LISTEK. Ščuka sv. Tomaža. Vesela slika iz č«aa tlake. Češki spisal Dr. H. fiil je zares jedic vesel prizor, katerega §o dočakah tlačam n»sa vasice v celem božjea latn, jedin tiesotek v celem božjem kta, ko bo se smeli smejkti. Sicer ni bilo za ameh oe čaaa, oe volje, ne vzroka. Na &r. Tomaža je pa bilo drugače. Siveda so morali tlašani bolj zgodaj vstati in iti v grad; toda vae je bilo dragiče kakor navadno. Danes jih ni apominjalo na tlako nič drnsega kakor sčnka, ki ao jo morali prinasti aa sv. Tonaaži v grad. Cela vas, možje in žemke, 83 sli sknpaj, vsi v praznični noši. Nesli ao Tomažjro ščuko v grad. Slovesen sprevod! Eakor bi nesli alcaa — pa neali bo aamo petiuntno sčako! Toda se je niso; sčnka ae je počivala v velikem, gnjilem soda na dvoriiča bajtarja Eokodaka, pa premišljevala tndi jedenkrat o minljivodti pozemBkih atvarij. Vedela je dobro, da so jo včeraj vjeli, spraTili v mokro vrečo in vrgli t aod, pokrili ga z desko, to pa obtežili a kamenjem. Vedela je, kako je noter pnšla, pa kako priti vea — bilo je vprasauje, o tem je ravno premisljevala. Ljudje so se fhajali iz cele visi, cbitvpili sod, trkali nanj in ugibali, kako visoko aega voda. ŠJuka v sodu je bila nemirna, čopotala in pljujkala z vodo, kakcr bi se kopali trije otroci notri. Fantje ao pokladali nieia na aod, premikali ga in poslnšali. ,Notri j«l" vriikali go od veselja.  Pa bajtar Eokodak je odprl vgak trenotek liaico v oknn in pomolil ven avoj na poi z milom namazani obraz: .Otroci, pazite, da mi ne prevrnete aoda, drngače —." Zaprl in nainaz.l je zopot avojo koamato brado ia obraz z aailom, sklonil glavo pred razpraakaao ogledalo in nadaljeval svoje britje, zopet  Btrgal z britvijo kosmatiue avoje brade.  Eo bi znala sčnka a&ma govoriti, morala bi se predettviti aama aa grada — ker pa ne zna, naora govonti zanjo vselej jeden kmet. Emetje ae vrste; letos je prisla vrsta na Eokodaka. Gospod žnpnik bo mu Bpiaali neki govor — v četrt nri ao ga spisali kar iz glave, pa Kokodak ae trndi 8 tem že tri tedne, vendar ga še ne zna dobro. Počasi ae brije, iepeta ai rgovor", da bi ga znal dobro predavati pred gospodo na gradn, z jednim očeaon gleda na dvoriače, da ne bi kaj nenmnega izpeljali otrcci z modnim sodom, z drngim očesom pa gleda v zrcalo. Z lero roko napenja kožo na bradi, v dtngi pa drži britev in reže sčetinasto atrnisče. Toda ta britev! Odreže jedno kocino, pa je dovolj. Za vsako kocino jo je moral poaebej bmaiti na jermenn. .Počakaj, nalopridnež ti nenmni, jiz ti pokažeml" pioval je Eokodak ii zopet brniil britev. Mialil je na avojega izpridenega aina Janeza. Ta ai je napravil namreč v nedeljo iz starih akornjev slape. Golenice je odreial, da bi pa vendar kaj poateno in ravao odrezal, je rzel za to cčetovo britev. Skoro celo nro ae je mužil stari bajtar in vzdihoval: .Hvala Boga! — zopet bo mir za cili te^en!" Hitro se je nmil, počeaal, napravil in pokril na glavo atari občinski cilinder ia v roko vzel palioo z rndečim trakom. Ukazal jt nato vpreči konje, na voz postaviti aod s sčnko. Zravea svojtga Janeza sedel je stari na voz. Jaaez je udaril po snbih konjih in odpeljala ata se. Stari je vtakmil nmszan in zmečkan papir in ponavljal ?go7or". Za vczom je sla cela vaa; ničeaa jim ni bilo npati od gospcde, n:č niso dobili na gradn, pa vendar so bili vai veseli. Danes so imeli prosto, dacea jim ni bilo treba na grajsko polje, danes jih ni smei gospod oakrbnik ne psovati, ne tolči; da, danea ao se smeli tndi smejati kakor je bilo vsakean drago. Taka nvpada je bila aa av. Tomaža dan. Stara aa?ada, bolje reženo dolžaost, da je morala pripeljati naša občiaa v grad živo ščuko, vaaj pet fantov težko. Na grada ae je tebtala pred gospodo, in potem ao jo odpeljali tlačani vselej k ribnjakn pod gradom ia jo vrgli vpričo goapoda oakrbnika v vodo. Šiako so kapovali iz skcpnega premoženja, včaBih tndi kar na dolg, toda na sv. Tomaža je morala biti sčnka v gradu. Procesija se je vlekla po dolgem in airokem nasipn grajakega ribijaka. Slari Eokodak ae je nučil", da so poakakovale črke pred njim, kakor je poakakoval voz, in Jaaez je očeta se pamagal. Pa bolje bi bilo zanj, ko bi bil gledal na pjt in na sodl Naenkrat je zadonelo za vo-om ogromno vpitjo: tJanez, počakaj!" Jaoez le je obrnil, pa v tem trenutku se je uagnil zadnji del voza, nagnil ae je tadi sod in se zvrnil na naaip in iz aasipa — v ribijak. Janez skoči kakor atrela h konjema, Eokodakar prine dolgo blizn ležežo ranto in vjame arečno sod, s po- močjo drngih ga pa privleče k nasipn zavlečeni 1i krpno r Ali je notri?" vprašali so radovedneži. Eokodak si je zavibal rokave in iskal ačnko t godn. .Pazite, da vas ne vgrizne", norčevali ao le iz Djega nekateri. ,Ne bo ga Tgriznila, nič 8» ni bati", amejal ae je kovač. -Ali mialite. da ima sčnkazobe? Nimogcče!" bregali so se zopet drcgi. nS.yeda j;b ima in grize, ampak kako vaa more vgrizniti tnkajle v gcdn, ko se potepa že nekje v srcdi ribiJRka!" Pa rea, ko bi se bil potapljal gtari bajtar v veliktm scdn do bcžjega vtčera, bi ne bil nasel ačnke. ,Eaj pa pcčaemo zdaj?" obrail se je Eokodak vea pobit k svojim vaafanom. nTako mcdro bi znali tndi ni vprasati. Ne rprasaj, mar\eč po^ej bitro, kaj bočei zdaj storiti!" BJ-z res ne vem. Jaz 88 mcnda vtopim, ci dinge poacči!" javk&l je lesrečni Eokodak, prelivaje grenke aolze. sEje dobiti boto ribo, sžako, oajmaDJe pet fuatov težko ačnko! Takaj-le je, v ribnjaku, pa jo lovite! Da bi pa ili domov, tri nre pota in drogo knpih? To no gre, na gradu že čakajo." Pa zareg ao že prifakovali. rZakaj pa ne grcdo, kje ae mndijo, nerodneži?" čndil se je jezno oakrbnik. .Najbrž bo inseli razpokan a d, vcda j m je na potn iztekla, ps zdaj nalivajo nove." ,Morda jim je sčnka cepnila in jo zdaj vzbnjajo." .Prav dobro, da ate me spomaili. Morama paziti, če je šo živa. AU slssita, kako se kLh;tajo? Nekai se jin je moralo prigoditi." Čez pol nre so bili tlačsni na grajakem dvorisču. .Milostljiva gospoda, pripeljali snao ain\o 87. Tomaža!" začel je Eokodakar 8 treaočim glssom, odkrivsi glavo. n6čnka ae mora skabati žo na dan gv. Tomaža, ako kdo hoče, da jo na gveti večer okrsna." nMi jo že knhamo danea ia sicer ono, katero smo dobili od vas lani, in kattra se je potepala do daceg v ribnjakn." .Naj blsguvoli toraj milostljiva gospoda ohraniti to-le ačnko v ribnjakn za drngo leto." nOhranimo jo, če je vsaj pet fantov —" BJe še več —" .Ali je živa, zdrava — ?" _Da." .Snemite torej sod m prmegite vago." Položili ro 8od na tlak, aneli velik kamen, ki je ležal na pokrovn, sneli pokrov, in iz soda je pomolil glavo — čevljar Šinka. Ogromai, raznzdani smeh je zadonel po v.em dvoriačn. Samo 6čnka je mežikal žalostao s svojimi sivimi očmi, samo bajtar in noratarB Eokodak je stal žalosten ip potrt pri scda. nBekel ai, da mi peljei ščnko av. Tomaža!" dejal je navidezno atrogo baroi, ko ae je že naveličal gmeha. nDa, gospod baroi." ,Pa to ni sčuka!" .Miloatljivi goapod baron, notite se, jaz sem res Sdnka", tresel se je čevljar. BPa jaz hočom ribo — ičukol"  .Ta nam je pobegaila v grajski ribojak", jec  Ijal je atari Eokodak ia pripovedoval na široko celo dogodbo. Drngi so potrdili. ..Milostljivi gogpod ne bo toraj ničesar izgabil; ker pa miram) ščako pripeljati v grad in ne v ribnjak, torej smo drugo Dripoljali." ,Žo veijamem ia sprejmem. Naložite aod ni voz, pokrite ga ia vozite — vam boa že pokazal, kje inaate ščako zvraiti." Poti8nili so Šžuko v sod, pokrili ia vozili k ribnjakn. .Takaj zvrnite to svojo ščakol" Taiek led je pokrival gladino ribnjaka. Ubagi ŠSnkal Pa se niao mogli nstaviti. Saeli so sad, nagnili — in revež Š5aka je brodil in mabal kakor raca v mrzli vodi. nPoberi st ven! klicai je baron, vesel, da ai je kaj izviraega iznislil. Sžnka je plaval na anho. ^Čegava je bila misel, da so tebe v aod dsli in pripeljali?" vprasal je baroa, na vsem teleau ao treaočega Ščnko. aMojai"1 nEaj ti je oblinbil z* to Eokodak?" .Polovico svinje." .No, za polovico svinje je že vredno kopati ss na dan sv. Tomaža." Vaščanje so zavili Šiako v almo, poloiili ga na voz, pokrili a plabto io kožabom ia 80 vračali smejoč ae in kričeč. — Carljar ŠJaka pa ae je kmaln poaašil ia ogrel ter naaledaje teioe z% okrepčavo vžival na 87. Tonaaža dan a kopanjem za«laženo avinjino.