l1ubljana, i?. decembra 195? OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO IV., ŠTEV. 96 Prva seja Mestnega sveta Dne 13. decembra 1957 je bila 1 Seja Mestnega sveta z naslednjim Cevnim redom: 1. Izvolitev predsednika Mestka sveta, . 2. Poročilo o Skladu za pobijanje •koholizmu, 3. Poročilo o problemih organi-. ®ije zdravstvene službe na obrnoč-Ju mesta, *• Komunalni problemi: ,l) rekonstrukcija Centralnega j^tnega pokopališča, I V) projektiranje lokalne kanali-»=ije v območju mesta. Ad I. I; i? predsednika Mestnega sveta h soglasno izvoljen Dr. Marijan ermastia. A d 2. | poročilo o delu upravnega odbo-! j* Sklada za pobijanje alkoholizma i Podal predsednik upravnega od-|!l.ra tov. Joško Gorjanc. Poročilo je (’objavljeno v »Glasniku« št. 94. II $e objavljenemu poročilu je v: Gorjanc dodal še naslednje: ]: * poročilu, katero je bilo objav-1X0 v »Glasniku«, je napaka in si-y r med izdatki v letu 1957: mlečno restavracij na Viču azilo obč. Dobrova 1,580.000 din 380.000 „ Skupaj 1,940.000 din r,.j,7 »ko znaša pravilen seštevek 119 i|°nov 415 tisoč 94 din izdatkov. (v ‘"ključni saldo je 14,903.948 din Izročilu 15,283.948 din). |)r(,l zadnjem odstavku poročila maga Upravni odbor, da naj bi Igjmrabil regres cene mleku za leto ij:., v skupnem znesku 15 milijonov ki o ostalih sredstvih sklada te ""j bi Mestni svet razpravljal. K ii,||_'^ še nekaj pojasnil Upravnega i|,,|*a kalkulacija in predlog sta iz- I.L!1 ja na podlagi izračuna, da se v trajanj razpečava samo pasterizi-30 j! mleko. Od današnjega odkupa 'lil “"6 litrov dnevno, naj bi se dvig-bfl ?' "."P na 40 tisoč lit rov. tako se iitejll,‘' znižala režija mlekarne, in ! prečna cena I.Meku ž>*i l^alaža 6$ "‘roški """i - t,i„ Pri dnevnem odkupu V).oon I *o.tkxi I din zn liter din en litei 26.45 26,00 5,20 2,90 1,35 1,35 t,70 1,55 2.60 2.70 2.55 2,05 1,95 1,24 1,90 1,90 39.49 Skupaj 41,70 nastane razlika 2 din in 21 Nuj.™? liter in se s tem tudi izpo-'Ijali i kapaciteta mlekarne, ki pa y temu še ne bo izkoriščena. Primerjavi izgube v letu 1957/ V, bi bila sledeča: S ];?to 1957 bo odkup 10 milijo-^'liin. 0v mleka, izguba znaša 74 '0,1(>v dinarjev. V letu 1958 pa nuj bi bil odkup 15.600.000 litrov, predvidena izguba 70.845.000 din. Iz tega je razvidno, da bo pokrit del izgube z izkoriščanjem kapacitet, kljub temu, da bo odkup za 3.600.000 litrov večji. Ako računamo izgubo na liter mleku 10,70 din, znaša pri 10 milijonov litrov 107 milijonov din, pri odkupu 13,600.000 litrov pa se dvigne izguba na 145 milijonov. Ta razlika izgube pa bi se pokrila sledeče: Ljubljanske mlekarne naj bi pokrile za 74 milijonov 157 tisoč din in to z znižanjem režijskih stroškov, odkupom, prgdvsem s predelovanjem mleka v sir in mlečne pijače, maslo in prodajaln, za 15 milijonov, naj bi bil še obremenjen sklad 55 milijonov, ki naj bi pa kril nov obrat mlekarne za sladoled. Z uvedbo odloka, da se sme v Ljubljani razpečavati samo pasterizirano mleko, ne smemo gledati samo ekonomske struni, kar bi bilo napačno in pogrošno. I*o vsej verjetnosti so zdravstveni razlogi važnejši in da je mleko, ki ga razpečavajo mlekarne, pod zdravstveno kontrolo in dnevnimi laboratorijskimi pregledi. Povsod v svetu sc mleko pasterizira, kajti samo kuhanje ne preprečuje okužb in ne more odstraniti nesnage. V kolikor še ni mleko dovolj nesnažno pri proizvajalcu, kar sc lahko prepričamo v mlekarni, pa se onesnaži pri pretakanju na cestah, kjer ga razpečavajo povečini prekupčevalci, ne oziraje se na higienske predpise, prali in smeti, ki so na cesti in ki še pospešujejo naknadno okužbo. Na drugi strani pa prodajajo Ljubljanske mlekarne pasterizirano mleko ceneje z garantirano stopnjo maščobe in ga tudi dostavljajo na dom v zaprtih steklenicah brez možnosti okužbe. Da pa bo mlekarna sposobna nemoteno obratovati, ji je zasigurati okrog 85 milijonov investicij za dokončno ureditev mlekarne in sicer: postavitev dveh zidanih barak, ker jim primanjkuje prostora za embalažo, ki mora biti stalno v rezervi (3,5); izpopolniti vozni park. da ne l>o zastoja v prevozu (12); postavitev in gradnja bencinske črpalki1 (5,8); nabava žičnih košaric in embalaže (25); razna oprema za izpopolnitev mlekarne s pasterizerjem, da zusigurnmo nemoteno pasterizacijo mleka, v slučaju eventualnih okvar in boljšega izkoriščanja kapacitete (41). Kar sc tiče izdelovanja sladoleda, so dela v zaključni fazi in bo po vsej verjetnosti prvi ooskus obratovanja že v bližnji prihodnosti, Z izdelovanjem sladoleda na tovarniški način se produkt pasterizira, homogenizira in nizko hladi, tako da bo proizvod popolnoma na trdnem stanju. Higiena in čistoča sta obsolut-no zagnrnntirana. Kvaliteta pn bistveno boljša kot do sedaj znanih sladoledov, ker bo vseboval visok procent tolšče in suhe snovi, kar do sedaj sladoledi nimajo. Zaradi tega ne bo ta mlečni sladoled samo osve- žilo, ampak tudi branilo, ker ga tudi drugje v svetu tako smatrajo. Maščoba, sladkor, aroma in razne začimbe, čokolada, to je vsebina sladoleda. Produkcija je predvidena na okr. 500 tisoč litrov, ki se pa lahko po potrebi dvigne. Ker pa je sc-, zona za sladoled ravno v času naj-večjega odkupa mleka in najmanjše potrošnje mleka v Ljubljani, bo mlekarna lahko odkupovala vse tržne viške, kar bo zopet ugodno vplivalo tudi na proizvajalca, živinorejca. Z ozirom na veliko investicijo, ki je bila vložena v ta obrat, to je 47 milijonov, potrebno pa je še 67 milijonov in v cilju za čimprejšnje prenehanje regresa Ljubljanskim mlekarnam, predlagamo sledeče: 1. čimprejšnje dokončanje obrata in dokončanje montaž, 2. izvršitev potrebne propagande, 5. zasigurati pravočasno tržišče (pred sezono), 4. osvojitev kvalitet po določenih recepturah in 5. pravočasno preskrbeti embalažo, prevozna sredstva ter hladilne naprave. Po možnosti naj hi sklad kril zgoraj navedeno potrebo po investicijskih sredstvih v prehodnih dveh letih, s teni bi odpadle anuitete podje.tju, računajoč, da v letu 1959 ne bo potrebno pokrivati izgub mlekarn. Z izvršitvijo danih nalog in prepovedi prodaje nepasterizirane-ga mleka v Ljubljani, bodo Ljubljanske mlekarne sposobne zmanjšati izgubo, kljub temu, da obdrže sedanjo ceno mleku. Po predvidenih izračunih bo znašala izguba za leto 1958 15 milijonov, vendar je potrebno računati, da jc to začetek, ker je verjetno, da se bo kje zataknilo in bi sc s tem izguba še povečala. V programu imamo 6 mlečnih restavracij: Šentvid, Šiška, Bežigrad, Center in 10 poslovalnic za prodajo mleka, ki jih je treba urediti, predvsem v obrobnih občinah, zn kur bo potrebno okrog 17 milijonov dinarjev, katere naj bi pokril sklad. Upravni odbor je mnenja, da bi sklad ostal kot dosedaj, ker služi predvsem potrošnikom mesta. Ta dajatev je udomačena in praktično nikomur ne prizadene boli. Z ustanovitvijo sklada lahko ugotavljamo, da so zbrana sredstva sklada dobro naložena, da bomo obdržali ugodno ceno mleka, istočasno pa usposobili mlekarno, da bo uravnovesila svoje finance brez regresov. Skrb mlekarne in njenega kolektiva pa naj bo, da izvede tako organizacijo, dn ne bo kamen spotike, to je vestnost in točnost, zn khr so ji dani pogoji. Po obširni razpravi je Mestni svet sprejel naslednji sklep: Mestni svet se z delom upravnega odbora Skladu zn pobijanje alkoholizma strinja in ugotavlja, da je upravni odbor svoje delo zadovoljivo opravil in dn se predlogi, ki jih daje upravni odbor sklada osvojijo. Sredstva sklada zn pobijanje alkoholizma naj sc še nadalje usmerja- jo za dokončanje Ljubljanske mlekarne in njeno usposobljenost za lastno gospodarjenje. Ostala sredstvu sklada pa naj sc uporabijo tudi za kritje drugih družbenih potreb, kot na primer nadaljnje ustanavljanje mlečnih restavracij itd. Ad 3. 1 redsednik Sveta za zdravstvo dr. Jože Beni^er je na kratko poročal o nekaterih problemih organizacije zdravstvene službe na območju mesta. V svojem poročilu je člane Mestnega sveta seznanil predvsem z dvema problemoma: Prvič: o problemu plačevanja zdravstvenega kadra na območju mesta, ki je v posameznih občinah zelo različno in torej v mestu neenotno urejeno. Ker posamezne občine urejujejo vprašanje plač zdravstvenemu kadru vsaka za sebe in brez koordinacije z ostalimi občinami, nastajajo pri plačevonju velike razlike, kar seveda povzroča velike težave in kot posledico tega fluktu-acijo zdravstvenega kadra v občine, kjer so plače boljše. Tovariš dr. Benigcr je nato govoril o skupnem sestanku predsednikov občinskih svetov za zdravstvo in načelnikov oddelkov za zdravstvo občinskih ljudskih odborov na območju mesta, ki sc je vršil 10. decembra t. 1. zaradi skupnega reševanja zadev na področju zdravstvene problematike. Nn (cm sestanku jc bil med drugim obravnavan tudi pravilnik o dopolnilnih plačah za lekarniške uslužbence, ker je večina upravnih odborov ljubljanskih lekarn predložila občinskim svetom za zdravstvo predloge za spremembo pravilnika o plačah lekarniškega osebja v tem smislu, da se dopolnilne plače zvišajo. Ta akcija upravnih odborov je bila posledica sprejetja višjih dopolnilnih plač za lekarniške usluž- x nence v občini Ljubi jann-Center, kjer je ljudski odbor dne 17. oktobra t. 1. sprejel sklep o spremembi pravilnika o dopolnilnih plačah lekarniškega osebja tako, da sc plače teh uslužbencev v občini Ljubljana-Center zvišajo z veljavnostjo od od t. julija t. 1. dalje, Ta akcija v občini Ljubljnna-Ccnter jc imela to škodljivo posledico, dn so bile zvišane dopolnilne plače le lekarniškim uslužbencem v tej občini, medtem ko so bile v ostalih občinah nižje. Zato jc v ostalih občinah nastalo upravičeno razburjenje. Vse to pa jc posledica tega, ker je občina Ljubljana-Ccnter to vprašanje reševala sama zase, ne pa v sodelovanju z ostalimi občinami. Smatramo, da jc treba istovrstno vprašanje v posameznih občinah v mestu navzlic samostojnosti in samoupravnosti občin reševati enotno, ker nastane v nasprotnem primeru v praksi zmeda in tudi druge nepravilnosti. Zato so predstavniki svetov za zdravstvena tem sestanku sklenili, da je take zadeve, ki morajo biti reševane enotno na vsem območju mesta, treba predložiti Mestnemu svetu, ki naj posreduje in vsklajuje ta vprašanja tako, da bodo enotno reševana. V drugem delu predloga referata pa je tov. dr. Benigcr v kratkem seznanil člane Mestnega sveta s stanovanjskim vprašanjem zdravstvenih delavcev. Zdravstveni delavci nimajo v mestu ustrezajočih stanovanj. kar povzroča težave pri izvrševanju njihove službe. Zdravniki, ki delajo v zdravstvenih domovih posameznih občin, bi morali imeti v teh občinah tudi svoja stanovanja, ker bi le na to način lahko uveljavljali načelo, da je zdravnik, ki dela v zdravstvenem domu tudi obenem hišni zdravnik. Toko pa marsikateri zdravnik izvršuje svojo prakso v eni občini, stanuje pa v drugi in še to v neprimernih stanovanjih. Na drugi strani po to povzroča tudi višje stroške. Tov. dr. Beniger je opozoril Mestni svet, do bo treba misliti tudi na rešitev tega vprašanja, če bomo hoteli, da bodo z novo decentralizacijo uspešno delali zdravstveni domovi v občinah. Tovoriš dr. Beniger je v tem krotkem poročilu seznanil Mestni svet samo o teh dveh problemih, za katere je smatral okrajni Svet za zdravstvo, da sta zelo pereča. O ostalih problemih organizacije zdravstvene službe bo okrajni Svet za zdravstvo seznanil ljudski odbor v svojem letnem poročilu o delu v letu 1957. Po razpravi je Mestni svet sprejel sklep, da se vsi problemi, ki jili ie treba enotno urediti, predložijo Mestnemu svetu v svrlio vskladitvc. A d 4. O rekonstrukciji Centralnega mestnega pokopališča je poročal predsednik Sveta za komunalne zadeve inž. Marjan Prezelj, ki je izvajal: Na ožjem območju mesta Ljubljane imamo 7 pokopališč, ki merijo skupaj 289.600 m* s 46.000 grobovi. V to število niso vračunana pokopališča v občinah Šentvid, Polje in Črnuče. Največje je Centralno pokopališče na Zalah, ki meri 219.000 kv. metrov z 31.962 grobovi po stanju koncem leta 1956. Kakor je razvidno iz navedenih številk, zavzemajo pokopališča sorazmerno velike površine, ki se morajo iz leta v leto povečevati v odnosu na stalno naraščajoče število prebivalstva in s tem povezano umrljivostjo. Pri nas in drugod se vedno ostreje postavlja pred odgovorne organe vprašanje racionalne izrabe zemljiških kompleksov, ki služijo za pokopališča. da se ohrani razpoložljivi fond zemlje tudi v njih okolici za poljedelske, oziroma gradbene namene. Centralno mestno pokopališče v Ljubljani leži na rodovitnem ljubljanskem polju, istočasno pa tudi v neposredni bližini teritorija: kjer se razvija intenzivna izgradnja stanovanj in industrije. Vslcd tega velja zn Ljubljano tembolj načelo čim racionalnejšega izkoriščanja sedanjega kompleksa nokopnlišča za pokopavanje umrlih prebivalcev mesta: Kakor že omenjeno zavzema centralno mestno pokopališče (limes 219.000 m*. K tej površini je dokupljeno še novih 33.000 m* zemljišča, ki pa še ni vključeno v urejeni kompleks pokopališča. Na centralnem pokopališču je 31.962 grobov, v katere je bilo v zadnjih 10 letih pokopano 14 014 mrličev. Tz tega sledi, dn je pri mi-rovalni dobi 10 let skoro vsak drugi grob ->e prazen, ker je mrlič strohnel Vsled tega običajnega načina pokopavanja pn ne moremo v prazni- grobove pokopavati drugih mrličev. temveč se širi pnknnnlišče na vedno nove površine. Povprečno število pokopov na leto na centralnem ' mestnem pokopališču znaša 1259, do katerih je povprečno 370 takih, ki niso prebivalci Ljubljane, temveč so tu le umrli. Po analizi, ki jo je izdelal projektivni atelje za osnove preureditve centralnega mestnega pokopališču, odpade na starem delu pokopališča na en grob 11,82 m2 zemljišča, medtem ko sme*odpasti pri sodobno urejenih pokopališčih le 6 m* na grob. Do leta 1985 bo umrlo pri sedanjem tempu naraščanja prebivalstva in sedanji umrljivosti 31.000 Ljubljančanov in 8.650 takih, ki niso stalni prebivalci Ljubljane, skupno torej 39.650 pokopov. Če bi ostali pri sedanjem načinu pokopavanja, bi potrebovali skoraj enako površino, kakor jo zajema današnje pokopališče. Racionalnejšo izrabo zemljišča na pokopališču lahko dosežemo na dva načina, ki sta se v sodobnem svetu že dovolj afirmirala. Prvi način je upepeljevanje umrlih v krematoriju, ki je lahko ogrevan z elektriko, plinom ali koksom. Pepel umrlih se shrani v žare, ki. jih ali pokopljemo v zemljo ali pa v posebne stene tako imenovane ko-lumbnrije. Razumljivo je, da ie pri takem načinu možno doseči zelo velike prihranke na zemljišču, poleg tega pa je upepeljevanje umrlih najhigieničnejši in estetsko ustrezen način pokopa, ki sc je v svetu žc zelo močno razvil, tako n. pr. v Zti-richu upepele nad 60e/o vseh umrlih. Drug način racionalne izrabe zemljišč je v posebnem načinu pokopavanja umrlih v vrstnih grobovih, kjer odpade na en grob ca. 6,0 m* zemljišča. V to površino so vključene vse poti, nasadi in površine med grobovi. Tudi ta način je na sodobno urejenih pokopališčih že močno prodrl. Pri vrstnem načinu grobov pa bi shajali s površino, ki jo danes že imamo nn razpolago, seveda pri pogoju. da odpade na en grob le 6,0m* površine in pri mirovalni dobi do 18 let. Ce pa zgradimo krematorij, bo sedanja površina zadostovala še za daljšo dobo let. Naslednje pereče vprašanje, ki ga moramo rešiti v zvezi z ureditvijo Centralnega mestnega pokopališča. je premestitev Navja, ki se nahaja sedaj na zelo neugodnem prostoru v neposredni bližini Gospodarskega razstavišča in glavnega kolodvora. Ker je zemljišče na zahodni strani Zal še v privatnih rokah in je tam urejena vrtnarija, ki jo ima trenutno še v najemu Mestni pogrebni zavod Zale, je menil Svet za komunalne zadeve OLO, ki je razpravljal o spredaj navedenih problemih, da naj Mestni svet priporoči ObLO Ljubljana - Bežigrad čimprejšoo pridobitev vsega zemljišča na območju predprostora Centralnega pokopališča v javno last. po potrebi naj uvede razlastitveni postopek. Se po naročilu bivšega MLO je Projektivni atelje v Ljubljani izdelal perspektivni program za rekonstrukcijo Centralnega mestnega pokopališča, ki temelji na racionalnejšem načinu pokopavanja, ureditvi njegovega predprostora in krematorija ter premestitev Navja z aproksimativnim predračunom. Delo je vodila posebna komisija pri Svetu zn komunalne zadeve hiv-šeca MLO Ljubljana, ki pn je prenehala z delom, ko je bil organiziran ljubljanski okraj. Program je bil poslan v proučitev preko tajništev Svetu za kulturo OT O. Svetu za zdravstvo Ol O in Svetu za notranje zadeve 01.0 s prošnjo, do podajo postavljenim principom in ureditvi svoje pripombe in dopolnitve. Žal — do danes še niso dali nobenih izjav. Ker je vprašanje rekonstrukcije in ureditve Centralnega mestnega pokopališča vedno bolj pereče, je o spredaj navedeni problematiki razpravljal Svet za komunalne zadeve OLO na svoji seji dne 21. septembra 1957 ter sprejel naslednje zaključke: 1. da predlaga Mestnemu svetu, da imenuje posebno komisijo s sledečimi nalogami: a) na prouči program rekonstrukcije Centralnega mestnega pokopališča, ki ga je izdelal Projektivni atelje, b) da posebej prouči način pokopavanja in pripravi osnutek za pokopališki red, c) da prouči vprašanje izgradnje krematoriju v povezavi z drugimi mesti Jugoslavije, ki delajo na istem vprašanju (Zagreb in Beograd) ter tarifo za pogrebe, č) da poroča na osnovi študij pod n, b in c Mestnemu svetu ter predlaga konkretno pot za rešitev vseh nakazanih vprašanj (javni ali interni natečaj itd.). V komisijo predlagamo naslednje tovariše: predsednik: Tov. Jožko Gorjanc, podpredsednik OLO Ljubljana, člani: prof, inž. arh. Boris Kobe, profesor Tehniške fakultete, inž. arh. Tone Bitenc, asistent na Tehniški fakulteti, inž. arh. Marjan Bohinec, sodelavec Projektivnega ateljeja, prof. Nace Šumi, konservator, dr. Dušan Mis, sanitarni inšpektor, dr. Marijan Mehle, član Sveta za komunalne zadeve OLO, inž. arh. Stane Kovič, za ObLO Ljubiiana-Bežigrad. zastopnik TNZ-OLO Ljubljana. inž. Ciril Jeglič, upravnik Arboretuma Volčji p'otok. Po razpravi je Mestni svet spre-jel sklep, da se sprejmejo predlogi, navedeni v poročilu z naslednjim dodatkom: . Svet za komunalne zadeve in zgoraj imenovana komisija se zadolžita. dn pripravita vse potrebno, da se krematorij zgradi v dveh letih. Za to je potrebno, da se v letu 1958 pripravijo in dokončajo načrti, v letu 1959 pa prične tudi z zidanjem. Občine na območju mesta pa morajo za ureditev Centralnega pokopališča, odnosno za zgraditev krematorija prispevati sredstva in morajo ta sredstva predvideti v svojih proračunih. Nato je inž. Marijan Prezelj po-ročal o projektiraniu in izgradnji lokalne kanalizacijske mreže nn območju mesta. Ljubljanska kanalizacija ima svoje začetke v kanalizaciji stare Emone. kjer je bila najbolj racionalno zgrajeno glede im takratno zazidavo. Ko se je začela Ljubljana v novejši dobi razvijati in rasti je temu razvoju kolikor toliko sledil tudi razvoj konolizaei jskegn omrežja Sunkovit razvoj mesta po letu 1915 pa je zdnlckn prehitel izgradnjo knnnlizaeijskegn omrežja tako v poeledn glavnih zbiralnikov kakor tudi lokalnih knnnlov Liubljnnn ima po načinu sedanje zazidave in svoje bodoče izgrndnie zelo neugoden položaj. Ob Ljubljanici. kateri se moramo zaradi racionalne Izgradnje kanalskega omrežin približevati z glavnimi zbiralniki in razbremenilniki. leže strnjeno in gosto znzidnni mestni predeli. ki so že kanalizirani. Severozahodno severno in severovzhodno od teh žc zazidanih in kanaliziranih predelov pa leže področja nove in-tenzivne izgradnje mesta (šiška, Bežigrad, Savska kolonija, Moste)’ Pri projektiranju temeljnega k*" nalskcga omrežja in njegove >l' gradnje pred in med obema svetovnima vojnama takratni projektanti na tak razvoj mesta niso ra-čiumH, zaradi česar so mnogi kanali že danes preobremenjeni in p/ nanje možno priključevati območij, ne da bi povzročili preplavljanj6 kanalov in kleti, v posameznih primerih pa celo niže ležečih stanovanj in ostalih prostorov. Da bi vskladili nove predele mesto z nadaljnjim razvojem kanalizacije, je že bivši MLO Ljubija”« naročil izdelavo perspektivnega investicijskega programa za kanalsk” omrežje Ljubljane. Program je 'z' delni pod vodstvom posebne kom1-sije Sveta za komunalne zadeve zavoji Mestne kanalizacije ter ga pre .! ložil v revizijo pristojni komisi']1 za revizijo investicijskih program°f pri OLO, ki ga je pregledala ga s posameznimi pripombami in. zahtevami po dopolnitvi pri izdela'1 detajlnih investicijskih program°v predložila Svetu za komunalne devc OLO v potrditev. Program |Z' gradnje je razdeljen na posamez”6 etape, ki obsegajo izgradnjo knn«1' skogn omrežja v prihodnjih 50 let1”: Zaradi zaostanka pri izgrad”) kanalskega omrežja, predvsem pl”1] nih zbiralnikov, predvideva Pr^ gram v dobi 1955-1965 658.OOO.01!11 dinarjev za izgradnjo nnjpotrcbaei' šili zbiralnikov. Povprečna letna "'1 vesticiia bi morala znašati tor”) 65.8 mili j. din. Dosedanja realiz« ci.ia od leta 1955 do 1957 pa je zn«’ šala le 90 000.000 dinarjev name«” predvidenih 205.5 milijonov ali ]c ; 44e/o. vse po ocenah zavoda Mest” kanalizacija, sicer pa za 25°/» _ | Kot vidimo, smo po perspekti'" nem programu- z gradnjo zbiraj”1" Teov že močno v zaostanku, kar"” pri nndalinii intenzivni zazidavi e” moči j v šiški in zn Bežigradom 1 ( posledico visoko preobremenic,l( zbiralnike. Liublionicn sama Pa-.v.j kalem sc sedni izlivajo zbiram1]) zn klinično bolnico, se vedno >’”] spreminjajo v odprt zbiralni ka”fJ ki ogroža zdravje prebivalcev ”” sta in kvari zunanji izglcd m”5 Odobreni investicijski progr”f zn izgradnjo ‘kanalskega omrežjAj, Ljubljuni jc treba izvajati v nem zaporedju posameznih ol®^j vili elementov, če hočemo d0^. efekt, ki ga mora dati urejena nalizacija. . , Pri tem pa sc pojavljata pereča problema: , j6 1. Vsaka ljubljanska občina s'||j določila posebna območja, v k”1^, gradi in bo gradilo predvsem novanjske stavbe, da reši st” vnnjsko stisko. S tem povezano lfe, urejajo obstoječe makadamsko je ste v sodobna vozišča. Oboje v tesni povezavi z gradnjo , |(l nega kanalizacijskega omreži”' brez predhodne proučitve vpl|*\ti' celoten kanalski sistem: Pr^jp)|*' rajo ga razni projektivni "' tei<> Projektivni biroji se ne p°* J« z znvodo"m Mestne kanalizacij®'^ bi vskladili drobno kanalsko je z možnostmi in kapod glavnih zbiralnikov. . jp 2. Mestna kanalizacija je mt In To v letu 1954 in 1955 komP kataster kanalskega