URN_NBN_SI_DOC-XH6LUJIS

Ružiča Milkič: Bibliografski pre­ gled dela Borislava Stankoviča. šla v 6. knjigi Pečal — Stanko- vičevih zbarnih del pri založbi Prosveta v Beogradu, 1974, tiskana pri CGP Delo v Ljubljani.) Več je vzrokov, če se lotevam zapisa o tej bibliografiji, ki je iz­ šla že pred leti. Prvi med njimi je gotovo tudi ta, da je bilo Stanko- vičevo delo tiskano v Sloveniji, v Ljubljani, in drugo, da je največ napak in pomanjkljivosti opaziti prav za slovensko gradivo in je vi­ deti, kakor bi slovenske biblio­ grafske ustanove ali bibliografi res ne imeli kolikor toliko jasnega pregleda nad tem. Predvsem pa kaže, da se sestavijalka bibliogra­ fije ni poslužila nobene večje ju­ goslovanske biblioteke, ker bi si­ cer v njej lahko našla ali po med- bibliotečnimi izposoji prišla do del, ki jih največkrat citira le po nepre­ verjeni časopisni ali revijalni no­ tici, ki je vedno de visu ni imela niti pred sabo. Stankovičeva Sabrana dela so iz­ šla že leta 1970 v nakladi 10.000 iz­ vodov, a bila po nepolnih treh le­ tih razprodana. Do nove izdaje je prišlo leta 1974, medtem ko se je Jugoslavija in posebno Srbija pri­ pravljala, da proslavi pisateljevo stoletnico rojstva (1976). Te se je spomnila tudi NUK in pripravila obširno razstavo Stankovičevega dela. Milkičina bibliografija Stanko- vičevih del je tiskana na str. 221 do 298 in obsega 326 enot ter je razdeljena, kronološko po letih iz­ hajanja, v štiri skupine: samostoj­ ne izdaje, prispevki v periodičnem tisku in knjigah, Stankovičevo prevajalsko delo, prevodi Stanko- vičevih del. Sledita dve kazali: re­ gister naslovov in abecedni vrstni red prevodov. Namen pričujočih beležk je — da še enkrat ponovim — le v tem, da rešim, kolikor se pač rešiti da, »slovenski« del te biliografije. Edi­ no tu se bom sistematično zadržal; če pa bom kje pokazal na nesklad­ nosti ali pomanjkljivosti in napake tudi v drugih enotah, bo to le ori­ entacijskega ali primerjalnega po­ mena, kajti sistematično se neslo­ venska gradiva, popisanega v bi­ bliografiji, ne lotevam. Da je bibliografija kot celota ne­ popolna, nam povedo še drugi po­ datki: med drugim ne prinaša uprizoritev Stankovičev dramskih tekstov, ne prinaša — in to je mor­ da njena največja pomanjkljivost — gradiva, se pravi člankov, zapi­ skov, študij itd. o Stankoviču in njegovem delu, ne domačih, srb­ skih, ne tujih. Ne prinaša ocen ali zapiskov ob izidu njegovih del, kaj šele ob različnih prevodih v tuje je­ zike. Toda česar bibliografija ne prinaša, pač ne smemo kritizirati. Vse kaže, da si je avtorica svoje delo zamislila skromneje in v tej obliki ga tudi smemo ocenjevati. Bibliografske enote so popisane v oštevilčenem tekočem vrstnem redu ne glede na letnico izida, po­ sebnost bibliografije pa je, da so ob prvem popisu določenega dela v nekaki bibliografski opombi su- marno navedene vse kasnejše iz­ Knjlžnlca 25(1981)1-4 241