikah. Zasnovana sta tako, da bo Vaša streha z Vami in z okoljem zaživela čim bolj skladno. Mehki obrisi klasičnega strešnika ustvarjajo poseben notranji ritem in tradicionalno eleganco strehe, donavski strešnik pa s tekočimi linijami, ki ponazarjajo valovanje vode, strehi daje živahen in zanimiv videz. Oba sta, tako kot vsi Bramacovi betonski strešniki, izdelana po najsodobnejših tehnoloških postopkih iz izbranih in kakovostnih naravnih surovin: mletega peska, vode, portlandskega cementa ter železooksidnih pigmentov. Zaradi učinkovitega nadzora na vseh stopnjah proizvodnje sta zagotovljeni visoka kakovost in natančnost dimenzij vsakega strešnika. Oba, klasični in donavski strešnik, lahko izberete v štirih barvah: opečnato rdeči, rdeče-rjavi, temnorjavi in črni. Bramacov program originalnih dodatnih delov, s katerim harmonično dopolnite streho ne glede na model strešnika, v naštetih barvnih tonih ponuja vse strešne detajle od kapa do slemena. Naj gre za novo ali staro hišo, pri vsaki strešni konstrukciji z nagibom od 17 do 90° je pokrivanje strehe s katerim koli modelom strešnika hitro in preprosto. Naravne sestavine, ki zagotavljajo ekološko neoporečnost in trajnost Bramacovih strešnikov, gospodarnost ter estetski videz strehe, so temeljne odlike, ki so doslej v Sloveniji prepričale že več kot 15.000 zadovoljnih lastnikov hiš. Za kakovost strešnike Vam Bramac jamči s 30-letno pisno garancijo. Za isto obdobje dobite tudi dodatno jamstvo za poškodbe zaradi zmrzali. Streha Bramac je varna odločitev za vse življenje, ne glede na to, katerega od obeh strešnikov boste izbrali. Za vse dodatne informacije in nasvete se obrnite na naš tehnično-informativni oddelek ali pošljite izpolnjen kupon. želi vsem prijatelj*em in poslovnim partnerjem srečno in uspešno leto 1995 t I I I IZOTEKT IBITOL STIROPO*^ Vesel božič in srečno novo leto Trgovina z mizarskim in gradbenim materialom GRADMAT, Nemčavci, BTC - telefon: 21-813 d.0.0 A t * H /I t j Bramac d.o.o. Dobruška vas 45, 68275 Škocjan tel.: (068) 322-007, faks.: (068) 76-290, ali Bramac d.o.o., Otiški vrh -Dravograd, 62373 Šentjanž tel.: (0602) 85-074 faks.: (0602) 85-206 Kupon ------- VESTNIK Prosim, da mi brezplačno in neobvezujoče pošljete predloge, prospekte in podatke o prodajnih pogojih za izdelke Bramac. Ime in priimek_______________________________________________ V/' ' Sr Naslov M t v • < 8 ..A J M iiiSi# • preproge • tapisoni • itisoni • topli podi • umetne trave... Vse iz uvoza! Cene zelo ugodne. t vestnik, 22.decembra 1994 stran 37 božično-novoletna priloga IH,n..... Stole, mize, kotne klopi izdelujemo iz masivnega lesa, zlasti iz hrastovega, Jesenovega in bukovega. Z modernim mizarskim stolom smo se uveljavili povsod po Evropi in drugod po svetu. Ker cenimo les, ta čudoviti dar narave, znamo iz njega oblikovati izdelke, ki so vkeč še tako zahtevnim kupcem. Stole izdelujemo v različnih oblikah in različnih barvnih kombinacijah. Ustrežemo tudi naročnikom s posebnimi željami. Trgovina sajsajRa ) Vesel božič in srečno 1995! M URA LES, Tovarna masivnega pohištva, p.o. 69240 LJUTOMER, Kolodvorska 3, tel. 82 413, delovni čas od 7. do 15., ob sobotah od 8. do 12. ure. Kmečka 28, Beltinci telefon: 42-678 V HLADNE DNI Z OBLAČILI IZ NAŠE TRGOVINE MOŠKA, ŽENSKA in OTROŠKA KONFEKCIJA SVETOVNO ZNANIH IZDELOVALCEV ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1995! } i NAKVP POSLOVNIH LOKALOV TEKSTI L L novem, pravkar dokončanem, atraktivnem in sodobnem poslovno-trgovskem objektu INTERING CENTER SOBOTA, postavljenem na izvrstni lokaciji na vogalu Gregorčičeve in Arhitekta Novaka pod ugodnimi pogoji prodamo še zadnja dva poslovna lokala v pritličju pletilstvo Lokal št. « »P-lOl “ Izdelujemo ženska, moška In otroška oblačila za prosti čas. Lokal št. »P-104« 47 - Znani smo po tehničnih tekstilnih izdelkih za industrijo in gospodinjstva. - Priporočamo vam nakupe v naših trgovinah. l^okala sta popolnoma dograjena in imata ulične izložbe. Primerna sta za Pgovsko dejavnost neživilske stroke, agencijo ali predstavništvo. polovico pogodbene vrednosti dajemo posojilo pod ugodnimi pogoji. ■ INTERING, d.o.o., M. Sobota, Arh. Novaka 13, tel.: 069 32-767, telefaks: 069 32-955 Vese! božič in srečno novo leto 1995! kolmoni^ r TRGOVINA KEGL Mladinska ulica 60, Murska Sobota telefon; 24 080, 31 321 mobitel: (0609) 624 496 r -15% popust za okna in vrata -15% popust za naš novi program uvoženega blaga iz Italije: • kristal • porcelan • keramika • darila • izdelki iz plastike Vesele božične praznike in srečno novo teto 1995! VSE ZA CENTRALNO KURJAVO: - radiatorji VOGEL-NOT, AKLIMAT, KORAD - peči FERROTHERM, SIME - gorilniki LIBELA, EKOFLAM, OLVMP - bojlerji in kopalniške peči - bela tehnika in mali gospodinjski aparati GORENJE - barve, laki - kopalniška oprema - cisterne za kurilno olje MOŽNOST PLAČILA NA 5 ČEKOV BREZ OBRESTI TER BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM. Delovni čas: 7.00 do 19.00, ob sobotah do 13.00. stran 38 vestnik, 22.decembra 1994 i PETROL i iMi >1 M si( Osi S M s i fi ■gil jM8 ■ ■ božično-novoletna priloga ■ ■ ■ d # ■ odjetje za notranjo in zunanjo trgovino ter ‘S^ finančno poslovanje, r.o., lunp^Mi^ cesta 50, Ljubljana, TOE Maribor, 081 £<:■ s M B ■ rganizacijska enota ■ ■ ■ urska Sobota ■ K « ■i O PETROL B Slovenska naftna družba ■1^ Wbw R Ofllr - O B O B S O ii PETROL o O s o H M Prijeten zvok in mirno delovanje vašega avtomobila spremenita tudi vaš značaj. M S 81 TUDI NAJBOLJŠI PRIJATELJ VAS LAHKO ZAPUSTI, s ■H o ■ B ■ w Si Sl H s ■ si M BS |S » m Mi O ■ 1 ■I M B s i-C VAŠ SPREMLJEVALEC NA POTI PETROL fc s ■ M B i ■ ■ ,» »< i.' s' w p’ ¥ IB • ■ 1 «a ■«« Olja proton, akumulatorji^ čistilniki za zraK avtomobilska kozmetikdi avtomobilske gurn^ .z brezplačno montažOi X. osvežilne pijače "’i IB K NIKOLI! J VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 199$! •i vestnik, 22.deceiTibra 1994 stran 39 E ■ ZK božično-novoletna priloga prijatelji Radenske! Kako čas neslišno odteka v včeraj. Lahko so le trenutki, ki nam ostajajo za danes. To so delčki življenja v tem času in tem prostoru trk pred novim tisočletjem. Tudi vi ste delček tega našega pretakajočega življenja. Hvala prijatelji, ker ste z nami, hvala, ker sodelujemo, hvala, ker nam zaupate, hvala, ker ste naši! LADA CENnR * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Msribor-Lenart), tel. 062/640-540 f, ■ i ODPRTO pomv'«, S POMIVALNIKI f:!'!!' i^i ii G.’’- ’MF! IM . i.Tr- .h ir'is? 15^ Pomivalniki različnih tipov in izvedb '>*te «• Vaša kuhinja bo veliko lepša, če boste izbrali pravega Veliko dodatne opreme vam bo olajšalo delo olToVb Vpisna mesta: Sedež podjetja: Sava Kranj, industma gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov p.o.. Škofjeloška c. 6, 64000 Kranj; Lokacija Ptuj, Ormoška c. 33a. Prodajalna Sava Trade: Maribor, Trg revolucije 6. Poštne enote: Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona, 62000 Maribor, 62101 Maribor, 62105 Maribor, Ptuj, Ormož, Sl. Bistrica, Lenart v Sl.goricah, Radlje ob Dravi, Dravograd, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem. za Priključitev stroja pomivanje posode je enostavna Informacije po telefonu 064 / 26-50 KOVINOPLASTIKA Certifikat lahko zamenjate za delnice enega največjih slovenskih izvoznikov. Cesta 19. oktobra 57 "1386 Stari trg pri Ložu SLOVENIJA Telefon: 061/707 422 Telefaks: 061/708 466 Teleks: 31588 LOZ SL stran 40 CM vestnik, 22.decembra 1994 božično-novoletna priloga KEOR ■ NOV RAZSTAVNO-PRODAJNI SALON V Mariboru na Zrkovski cesti blizu malečniškega mostu je odprl vrata novi Keorjev razstavno-prodajni salon, ki omogoča pravi užitek »kopalniškim sladokuscem«. Med tednom je odprt dnevno od 1. do 18. in ob sobotah od 7. do 12. ure. Velika izbira vsega, kar potrebujete za dobro kopalnico. Prepričajte se! A ■ MARIBOR Zrkovska c. 87 tel./faks: 062/511-384 ■ PE BELTINCI Štefana Kovača 21 tel./faks: 069/42-202 Trgovina na drobno VERA HORVAT ZIZKI 61 a Telefon: 70-211 Pri nas imamo vedno posebno ugodno ponudbo blaga v prenovljeni in povečani trgovini! I ■ keramične ploščice vseh vrst : ■ sanitarna keramika ■ kopalniško pohištvo in oprema ■ sanitarne armature ■ orodje za polaganje ploščic ■ PE CELJE-TEHARJE tel./faks: 063/411-502 PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO V5 'S'«;' Pri nas kupljeno blago vam po želji zmontiramo. V naših novih prodajnih prostorih prodajamo vse pohištvo ZA VAŠ DOM! ''S I (Je • Živila in vse drugo za vaše gospodinjstvo Brezplačna dostava ne glede na oddaljenost. TEKSTILNI IZDELKI • trenirke • puloverji • otroške bunde • žensko, moško in otroško perilo -J y 4 F* l Želimo vam vesele božične praznike ter zdravo in zadovoljno novo leto! praznični popusti obročno B odplačilo - * . * Želimo vam blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto! i . vestnik, 22.decembra 1994 stran 41 Sil _ci_ 1« božično-novoletna priloga 1 n" i S ^VTRIUM LJUTOMER, s 'f Podjetje za proizvodnjo in prodajo pohištva. Vedno ugodni ponudbi pohištva, smo dodali še predpraznične popuste za gotovinsko plačilo I § io c ’§ o ■5 £ «» »> <0 5! .s I J NOVOST - izdelava pohištva po meri, in to po dostopnih cenah - akcijska prodaja kuhinj Marles - sestavljiv program BIVA v TREH BARVAH po proizvodnih cenah - ugodne cene kosovnega pohištva - plačilo s čeki do 6 mesecev brez obresti - brezplačna dostava na dom Delovni čas: - vsak dan od 9. do 17. ure - ob sobotah od 8. do 12. ure POSEDI Ljutomer, d.o.o. p.e. AVTOSALON inTRGOVINA Prešernova 7, 69240 Ljutomer Telefon: (069) 81 -166, 81 -014 PRODAJAMO VOZILA Zagotovljeni rezervni deli in servis UGODNO POSOJILO DO 3 LET IN LIZING KMALU TUDI PRI NAS NOVI POLO >^RIUM Salon pohištva t Krog pri Murski Soboti, tel. št.: 32 455 Salon pohištva Ljutomer, Prešernova 28, tel. št.: 83 455 y^RIUM ZA TOPLEJŠI IN PRIJAZNEJŠI DOM i i 5 NEKOČ SMO BILI MAJHNI TO SMO Ml s “5! Smo veččlanska družina ZDAJ PA ir 1 ?w-«l ' t -»rt« ii1 «. JT & F PANAGRA UGODNA PREDNOVOLETNA RAZPRODAJA twingo clio 19 RENAULT r Salon m Avtoservis ŠKAFAR Bratonci 94 tel. 069/42283 FREZE J POHITITE KOLIČINE SO OMEJENE ŽITNE SEJALNICE BALIRKE (male In velike) Ob gotovinskem plačilu 10-20 % popusta, tudi plačilo na več obrokov. SREČNO IN USPEŠNO V LETU 1995! Plese 1, 69000 MURSKA SOBOTA, tel. 069 31 750, telefaks 069 21 738 stran 42 vestnik, 22.decembra 1994 božično-novoletna priloga 1^0 _______________________________________________________________________________________________________________________________i jLhC ! i tu bi lahko lebdela duša ! i I ! I I j i M I i I I L ■ ■ ,- , > 'F PRI FIATU VAS OBDARUJEMO DAN V DECEMBRU! ^S' s Ss ■ Tempra pigj tempra odslej na voljo z novo paleto najsodobnejših motorjev. Ti ustrezajo najstroZjim evropskim ekološkim normativom, ki bodo stopili v veljavo leta 1996. Vet moei, manjša poraba, italijansko udobje, prejinjen stiljing, ... si je mogoce Želeti veC? Seveda! Vsi, ki se boste odločili za Fiat Tempra v mesecu decembru, boste dobili POSEBNO DARILO: POVRNILI VAM BOMO STROSKE OBVEZNEGA ZAVAROVANJA ALI PA VAM BOMO PODARILI KVALITETNI A VTORADIO KENWOOD Oglasite se Cimprej pri najblizjem pooblaščenem prodajalcu FIATOVE prodajne mreze v Sloveniji! Darilna ponudba velja za vse modele FIAT TIPO in FIAT TEMPRA. anna temperamentna tehnologija COSMOS Ljubljana 061/553 153 AUTODELTA Ljubljana 061/218 364 AVTOSISTEM Ljubljana 061/371 176 GAMA AUTO Ljubljana 061/1405150 VEIT Vir pri Domžalah 061/714 151 AVTOTRADE Vrhnika 061/751 346 AVTOCEUE Celje 063/411 584 STEPANČIČ Škofjo Vas 063/461 150 KO-IDEAL Maribor 062/27 937 PETROVČIČ Maribor 062/611 759 PANČUR Blej. Dobrova 064/874 100 ADRIA AUTO N. Gorica 065/124 851 AVTOPLUS Koper 066/34 621 AVTOLINE Kranj 064/211 553 LAJTER Dobrovnik 069/79-015 Auto Makar d.o.o. ^egne 21 Ljubljano tel. 061 1592711-1598119 MU RA Dušo je imela tako nabito z željami, da je zvezdni utrinek zapraskal po njej, kot bi bila diamantna. Skoraj bi že zavpila: Ustavi se, da si izberem željo' Potem je ujela njegov mehak odblesek na vodi, ki je poniknil pod bregom, in ji je odleglo. Monografijo o reki Muri, avtorja Štefana Smeja.je izdalo Podjetje za informiranje (slovensko-nemška mutacija). r«! fe •TS: Si nSii .1 ■j I i i Kilii WCT B fflls ijlntiniSjilirffi !, 'IT 'i r^i 3 «11 Naročila sprejema agencija Venera, Slovenska 41, Murska Sobota, telefon: 22 403. 1 Mi i da bi jo prepustili naključju z znanjem in izkušnjami soustvarjamo novo obdobje in se vključujemo v sodobne mednarodne tokove. Biti nenehno povezan s svetom je prijeten občutek, je občutek varnosti in udobja. To je hkrati tudi zahteva komuniciranja današnjega in jutrišnjega dne. Takoj in v celoti vam jo lahko izpolnimo. mobitel Dunajska 22 61000 Ljubljana tel.: (061) 132 30 10 faks: (061) 131 II 10 ' I I vestnik, 22.decembra 1994 stran 43 božično-novolehia priloga KMETIJSKA MEHANIZACIJA: .1 KEMA p. 0., KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI KEMA GIPO PUCONCI Leto ’94 je skoraj za nami. Uspešno, tudi zaradi vseh Vas, poslovnih partnerjev in številnih kupcev, ki ste nam zaupali. Kolektiv KEME PUCONCI želi vsem poslovnim partnerjem in bralcem Vestnika VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE In SREČNO NOVO LETO 1995. Podjetje za proizvodnjo, trgovino, storitve in izvo-zuvoz ŠALAMENCI, d.o.o., ŠALAMENCI 80 tel/telefaks: 069/45015, 69201 PUCONCI SMO UVOZNIK IN VELEPRODAJALEC LEŽAJEV MGM IN ŽARNIC TUNGSRAM! SERVISIRAMO KMETIJSKO MEHANIZACIJO - električni drobilniki - drobilniki z zabojem - drobilnik siler, tudi za suho mletje - jermeni vseh vrst - servisiranje kmetijske mehanizacije - KRMILA - MOTORNE ŽAGE Obiščite našo trgovino v Gederovcih. VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, STRANKAM IN DRUGIM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1995! želimo vam vesel božič in srečno novo leto! 75!^REVOZ d.o.o. Lenart, Ptujska c. 16 VELIKA DECEMBRSKA AKCIJA TRAKTORJI UNIVERSAL S 5% POPUSTOM • ugodna posojila • krediti na dve ali tri leta • obrestna mera 12%, nespremenljiva, vezana na marko PRODAJA STARO ZA NOVO GOSENIČARJI HART S 15% POPUSTOM • ugodna posojila • 25% pologa, preostalo na posojilo na eno leto brez obresti STROJI ZA BALIRANJE KRONE • ugodna posojila • 40% pologa, razlika na posojilo od 6 do 36 mesecev • obrestna mera 12%, nespremenljiva, vezana na marko OBIŠČITE NAS ALI POKLIČITE PO TELEFONU: TRGOPREVOZ, d.o.o., Ptujska c. 16, 62230 LENART, tle. (062) 724 604, 724 616 ali 724 675 univen/ni Želimo vam in srečno novo univenznv f Delničarji Pomurske investicijske dncaie d.d.: r, '1 Razpisana vrednost delnic je prodana. Zaradi velikega interesa smo se odločili da razpisani kapital povečamo še za 30%. 9 Vsem, ki se še odločate! Možnost nadaljnjega vpisa certifikatov je do 19. 01. 1995: - na vseh okencih LB POMURSKE BANKE d.d. J - V pomurskih enotah Agencije za plačilni promet (SDK), - in na več kot osemdesetih pooblaščenih vpisnih mestih v POMURJU. Pomurska Investicijska Družba naložba v domači kraj O CD X stran 44 vestnik, 22.decembra 19^ ■ s sodobno tehniko - s strojnim rezanjem I r J to 1 Fr J r ostgS ^o«£jSS zidove vaše hiše, kleti in gospodarskih poslopij pred vlago. • Strokovno hidroizoliramo terasaste strehe - z domačim in uvoženim izolacijskim materialom. • Naredimo zunanjo in notranjo toplotno izolacijo objektov. KAKOVOSTNE STORITVE, UGODNE CENE, 5-letna garancija. Vsem našim strankam in bralcem VESTNIKA želimo vesel božič in srečno novo leto! Gradbene izolacije HACK 69223 DOBROVNIK 244, tel./telefaks (069) 79 166 Tudi r novem letu z Vestnikom! vela tapete vevče ■ VBTNIK VESTNIK VESniK v s •i. % /ww Morsa ni 94,6 itSj Sobot/ A 2,000/ ■6, s s ^GOO/ v •t. s £ vela tapete vevče vela tapete vevče ■ ■ Marsid rti 94,6 i£Bi SoboU /mv Mana nj 94,6 MS/ Sobot/ vela tapete ■ i I i BOOnSTVO BARV IN VZORCEV VRM BO POL€PŠRLO STRNOVRNJC S tapetami je to mogoče! ' 1. $ topetomivnesemo vstonovonje prijetno spremembo in živahnost, 2. Ndvoljojevellkovzorcev in barvnih kombinocij-stesom svoj arhitekt 3. Fplogohje tapet je preprosto In čisto delo, ki go iohko opravite SAMI. 4. Tepete so dober toploti inzvoČni Izolotor. 5. Tc^te VCTA so okolju prijazne, 9. č® kodite, boste Imeli monj težov z obnovo sten. 7. S tapetami LJČinkovitoprekrijemo nerovnine .. inrozpokenostenl, 8, Tapete na steni so monj občutljive zo umozonljo in poškodbe, so trajnejše In je : žoto CCNfl Z€LO UGODNR, ZA TAP€T€ S€ ODLOČAMO IZ HIGIENSKIH RAZLOGOV, ZARADI PRIJETNIH VZORCEV, BARV IN ZATO, M Ken D€LO ji LAHKO \ OPRAVIMO SAMI! vela rti I Potrebna orodja, ki jih imate dorno* - čopič ZQ nanos lepi j® - ščetka ali om«!® « fotografija: NATAŠA JUHNOV 9. Vzdrževonje je preprosto in učinkovito. 10. Odstronjevonje tapet je preprosto -pogoj je, do je bilo STCNfi UTRJCNR (premozono z rozredčenim lepilom). - svinčnic® - skorji Tapete lahko kupite v vseh specializiranih prodajalnah po Sloveniji- 0 s \ Jr 3 9 Zarodi higienskih in požarnih razlogov - tapete na osnovi Steklenih vlaken. VVetinih prodajalnah vam ponujajo tudi bogat izbor tapet iz uvoza! vela ^9 tapete vevče F 'Tapccirnc" mize po ugodnih cenah Tovarna tapet Veta d.o.o. Vevče, Vevška c. 52 61260 LJubljana-Polje Tel. 061/483 331 Faks 061/485 903 prodajaln* VEVČE, Papirniški trg Tel.:061/485-454 DRAVLJE. Celovška 291 Tel.;061/159-20-89 TPC MUROLE, C.v Mestni loS Tel.;061/265-297 vela tapete vevie vela tapete vevče ■ ■ ve la tapete ■ L vestnik, 22.decembra 1994 stran 45 M OB?*" božično-novoletna priloga ■ MDCCCLXXXIV * • AUTOCOMMERCE Podjetje za notranjo in zunanjo trgovino z avtomobili in deli • Murska Sobota d. o, o. n Mercedes-Benz nUTOCOMMCflCC d.d. nc - INTeRCRfl (1.0,0. Ljubljana Generalni zastopnik za Slovenijo Sezite po zvezdah! 5 Božično-novoletni popusti za osebna vozila Mercedes-Benz razredov C, E in S iz zaloge. SlovenicA —zavarovalniška hiša d.d. če vas boli zob, je hudo, če vas začne boleti glava, paje... - zavarovanje v družbenem in zasebnem sektorju - premoženjska zavarovanja - avtomobilska zavarovanja - paketno zavarovanje obrtnih dejavnosti in podjetij, d. 0.0. - zavarovanje živine in posevkov - življenjska in nezgodna zavarovanja - transportna zavarovanja t Vaše rabljeno vozilo vzamemo v račun! 1 Vami v deželi ob MURI zastopništvo v Slovenski 48 v M. Soboti (prostori nekdanjega socialnega zavarovanja), tel. številki sta: (069) 31340,32970 s 1. Informacije in prodaja: L r ACMURSKA SOBOTA, Kocljeva 5, tel. 069/21830 tel^aks 069/21758 Ko previdnost postane modrost! VESEL BOŽIČ IN SREČN0 1995! PO NOVEM LETU BOMO TUDI MI V PROSTORIH ZGRADBE INTERING CENTRA, UL. ARHITEKTA NOVAKA 13, V M. SOBOTI VESTNIK »Sl je za bralca vedno aktualen časopis. je časopis, na katerga se morate naročiti! NAROČILNICA j i II s^Bir I-' i Hi lili n ««nR •■:•••: <:• 1 t •KS?-'?? II ■ l i w J' I - Če ga želite prebirati, izrežite in pošljite na naslov: VESTNIK, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota Podpisani: .............................. Ulica: .................................. Kraj in poštna št.:...................... NAROČAM VESTNIK Pošiljati začnite: ...................... Podpis naročnika: ....................... VESTNIK Vas bo obiskal vsak VESTNIK teden; je tisti, ki Vam bo povedal, kaj in kako ravnajo z vašo usodo BOGOVI! stran 46 vestnik, 22.decembra 1994 *• ««M> bo^^noonovoletnir s^iiKOIEHNr agromerkur PONUJAMO VAM: - tople pode, itisone - gradbeni material - inštalacijski material - razna orodja, stroje - železnino Za določene izdelke možnost plačila na 8 obrokov. ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1995! PRI NAS SO NAKUPI VEDNO UGODNI! Tudi V SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA, d. d. U UBIJ AN.\ PE MURSKA SOBOTA, Kocljeva 16, tel.: 06931 630 SMO BANKA SLOVENSKEGA ZADRUŽNIŠTVA, AGROŽIVILSTVA, KMETOV IN PRAVNIH OSEB DRUGIH DEJAVNOSTI. Nadaljujemo s tradicijo nekdanjih zadružnih hranilnic in posojilnic in navezanosti na slovensko zemljo. Predvsem podpiramo razvoj zadružništva, kmetijstva in oblikovanja novega modela slovenskih kmetij. Slovenska zadružna kmetijska banka, PE Murska Sobota želi vsem občanom in poslovnim partnerjem srečen božič in veliko uspehov v prihajajočem letu 1995 z upanjem, da bomo medsebojne vezi še okrepili oz. jih vzpostavili povsod tam, kjer jih še ni bilo. SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE. UGODNE OBRESTI IN NAJHITREJŠA \^\UBL|AMS)f4 POT DO DENARJA GOTOVINSK.A POSOJILA NA OSNOVI: novem letu Z Vestnikom! ^'^STavL LOMBARDSKA HIŠA Podružnica Maribor, Glavni irg 17 b/III tel.: (062) 224^17, 224-619 fax: (062) 29-586 - nepremičnin - osebnega dohodka, pokojnin - premičnin. kot so avtomobili. umetniška dela, zlato, vrednostni papirji, tehnični predmeti. ODKUPUJE,MO ZLATO PO DNEVNO NAJVIŠJIH CENAH t fotografija: NAT/\ŠA JUHNOV ,V i s e i ,*=v Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto '95 želijo vsem svojim kupcem, poslovnim partnerjem in prijateljem. KLI LOGATEC TUDI V MARIBORU! Podjetje KLI iz Logatca je odprlo salon s stavbnim pohištvom v TRGOVSKEM CENTRU MLINSKA (nasproti nove avtobusne postaje), v drugem nadstropju. Privoščite svojemu domu najboljša okna iz prvovrstnega lesa in prijeten občutek topline bo žarel še dolgo... Pridite v salon KLI in izberite si takšna okna, kot si jih resnično želite! KLI Logatec p.o. SALON MARIBOR Mlinska 22, Maribor tel. 062/224-339 faks 062/224-359 1O\®’ (.'6.0''°’ isV Magna odslej tudi vPrekraunu! kartica MAGNA vam • plačevanje goriva in drugega blaga na Petrolovih bencinskih servisih ,* porovnovonje računov v ovtoprolničab, žovarovalnicch. ''42 «■ niehmnftdelgwicah,i;|(S(^ni(ah , «4 iiteb gostili^ in Wih Za MAGNO potrebujete: • tekoči račun v eni od šestindvajsetih slovenskih bonk, med katerimi sto poleg SKB, PBS in Abanke tudi POMURSKA BANKA in UBK BANKA • prijavnico, ki jo dobite no Petrolovih bencinskih servisih, izpolnete in oddate v svoji banki __5 PETROL * k« *o i 1» r i i« V I H i. turnus4 ■n 4 r i I vestnik, 22.decembra 1994 bfe ' ' ' ■ " božično-novoletna priloga ^sia - stran 47 S i 6 $ VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1995! e i e ’’OTi »L j M £ V • !*“ 'A. .'; W * Čl 1 «a i f GORNJA RADGONA p.o. 69250 Gornja Radgona, Jurkovičeva 5-9 Tel. : 069161-321; Fax.: 069161-039 TOaVSM UNKOZGOM. ČE NE UPORABUATE ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV Pri nas vam nudimo izbor vseh originalnih delov za vse modele znamke SEAT. Hilro In učinkovilo vam priikrbimo katerikoli FIAT TIPO je avtomobil, ki v sebi združuje najboljše lastnosti, cosmos Ljubljana 06i/563 153 Sodobno zasnovati motor mu daje Živahnost in temperament, autodelta Ljubljana 061/218 364 dodatna boCna zaSCita varuje voznika in potnike. Notranjost vas avtosistem Ljubljana 061/371 176 razvaja z udobjem, kakršnega nudijo le italijanski avtomobili, gama auto Ljubljana O61/1405150 njegova cena pa navdaja konkurenco z zavistijo. Si lahko Želite veit Vir pri Damiaiah O6I/714 151 veC? Prav gotovo! Vsi, ki se boste odločili zanj v mesecu avtotrade Vrhnika 061/751 344 decembru, boste dobili POSEBNO DARILO: POVRNILI VAM avtoceue ceije 063/4ii584 BOMO STROSKE OBVEZNEGA ZAVAROVANJA ALI PA Stepančič Skoija vos 063/461 i50 VAM BOMO PODARILI KVALITETEN AVTORADIO Qb2i2Tm KENVZOOD Oglasite se Cimprej pri najbli?jem pooblaščenem prodajalcu Pil^O^CiC Maribor 062/611 759 PANČUR Btej. Dobrava 064/874 100 ADRIA AUTO N. Gorica 065/124 S51 AVTOPLUS Koper 066/34 621 E-ri-mi/r’ J ■ c, ■■■, r> ; jl AVTOLINE Kroni 064/211 553 FIATOVE prodaine mreze v Sloveniji! Darilna ponudba . LAJTER Dobrovnik 069/79-015 velja za vse modele FIAT TIPO in FIAT TEMPRA. anaa tomperamentna tehnologija Auto Makar d.o.o. Stegne 21 Ljubljana tel. 061 1592711-1598119 . .J. '.""'- IV'. -a ZAKAJ Bi 2 ZAVISTJO GLCPAU KSOSEPUZ Izkoristile tradicionalni novoletni popust pri Jelovici 'Jelovica vam na prodajnih mestih po vsej Sloveniji ponuja pri polken 5 do 10% gotovinski »letni popust. nakupu hiš, vrat, oken in in 3% novoletni popust. ^TELGNICN Jelovica Škofja Loka, nova tel.št. 064/6130, fax 064/634 261 MURSKA SOBOTA, CANKARJEVA 25, TEL/FAX: 069/22 921-DISKONT UNIVERZAL KRIŽEVCl/UUTOMER ^K€ČMO '95 { z. vestnik, 22.decembra 1994 stran 48 - «■■ • • 1 o . *■*božično-no (priloga iSSSttSS 1 £ I r ■OUCMOOK u »ZVEZDA« M. SOBOTA, d.o.o. 10,1^505 nRJ? z NAMI V: Restavraciji HOTELA ZVEZDA Cena silvestrskega jedilnika 4.900 SIT Gostišču ZVEZDA v BELTINCIH Cena silvestrskega jedilnika 4.500 SIT Motelu ČARDA s klubom Super L1 NOVO! NEZGODNO KMEČKO ZAVAROVANJE ZDRAVE ROKE ZA BOGATO ŽETEV V Zavarovalnici Maribor se zavedamo, da je delo na zemlji zahtevno, naporno in nevarno., da potrebuje celega in zdravega človeka in da je vsak par pridnih rok najdragocenejše premoženje kmečkega gospodinjstva. Zato smo pripravili posebno novo obliko nezgodnega zavarovanja, ki kmetom ob zelo ugodni ceni zagotavlja enake bonitete kot delavcem, obrtnikom in podjetnikom ter omogoča, da ob morebitnih nezgodah, ki so jim pri kmečkih opravilih vsakodnevno izpostavljeni, ohranijo svojo socialno in ekonomsko varnost. Z novim nezgodnim kmečkim zavarovanjem so lahko zavarovani vedno in povsod, 24 ur na dan, vsi člani kmečke družine oz. gospodinjstva med 14. in 75. letom starosti. SpoSiovani kmetje, povprašajte našega predstavnika ali se oglasite v eni od naših podružnic in z veseljem vam bomo predstavili vse prednosti in ugodnosti novega kolektivnega kmečkega zavarovanja. J i 1 s t i I Cena silvestrskega jedilnika v motelu ČARDA 4.900 SIT V klubu Super LI rezervacija 1.000 SIT Bogat silvestrski jedilnik in zabava do zgodnjih jutranjih ur - obenem Vam želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 1995! Rezervacije sprejemamo po tel.: (069) 32 040 - Hotel ZVEZDA, 42 018 - ZVEZDA Beltinci in 48 118 - Motel ČARDA ali po telefaksu: (069)21278 Vesele božične praznike in srečno novo leto! - 1 03 t Nič ni tako wi I 1 varno, I da ne bi potrebovalo “ž zavarovanja! yR0VDP ®s Vsem zavarovancem vesele božične praznike in srečno novo leto! KOMPAS MTS KOMPAS MTS, d.d., Ljubljana PE GORNJA RADGONA Restavracija Pivnica Kavarna Menjalnica Turistična agencija 5 Ca 'M s t tli «Sw Špedicija Gorjnja Radgona, Dolga vas, BTC Murska Sobota Središče ob Dravi Brezcarinske prodajalne Gornja Radgona, Gederovci, Kuzma, Dolga vas J. <• I i r 5 ( S zavarovalnica trigiav dd območna enota M. Sobota Lendavska 5, tel.: 069/31-650 Vsem svojim gostom, poslovnim partnerjem ter sosedom želimo uspešno novo leto 1995