2'aScuJfki
TEDNIK
TRBOVLJE, 19. decembra 1963
ŠTEVILKA 52
LETO XVI
24. decembra praznujejo občani Litije vsako leto svoj občinski praznik, in sicer v spomin na borbe, ki jih je vodila 24. decembra 1941. leta na Tisju II. grupa odredov NOV.
Do leta 1965 nov Zdravstveni dom v Hrastniku
rioves-
(pb) HRASTNIK — Potre- ja leta 1965, ko M ga be po novem zdravstvenem no izročili namenu.
šEErHl H&ŠkSSE SsEEtBB
pa bodo izročili namenu tu- poudarili na sobotni seji obeh J -kimoni sklenili rta di novo šolsko poslopje v zborov občinske skupine “ “ tS prihodnjega
Hrastnik je potrebno pričeti
Šmartnem.
•	Prazniku občine
•	smo posvetili našo
, .	,	leta še ena seja občinske
Litija z gradnjo tega zdravstvenega skupščine s predstavniki de-
2. in objekta, na katerega Hrast- ]ovnjh kolektivov, na kateri
• 3. stran, na kar še posebej nlčanl že nekaj let čakajo.
♦ opozarjamo.
POD KUMOM NOVA SMUČARSKA KOČA -
(OJ.) Trbovlje — Smučarsko društvo Trbovlje bo v nedeljo, 22. decembra, izročilo namenu novo kočo v Dolu pod Kumom (950 m nadmorske višine). Prejšnja koča, ki so jo člani društva komaj dogradili, je zgorela januarja letos,
bi se dokončno domenili o Zgrajen naj bi bil do 3. juli- tem Do-m bodo zgradili na
zemljišču nad Rošem in bo paviljonskega tipa.
V investicijskem programu, ki ga je izdelala Skupščina občine Hrastnik na podlagi obdelanega gradiva in stanja zdravstvene službe v Hrastniku in' glede na potrebe
tobra 1959 odkrita na njej tudi spominska plošča.
PLENUM ObK ZMS V HRASTNIKU
služila pa je predvsem za organizacijo tečajev za najmlajše torov ^ nemoteno funk-
sr* *r: rss
zdravstvenega doma pridobilo primerne prostore za zdravstveno službo, vključno
HRASTNIK — Na izredni seji je plenum občinskega specialistično, razen tistih komiteja ZMS v Hrastniku razpravljal pred dnevi o zadnjih zdravstveni s uz ,	1 J
Pripravah na občinsko mladinsko konferenco, ki bo 22. de- bod° še cembra. Zraven tega so na seji razpravljali še o obširnem in °®.? e ■1'rlS 1	v
kvalitetnem programu dela ter o organizaciji treh tribun ^>ja'nib ^f^Hravsrat mladih, na katerih bodo razpravljali o osnutku novega sta- ®	u, ^	d r ,dv;dena
tuta občine Hrastnik, ki je bil dan te dni v javno razpravo. nega doma Pa JC Predvldena Tribune bodo pripravili na terenih Hrastnik — Rudnik,
Hrastnik — Steklarna in Dol.
tudi lekarniška služba, ki pa bi funkcionirala ločeno od zdravstvenega doma.
Ne samo zdravstveni delavci, temveč tudi ostali Hrastničani žele, da bi bil zdravstveni dom do 3. julija 1965 tudi dograjen.
Seja Občinske skupščine v Trbovljah
(ma) TRBOVLJE — V pe- komisija ni mogla proučiti tek sta v Trbovljah, zasedala vse gradivo, je bila obravna-°ba zbora Skupščine občine va preložena na naslednjo Trbovlje. Po predlogu dnev- sejo; gradivo pa bo pripravnega reda bi morali na seji ljeno do 20. decembra, med drugim razpravljati tudi Na seji je dire!ctor tovarne o organizaciji zdravstvene polprevodnikov v izgradnji »lužbe v Trbovljah. Ker pa inž S[irn p3r(,^ai a doslej tiradi izredno kratkega roka opravljenem delu in o pri-________	.	. "četku poskusnega obratovanja v nrvih obratih v Trbovljah. Povedal je. da so dosedanja dela potekala v redu, zadovoljivi uspehi pa so bili
doseženi tudi pri poskusni ^eno.^u^	občlTe
22. DECEMBER — DAN NAŠE JLA
22-letnico ustanovitve naše slavne Jugoslovanske ljudske armade (ustanovljena je bila 22. decembra 1941. leta v vasici Rudo) bomo v letošnjem jubilejnem letu zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ in Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda lepo proslavili tudi v vsem Zasavju.
V prihodnjih dneh se bomo spominjali vseh slavnih dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne, iz katere so izšli jugoslovanski narodi skupaj z JLA kot zmagovav-ci. Spominjali pa se bomo tudi prispevka, ki ga je dala in ga še daje naša JLA pri izgradnji naše novo domovine. Prebivavci Zasavja pa se bomo še posebej lepo spomnili vseh tistih pripadnikov JLA, ki so v letih 1959 — 1962 pomagali pri izgradnji nove Zasavske ceste, ki je prav zaradi tega že dobila ime »Zasavska cesta JLA«.
Po vseh šolah v Zasavju, po organizacijah ZZB NOV, ZROP in drugod bodo pred 22. decembrom pripravili vrsto predavanj o naši JLA in razgovorov o spominih na slavne dni naše revolucije. Skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami in društvi pa pripravljajo ZROP slavnostne akademije.
V Trbovljah bo slovesna prireditev v počastitev Dneva JLA 21. decembra ob 18. uri v gledališki dvorani Delavskega doma; spored pa bosta izvajala pevska zbora Zarja in Slavček, Delavska godba in učenci trboveljskih srednjih šol. V Litiji bo slovesna akademija 20. decembra ob 19. uri v dvorani na Stavbah, spored pa bodo izvajali člani domače Svobode, člani PD Jevnica in učenci litijskih šol. Hrastničani pa pripravljajo slavnostno prireditev za 21. december ob 17. uri v domu TVD Partizan, na njej pa bodo nastopili učenci vseh treh hrastniških osnovnih šol in nižje glasbene šole ter pevski zbor in godba na pihala Svobode II. — Iz Zagorja nismo mogli dobiti poročila.
KRONIKA TEDNA
v
bili
Zasedal je spl-ošno družbeno-političnl zbor občine Litija (ma) LITIJA, 18. novembra (po telefonu) — Danes se je v Litiji sestal splošni druž-
STOLPEC UREDNIŠTVA Kot smo že sporočili
Prejšnji številki, smo vi«.	, c	.	, irciiu-uumikiii *wi uj-mt
sa- r' ssvS' sss*rkirsvpt u-j.. »»*=*
tl ll! 8 *, Phd 'n- hodnje rešiti še preostala ske8a odbora SZDL, občni-tl le na 8 straneh, venda, ne vprašJanja	skega slndika,nega sveta. ob-
Skupščina občine Trbovlje člnskcSa komiteja ZMS in je na zadnji seji razpravljala drugi družbeno-političnl še o problematiki otroškega lavd varstva v komuni in sklenila
Po naši krivdi.
Naročnike ln bralce opozarjamo, da bo Izšla novoletna številka »Zasavskega tednika« v povečanem obsegu v četrtek, 26. decembra. V njej bo
de-
so skupaj s člani občinske skupščine razpravljali da naj se izdela v sodelova- o osnutku novega statuta ob n ju z organizacijami SZDL. čine Litija ter o doseženi
* obilo zanimivega branja DPM, ZMS in hišnimi sveti realizaciji družbenega plana
za vsakogar.
Uredništvo
analiza o organizaciji varstva šolskih in predšolskih otrok.
predvidevanjih za leto 1963 im o predvidevanjih za raz-
voj leta 1964. — O zboru bomo še poročali.
Seja Skupščine občine Zagorje ob Savi
(m) ZAGORJE OB SAVI — Včeraj je zasedala Skupščina občine Zagorje ob Savi in razpravljala o podaljšanju veljavnosti vrste odlokov, sprejetih v letu 1963, na leto 1964, med drugim tud! odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka, o stopnjah občinske doklade na dohodke od kmetijstva, o občinskem prometnem davku od prometa na drobno itd.
Seja Izdajateljskega sveta »Zasavskega tednika«
TRBOVLJE — 21. XII. bo v Trbovljah seja Izdajateljsk > ga sveta »Zasavskega tednika«. Po predlogu dnevnega reda bodo na seji razpravljali o finančnem poslovanju tednika v razdobju januar — november 1963 in o načinu financiranja »Zasavskega tednika« v letu 1®<4 ter še o nekaterih aktualnih vprašanjih.
Kultura v prihodnjem letu
(pb) TRBOVLJE — V soboto zvečer je bil v Trbovljah občni zbor Sveta Svobod in PD, na katerem so spregovorili o dosedanjem delu in nalogah v prihodnjem obdobju. — O zboru bomo še poročali.
PRIPOROČILO GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE
Gla\ni odbor SZDL Slovenije Je na razširjeni seji i dneh 12. In 13. decembra 1963 razpravljal o osnovnih politienih vprašanjih gospodarskega In družbenega razvoja ter v zvezi s tem o nalogah organizacij Sociali-
si'-ne zveze.
Nadaljnji razvoj vsebuje vrsto nalog, katerih uspeh Je močno odvisen od lastnih pobud slehernega občana in njegovega konkretnega delovanja. Organizacije SZDL naj omogočijo to široko uveljavitev občana.
Pri obravnavi planov In statutov delovnih organizacij In občin naj organizacije Socialistične zveze zagotovijo sproščene razprave na širši osnovi. Razčiščujejo raj številna vprašanja idejno — politične orientacije, dajejo mnenja In pobude o-tekočih In dolgoročnejših vprašanjih gospodarskega In družbenega razvoja.
Oblike in metode dela naj organizacije Socialistične zveze prilagajajo interesom občanov, kar naj tudi po tej strani omogoči vsebinsko poglobljeno in široko dejavnost.
Glavni odbor priporoča vsem organizacijam Socla-■slične zveze, samoupravnim organom gospodarskih in drugih organizacij, organom samoupravljanja v komuni, družbeno političnim organizacijam in društvom, da celotno gradivo V. razširjene seje Glavnega odbora SZDL Slovenije prouče In o njem razpravljajo. Vse to naj jim bo v pomoč pri obravnavanju lastne problematike in njihovem nadaljnjem delovanju.
PROGRAM PRIREDITEV ZA PRAZNIK LITIJE
0 Petek, 20. dec. ob 19. url — Akademija v počastitev dneva JLA v dvorani na Stavbah;
0 Sobota, 21. dec. ob 16. uri — slavnostna seja Občinske skupščine Litija, nato polaganje vencev pred spomenikom NOV v Litij! In na Javorškem pilu, pozneje ogled muzeja NOV in razstave slikarjev Miheliča In Prestorja;
ob 18. uri — tovariško srečanje v sindikalni dvorani
na Stavbah;
# Nedelje, 22. dec. ob 10. uri — otvoritev nove šole v Šmartnem;
ob 17. uri — dramska predstava v izvedbi Mestega gledališča iz Ljubljane v sindikalni dvorani na
Stavbah.
OBČANI LITIJE! Udeležite se prireditev v počastitev 24. decembra — praznika občine Litija!
■
I
24. december
Uspešna prizadevanja
Pred 24. decembrom — praznikom občine Litija je dal predsednik Skupščine občine Litija Stane PUNGERČAR našemu uredniku naslednjo izjavo:
»Letošnje leto praznuje-ob- delovni ljudje vložili vse sile, čina Litija svoj praznik v da bi dosegli in presegli po-času, ko narodi Jugoslavije stavljene naloge, praznujejo 20-Iotnico rojstva Ob oceni preteklega obdob-nove Jugoslavije In v času, ja lahko ugotovimo, da so ko začenjamo novo 7-letno bili plani od leta 1937 naprej razdobje gospodarskega in vsako leto doseženi, osnovna družbenega razvoja. Zato je naloga delovnih organizacij praznovanje občinskega praznika še svečanejše in mu Je dan še večji poudarek.
Leto 1963 je predstavljalo za litijsko komuno razdobje izrednih gospodarskih naporov, da bi realizirali predvidevanja, določena z družbenim planom. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so rodili naoori delavnih ljudi v delovnih organizacijah in na drugih področjih zadovoljive rezultate. V začetku leta je bilo ob postavljenih planskih nalogah mnogo problemov, kako doseči ta predvidevanja. Ugotovimo lahko, da bodo ta predvidevanja ne samo dosežena, temveč tudi presežena.
Prav v času, ko praznujemo občinski praznik, bo večina delovnih organizacij Izpolnila letne planske obveznosti. Lanskoletni doseženi fizični obseg industrfiske proizvodnje bo v letošnjem letu presežen za skorai 10 */o, letošnji družbeni plan pa bo presežen za skoraj 3 %. Iz tega lahko sklepamo, da so
pa je bila obnova hi rekom strukcija osnovnih sredstev; ki so bila izrabljena več kot 55 •/«. S temi vlaganji so bil izboljšani delovni pogoji, Id so prispevali k večji produktivnosti, večjemu obsegu pn> Izvodnje, predvsem pa J« bila dosežena boljša kvalite ta proizvodov. Rekonstrukd ja osnovnih sredstev v posa meznlh delovnih organizaci jah še ni zaključena In b« tekla še najmanj 3 do 4 leta Na drugi strani pa predvlde varno v perspektivnem plana nadaljnjega razvoja, da be potrebno maksimalno izkori stltl obstoječe zmogljivosti,! čimer bo mogoče povečat) fizični obseg in bruto prx> dukt za skoraj 100 Vt taka da se bo v naslednjih sedmit letih povečal od sedanjih 11,5 nrilljarde din na skoraj 20 milijard din.
V preteklih letih — OŠ ustanovitve komune naprej — je bilo vloženo v objekt« družbenega standarda precej nad 1 milijardo din; velHi del teh sredstev je bil vlo žen v stanovanjsko in komu naJno Izgradnjo Industrijskili središč, drugi del teh sre* štev pa le bil namenjen zs šolstvo. V delovnih organizacijah pa so sredstva name-njall za Izboljšanje delovnih pogojev, nemalo sredstev pa
Zasavski revirji v letu 1941 Piše L°ize Pož—
Drugo skupino jc pripeljal Poklc Grahek preko Jablane in Čolniš tik za rudniško kolonijo kjer so nato čakali na dogovorjeni znak za napad na postojanko rudniške obratne straže, ki je bila kakih 80 metrov oddaljena od orožniške postaje. Partizanom so se nekaj po polnoči pridružili še domačini, ki so bili še v legali: Tone Okrogar, Kttrcl Kurent, Janez Ihanc, Bine Lebcničnik in še nekaj drugih. Feliks Pečar in Drago 2erko sta bila povezana z dvema obratnima stražarjema in' da bi ju odvrnila iz poslopja, ki so ga nameravali napasti, sta se z njima dogovorila za sestanek ob desetih zvečer, češ, da jima bosta pomagala pri neki sabotaži. Prerezala naj bi telefonsko zvezo med Zagorjem in Trbovljami, pa tega nisla storila, ampak sla odšla domov. Pečar in Zcrko sta krenila na zborno mesto v Kerinov vrt, kjer jc bilo pripravljeno tudi nekaj orožja.
Prav, ko sta šla preko njive proti postojanki obratne straže, je Ciril Groznik, komandir Revirske čete, ki je akcijo vodil, že ustrelil izpred šamske hiše »Na šah tu«, kar je bil znak za napad. Bilo je to nekaj pred dogovorjenim časom.
Nemška patrulja, ki sta jo sestavljala dva orožnika v Zagorje dodeljene motorizirane ian-darmerije in pomožni policist Ivan Kos, jc prišla namreč prav takrat na svojem obhodu v bližino partizanskih položajev in jih opazila. Dva iz patrulje sta skočila v kritje k zadnjemu vhodu oi-ožniškc postaje, tretjega pa, ki je skočil k spredjim vratom, je ročna bomba, vržena med vrata, težko ranila v nogo ra ga je nato vodja postaje Karl Strauss potegnil v notranjost. Nemška patrulja je seveda divje streljala proti par-
tizanskim položajem. Zaradi teme in dobrega kritja pa niso nikogar ranili.
Partizani so na dano znamenje pričeli na vso moč vžigati po obeh postojankah. Med divjim streljanjem sta Johan Strojin in Slavko Pintar odvrgla šc tri jugoslovanske ročne bombe proti orožniški postaji. Od teh se jc ena razpočila v oknu pisarniške predsobe, kjer je spal pomožni policist Dominik Urbanič in bil ranjen v obraz. Druga bomba, ki je padla v pritlično spalnico ni eksplodirala tretja pa je obležala med okenskimi podboji.
Tone Okrogar in Janez Ihanc, ki sta pripravila orožje za domačine, sta pohitela na dogovorjeno mesto, kjer sta na odseku od Mihclčičeve trgovine do mosta v Toplicah pazila, da nc bi kak orožnik pobegnit Izstrelila sta približno petdeset nabojev.
Pri postojanki obratne straže so partizani skoraj ves svoj ogenj usmerili na njeno čelno stran. Bombi, ki ju jc Lojze Vresk ali Branko Babič zagnal v spalnico v prvem nadstropju, sta prav tako zatajili. Ena je obležala na prazni postelji sredi sobe, kjer jc prenočevalo dvanajst VVerkschutzer. Tudi ti so besno odgovarjali s streljanjem.
Ker partizanom ni kazalo, da bi uspeli, pa tudi streliva jim je že primanjkovalo, jc komandir Ciril Groznik dal znak za umik. Ves napad jc trajal približno pol ure. Partizani niso imeli izgub in so se urejeno umaknili preko Zavin In Gambcrka proti Sentlcnartu.
Skupina na cesti v Zelencu, v kateri so bili Sc Viktor Oven, Franci Košenina in Vinko Če-
bin, ni imela dela, ker Nemci iz Trojan niso sili v Zagorje.
V skupini, ki je v velikem loku obšla Zagorje in je bila določena za razstrelitev ceste v Bev-škem grabnu, sta bila poleg Jožeta Umeka še Lojze Ribič in Milan Mrzel. Ker so hoteli svoje delo temeljito opraviti, so se odločili za razstrelitev visokega cestnega opornega zidu prav za največjim ovinkom. Odtočna cev, ki je bila na tistem mestu speljana pod cesto in so vanjo hoteli položiti razstrelivo, pa, je bila tako visoke, da jc niso mogli doseči. (Sc nadaljuje)
POJASNILO
V našem uredništvu se je te dni zglasil tovariš Franc Saksida z Dola pri Hrastniku. Povedal je, da Je bila organizacija OF pri Sv. Marku ustanovljena 9. JuHja 1941 Franc Saksida Je bH izvoljen za predsednika, Avgust Jordan za tajnika, Vasilij Mllanovič pa za blagajnika. Naslednjega dne jc Franc Saksida sklical sestanek odbora OF, na katerem so razpravljali o odhodu vseh tistih komunistov, ki jih Jc Iskal Gcstapo. v partizane. Ob tej prllUd je bilo tudi dogovorjeno, da bodo poskrbeli za orožje in hrano. Po akciji za Izpraznitev skladišča pri Sv. Marku st« zaprU Franca Saksido, In sicer z obtožbo, da Je dal dva zaboja munlcljc partizanom, da Je vodil sestanke in na njih govoril proti okupatorju. — S tem donolnjujemo navedbe objavljene v 50. številki »ZT« S. 12. 1963.
praznik občine Litija
so delovni kolektivi vložili v objekte za oddih in rekreacijo.
, V nadaljnjem gospodarskem razvoju predvidevamo -večja vlaganja sredstev v nadaljnjo izgradnjo ln modernizacijo obstoječih industrijskih obratov, in sicer z namenom, da se doseže večji fizični obseg proizvodnje, predvsem pa izboljša kvalitete, ki bo omogočila plasman proizvodov na domačem In tujem tržišču.
Občani že več let spremljajo program izgradnje Zasavske ceste. Za našo občino predstavlja ta objekt veliko podarsko pridobitev, ker s to moderno komunikacijo mogoče še nadalje in gotovo tudi hitreje razvijati gospodarstvo litijske občine. Po dosedanllh razpravah je tnogoče pričakovati intenzivnejšo izgradnjo Zasavske ceste, pri gradnji katere bodo V prihodnjem letu sodelovali tudi pripadniki JLA. Zaradi udeležbe pripadnikov JLA pri gradnji te ceste od 1.195) naprej Je cesta že dobila bnc »Zasavska cesta JLA«. Vsi izgledi so, da bo Zasav-
ska cesta dograjena v 2 letih na odseku od Ljubljane do Zagorja; v naslednjih letih pa še do Zidanega mosta oz. do Vidma-Krškega, kjer se bo spojila z osnovno gospodarsko cestno prometno žilo — avtocesto od Ljubljane do Djevdjdlje. Z dograditvijo Zasavske ceste bo v resnici odprto široko gospodarsko področje celotnemu Zasavju, s tem pa bo zagotovljeno temu področju gospodarski razcvet bi nov potencial.
S takimi perspektivami za-črtavajo občani Litije ob praznovanju občinskega praznika nadaljnji razvoj, ki pa nalaga slehernemu občanu, da vloži svoj delež za reall-zadlo tega programa.
Ob 24. decembru — prazniku občine Litija čestitam v imenu Skupščine občine Litija vsem občanom k doseženim usoehom in želim, da b| v nasledntem razdobju z enakim oz. še večjim poletom za"otavljall gospodarski in družbeni razvol komune. Hkrati s čestitkami za občinski praznik občine Litija pn želimo delovnim ljubem tudi čim prijetnejše praznovanje Novega leta.«
K prazniku občine Irti;a čestitajo
24. decembra praznujejo občani Litije svoj ob- ti činsld praznik v spomin na dogodek pred 22.	|
leti, ko se je na Trsju spopadla z okupatorjem II. grupa odredov.
Ob tej priložnosti čestitamo občanom, delovnim organizacijam In drugim tudi v prihodnje kar največ delovnih uspehov:
Čestitkam se z najprtsrčnejšlmi čestitkami za praznik pridružujejo tudi kolektivi delovnih
organizacij:
OBČINSKA SKUPŠČINA LITIJA
OBČINSKI ODBOR SZDL LITIJA OBČINSKI KOMjJT.
ZMS LITIJA OBČINSKI KOMITE ZKS LITIJA
OBČINSKI SINDIKALNI SVET LITIJA
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV UTIJA PREDILNICA LITIJA LESNA INDUSTRIJA LITIJA
KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA
GRADBENO PODJETJE LITIJA
PEKARIJA LITIJA MESARIJA IN
PREKAJEVALNICA
LITIJA
RUDNIKI SVINCA IN TOPILNICA MEŽICA,
POSLOVNA ENOTA LITIJA
DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE S POSLOVALNICO
V	LITIJI
KOM1JNALNLA BANKA LJUBLJANA Z EKSPOZITURO
V	LITIJI
NARODNA BANKA LITIJA
KINO LITIJA GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA Z OBRATOM LITIJA INDUSTRIJA USNJA ŠMARTNO KRESNIŠKA INDUSTRIJA APNA KMETIJSKA ZADRUGA GABROVKA — DOLE ZDRAVSTVENI DOM LITIJA
VELETRGOVINA »MERCATOR« LJUBLJANA S POSLOVNO ENOTO LITIJA
RESTAVRACIJA LITIJA ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV LITIJA ZAVOD
ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO LITIJA TRGOVSKO PODJETJE GABROVKA SPLOŠNA MIZARSKA DELAVNICA GABROVKA STANOVANJSKA SKUPNOST MIUA SAP — TURIST LJUBLJANA S POSLOVALNICO LITIJA
NOVO ŠOLSKO POSLOPJE V ŠMARTNEM PRI LITIJI (na sUki) bodo izročili namena 22. decembra, ko bodo Lilijani proslavljali občinski praznik
Letošnje pridobitve
S področja gospodarstva velja omeniti rekontsrukcij-ska dela v Predilnici, Lesni industriji ter Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve Šmartno. Nadaljevali so z modernizacijo trgovske mreže; v zadnjih dneh pa so začeli z gradnjo trgovsko-štanovanjske zgradbe ob Parmovi ulici, v kateri bo imela poslovna enota »Mercator« Liubljana cca 400 m* prodajnih in drugih površin. Zgrajena je bila nova poštna zgradba, za občinski praznik pa bo odprto tudi novo šolsko poslopje v Šmartnem pri Litih. Omeniti pa velja še začetek urejanja novih prostorov za Lekarno Litiia.
V družbenem sektorju je bilo letos zgrajeno v stanovanjskih blokih 40 stanovani; 24 stanovani na je bilo zgrajenih v hišah individualnih graditeljev. Letos je bila zaključena stanovanjska iz-gradnla na levem bregu Save: začelo pa se te z izgrad-nio novega našel'a na desnem bre^i Save. ki bo ime’o okrog 2.500 prebivalcev. Za nadalinio izgradnjo Litile pa so izrednega pomena tudi ur-banistični orogrami za nase-lia Utiia-Ceuter, Litiia-Desni breg, Litlia-Gradec in Litiia -stanovanjsko naselje nad Predilnico, ki jih je oo-trdila tudi že Skupščina okraja LiubVana, in ob izva-ianiu katerih bo treba skrbeti. da se intenzivira stanovanjsko območie tako, da bo oh etanni oz. sukresivni t>rad-nii vedno ustvarjena zaključna enota z obstoječimi ele-me-ti našel’a.
Med letoSnio živahno komunalno delavnostjo na pod-ročfh občine Litiia pa vella omeniti ureditev vodovoda do Smartna; ureditev PonovKke ceste rn Parmove uHcc; ure-d:tev lavne razsvetljave na Rozmanovem trmi hi Ponoviški cest’- uredite" resfc v novo naselje na Rozmanovem
trgu; komunalne naprave pa so urejali tudi v novem naselju individualnih graditeljev na Gradcu.
In načrti za prihodnje
leto?
V prihodnjem letu bodo v Litiji ustanovili obrat »Elek-trodvigala« iz Ljubljane (prostore bodo uredili v skladiščih Predilnice), ki bo v L fazi zaposloval okrog 80 oseb. SAP Ljubljana bo pristopil k uredtivi servisa in obratnih prostorov, za kar bo v letih 1964 in 1965 namenil 40 milijonov din. 21a ureditev novih poslovnih prostorov bo Državna založba Slovenije investirala do leta 1965 okrog 20 milijonov din. Nove poslovne oz. prodajne prostore pa bosta uredili še »Peko« iz Tržiča ter Mesarija in prekajevalnica Litija. V razšeritev gostinskih zmogljivosti bo prihodnje leto »Restavracija« Litija vložila 15 milijonov din, s čimer bo pridobila 85 novih sedežev. V industrijskih delovnih organizacijah pa bodo
nadaljevali z obnovo oz. rekonstrukcijo osnovnih sredstev.
V	letu 1964 bodo nadaljevali z gradnjo polstolpiča z 20 stanovanji v Litiji in 16 stanovanjskega bloka v Šmartnem. Letos so ob Parmovi ulici začeli z gradnjo trgovsko — stanovanjskega bloka, v katerem bo 400 kv. metrov poslovnih prostorov in 36 stanovanj. 20 montaž nih hiš za nadomestitev stanovanj. poškodovanih ob potresu, pa bo vseljivih v prihodnjem letu, čeprav bi morale biti po pogodbi vseljive že v mesecu novembru letos.
V	komunalni izgradnji pa velja v prihodnjem letu orno niti zgraditev vodovoda do Grbinske ceste in Ježe; nadaljnjo graditev kanalizacije ter ureditev cestne mreže in javne razsvetljave v novem naselju Gradec; nadaljevali bodo z urejanjem kanalizacije v novem naselju Uštjc pri Šmartnem na Savi, pri Litiji pa bodo gradili novo transformatorsko postajo.
11-MESEČNI proizvodni dosežki LITIJSKEGA GOSPODARSTVA
Gospodarstvo s področja litijske občine tudi leto* občutno povečuje proizvodnjo, za kar je iskati vzrok v dosedanjih investicijskih vlaganjih za obnovo zastarelih proizvajalnih zmogljivosti, hkrati pa so tl uspehi odraz vse večjega uveljavljanja delavskega samoupravljanja lit organov samoupravljanja ter vzpodbudnih sistemov delitve osebnih dohodkov po opravljenem delu.
Ob koncu meseca novembra je bil fizični obseg industrijske proizvodnje za 8,5% večji kot v istem obdobjih lani; {danska predvidevanja pa so bila presežena za 2,4 %« Za letos predvidenega fizičnega obsega proizvodnje ne bodo dosegli le v Poslovni enoti Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica.
V prvih 11-tih mesecih letos so industrijske delovne organizacije že presegle letni plan plačane realizacije z* 6,8%. V primerjavi z lanskim letom pa Je bila ob konca novembra plačana realizacija večja kar za 34,9%.
Le plan Izvoza nc bo dosežen, saj so v 11-tih mesecih dosegli le 83,7% za letos predvidenega izvoza.
Mesto komunalne delavnosti in komunalnih organizacij
K osnutku novega statuta občine Zagorj e
Komunalna dejavnost je ena Izmed še vedno precej kritičnih dejavnosti v občini Zagorje ob Savi in je zato ta obveznost občine gleili zadovoljevanja skupnih potreb občanov zelo velika. Pri tem gre predvsem za komunalno dejavnost, s katero je treba zagotoviti nemoteno delovanje komunalnih naprav ter komunalnih uslug in storitev in s tem zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb občanov in njihovih skupnosti glede preskrbe z vodo, preskrbe z električno energijo in javno razsvetljavo, kanalizacijo, snago in odvozom smeti, vzdrževanjem nasadov in zelenic, vzdrževanje ulic, občin, cest IV. reda in javnih poti, regulacij potokov, dimnikarske službe, pogrebnih uslug, PTT uslug, servisov za usluge gospodinjstvom, požarnovarnostne službe, organizacije trgov, kopališč in rekreacije.
S statutom občina določi, da se skrb za pravilno delovanje komunalnih naprav in izvrševanje komunalnih uslug ter storitev, ki so splošnega pomena, lahko poveri komunalnim organizacijam. . Pri tem bi bilo treba doseči, da obveznosti občine in komunalnih organizacij izrazijo č mbolj konkretno in precizno.
V statutu občine bi se morale za vsako od obstrdfiih komunalnih služb posebej
navesti obveznosti občine, kakor tudi okvirni pogoji za delo in razvoj posameznih služb.
Glede odnosov do komunalnih- organizacij bi bilo v statutu občine konkretneje obravnavati organizacijo komunalnih služb, položaj komunalnih organizacij, samoupravljanja, ekonomsko-fi-nančno poslovanje, vsktaie-vanje razvoja komunalne dejavnosti skladno z razvojem občine in statuta delovnih
organizacij s komunalnega področja.
V	ustavi je določeno, da je treba organizacijo komunalnih služb fiksirati. Na tem področju imamo zelo malo zakonskih predpisov, ki veljajo in kateri bi lahko sedaj veljali.
Znano je, da je interes občine do take vrste organizacije izreden, ker te zadovoljuje zelo važne življenjske potrebe ljudi v občini.
V	statutu občine bi bilo zato potrebno določilo, v kakšni obliki se predvidevajo in ustanavljajo komunalne službe: komunalna podjetja, ustanove in servisi (delovne organizacije na področju komunalne dejavnosti), družbene organizacije in neposredno občani. Nadalje bi bilo potrebno določilo glede položaia komunalnih organizacij, kdo oziroma kateri organ ali organizacija lahko predlaga ustanovitev take or-ganziacije, pogoje za ustanovitev in prenehanje poslova-
Kako je potekala gradnja novega otroškega oddelka
(Nadaljevanje iz 51. številke In konec)
21. januarja 1961 je bil imenovan nov gradbeni odbor, sestavljen iz predstavnikov vseh treh-zasavskih občin, za predsednika pa je bil imenovan Milan Kožuh. Na prvi seji je odbor sklenil, da naj prevzamejo sofinanciranje gradnje vse tri zasavske občine — Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi; investitor pa naj še" naprej ostane OLO Ljubljana. Ustanovljena pa je bila tudi stalna zdravniška komisija.
25. maja 1961 je bil slavnostni začetek gradbenih del. Pomen gradnje za Zasavje so orisali tovariši Milan Kožuh, dr. Virgil Krasnik in dr. Ludvik Kramberger. Po triinpol-letnem pripravljalnem delu so bile končno zasajene prve lopate in dejansko tudi pričeta dela. Predstavnik mladinske organizacije je ob tej priložnosti v imenu mladine obljubil, da bo mladina akcijo odločno podprla in pomagala s prostovoljnim delom.
Potem, ko so na seji 19. julija 1961 ugotovili, da je republiška revizijska komisija potrdila glavni projekt za otroški oddelek v predračunski vrednosti 204 milijone din, je 31. julija 1961 SGP »Zasavje« dejansko pričelo z delom. Na seji 29. decembra 1961 pa je bilo ugotovljeno, da so bila gradbena dela ustavljena zaradi izredno hude zime. Tako so bila opravljena naslednja dela: obsežna zemeljska dela, zgrajen je bil skelet kletne etaže in stebri pritličja, pripravljeno ?a vse za montažo žarilne kurjave. Veliko oviro
za napredovanje del pa je predstavljalo pomanjkanje tesarjev in neurejeno stanje lastniških odnosov.
28. aprila 1962 je občina Trbovlje s posebno odločbo ustanovila sklad za financiranje gradnje bolnice in zdravstvenega doma. Gradbeni odbor se je preimenoval v upravni odbor sklada za financiranje gradnje bolnice.
14. oktobra 1962 je odbor pregledal potek gradnje in projektov ter pospešil akcijo za zbiranje pomoči. Dela so bila začasno ustavljena — zaradi pomanjkanja denarja. 27. decembra 1962 pa je odbor preveril opravljeno delo. Ugotovil je, da so bila opravljena naslednja dela: objekt je bil dograjen do strehe, izgotovljena je bila strešna kritina, položene betonske krovne plošče, pozidane predelne stene v vseh etažah in številna druga dela. Sofinanciranje gradnje objekta se ni obneslo, zato je občina Trbovlje najela kratkoročno posojilo pri KB Trbovlje za nadaljevanje del. Sklenjeno pa je bilo, da se zaprosi za posojilo upravni odbor sklada za financiranje gradnje bolnice v Ljubljani v višini 150 milijonov din s tem, da prevzamejo obveznosti vse tri občine.
7. maja 1963, je bila seja strokovne komisije. Razpravljali so o potrebnih sredstvih za opremo otroškega oddelka, o strokovnem kadru, katerega bo za začetek dovolj, vendar bodo težave s stanovanji. Odbor pa je na seji 13. maja 1963 razpravljal o akciji za pomoč in o težavah v zvezi s hišo Božič, zaradi
katere se zavlačujejo dela in odlaša otvoritev.
Iz navedenega pregleda nekaterih najvažnejših dogodkov je razviden pravzaprav suhoparen opis dela gradbenega oz. upravnega odbora ter njegovih komisij, iz katerega pa ni mogoče ugotoviti vso obsežnost in pomembnost opravljenega dela.
Vsa naša javnost lahko izreče vse priznanje nedvomno predsedniku gradbenega oz. upravnega odbora Milanu Kožuhu, neutrudljivemu in neuničljivemu graditelju in ustvarjalcu; dr. Vlrgllu Krasniku za dano pobudo, stalno in zelo uspešno delo pri sestavi programa in sodelovanju v strokovni komisiji; dr. Ludviku Krambergerju, za izredno požrtvovalnost; Tinetu Klopčiču, arh. Marku Zupančiču in inž. Alojzu Cigo-nu, prvemu predsedniku gradbenega odbora Alojzu Ribiču in vsem ostalim članom odborov in komisij, projektantom, Izvajalcem In drugim. Posebno zahvalo pa je treba izreči tudi predstavnikom okraja Ljubljana in Sekretariata SRS za zdravstvo za stalno in skrbno sodelovanje z odborom. Posebno zahvalo pa je treba — še enkrat — izreči vsem podjetjem, ustanovam in posameznikom, ki so v kakršni koli obliki pomagali pri gradnji v denarju, materialu ali z nasveti.
Prirejeno Iz obsežnega sestavka Tineta LENARČIČA — »Otroški oddelek splošne bolnice v Trbovljah — nekaj podatkov o poteku priprav in gradnje«
nja. Zelo važno je tudi načelo javnosti njihovega dela, kontrole s strani občinske skupščine in njenih organov glede zakonitosti, glede celotnega poslovanja, posebno pa odgovornosti na-pram občanom odnosno organom.
V statutu bi se moral konkretno ugotoviti mehanizem samoupravljanja in elementi za statute teh organizacij, tj. način volitev in mandat članov organov upravljanja itd.
Posebno določilo v statutu občine bi moralo urediti tudi vprašanje krajevnih skupnosti in krajevnih odborov pri opravljanju določenih komunalnih uslug.
Glede ekonomsko-finančne-ga poslovanja komunalnih organizacij bi bilo treba v občinskem statutu ugotoviti določbe nekaterih osnovnih organizacijskih in materialnih vprašani iz tega področja. Tu bi bilo predvsem govora o usmerjanju dela komunalnih organizacij, o kontroli cen uslug teh organizacij in o ugotavlianju njihovih obveznosti do družbene skiioncsti in občanov.
Določbe v statutu ne bi smele biti komnromisne glede načel samofinanciranja in poslovanja po ekonomskih cenah.
Tarife za izvrševanje uslug občanom in ostalim koristnikom s strani delovnih organizacij in družbenih služb in drugih dejavnosti naj se formirajo na osnovi ekonomskih cen. Predlog tarife uslug nai bi določali najvišji organi samouoravljanja ob soglasju občinske skupščine. Kadar pa občinska skupščina odredi cene določenih komunalnih uslug, katere ne zagotavljajo normalno ekonomsko poslovanje, bi bilo treba predvideti obveznost občine da bo pokrila razliko. Pr" tem bi se občina noslužila možnosti, da zmanjša ali na
ukine obveznosti komunalne organizacije napram družbeni skupnosti in če to ni dovolj, zagotovi odgovarjajočo dotacijo. Ta princip bi se lahko koristil tudi pri odobravanju raznih olajšav za komunalne usluge.
Skratka: komunalna organizacija je dolžna ob priliki odrejanja cen svojih uslug voditi računa o vplivih posameznih uslug na zadovoljevanje skupnih potreb za družbeni standard, kupno moč občanov, plan gospodarskega razvoja posameznih področij in o stroških poslovanja komunalne organizacije.
Prav tako bi bilo v statutu potrebno določilo glede koriščenja in trošenja tistih sredstev komunalnih organizacij, ki jih te ustvarjajo na podlagi občinskega predpisa.
V	zvezi z zbiranjem sredstev za komunalno dejavnost v občini bi bilo potrebno predpisati posebne udeležbe nekaterih koristnikov določenih komunalnih uslug in objektov, npr. koristnikom, ki s svojimi vozili prekomerno obremenjujejo ulice, ceste IV. reda in krajevna pota bi bilo treba predpisati posebne odškodnine, ali pa jih zavezati. da jih vzdržujejo sami itd.
V	občinskem statutu bi moralo dobiti svoje mesto tudi določilo o programiranju razvoja komunalnih služb za zadovoljevanje skupnih potreb v skladu z razvojem proizvodnih sil in materialnih možnosti občanov, kot tudi politike, izraženo v planu gospodarskega razvoja po-asmezni področjih občine in občine kot celote.
In končno je potrebno, da sc v statutu občine zagotovi tudi določilo, da morajo komunalne organizacije sprejeti svoie statute. V tem določilu bi morala biti zagotovljena vsaj osnovna vsebina statuta.	A. Z.
Udeleženci pohoda XIV. divizije
Prihodnje leto bo minilo 20 let od pohoda XIV. divizije na Štajersko. Odbor za proslavo tega jubileja pripravlja osrednjo proslavo v Ljubljani 4. januarja 1964 z otvoritvijo razstave XIV. divizije in z umetniško akademijo na Gospodarskem razstavišču, 5. januarja 1964 pa bo partizansko srečanje v Beli krajini, od koder je XIV. divizija začela svoj slavni pohod.
Te proslave se bodo udeležili vsi preživeli borci pohoda XIV. divizije na Štajersko in tovariši iz Hrvatske, ki so pomagali diviziji pri pohodu preko njihovega ozemlja.
Pripravljalni odbor zbira imena udeležencev pohoda, da bi lahko vsem pravočasno poslali vabila. Zato prosimo
— vse udeležence pohoda XIV. divizije na Štajersko, ki so krenili 6. I. 1944 iz Bele krajine, da pošljejo svoj točen naslov z navedbo enote, v kateri so se nahajali ob pohodu In čas, ki so ga prebili v diviziji.
Omenjene podatke pošljite Predsedstvu Zveze združenj borcev NOV Slovenije, Ljubljana, Beethovnova 10/L
ŠPORTNI TEDNIK
Pomen rekreacije v praksi
Rekreacija iri nova ideja. Ljudje so jo poznali v vseh dobah, čeprav ji še nikoli niso posvečali toliko časa, kot prav zdaj. Ljudsko razvedrilo je torej brez dvoma toliko staro kot človeška družba. Toda industrializacija vnaša v rekreacijo danes povsem nove oblike, vidike in standarde. Napredek v mehanizaciji delovnega procesa je danes osvobodil človeka nekdanje velike fizične utrujenosti, a ga je na drugi strani pahnil v drugo, še hujšo utrujenost, namreč v živčno in duševno. Modemi način proizvajanja življenjskih dobrin torej zmanjša človekovo kreativnost, mu omogoča ekspresijo njegove osebnosti na delovnem mestu.
Ker pa ne morejo delovni ljudje izraziti svojih ustvarjalnih teženj na lastnem delovnem mestu, iščejo izven njega v prostem času "primemo nadomestilo. Ta prosti čas pa je začel delovni človek izrabljati na načine, s katerimi ie začel škoditi sebi, svoji delovni ustvarjalnosti in preko tega celotni družbi. To je vzrok, da so problem rekreacije pričeli reševati ne samo športni delavci, temveč ludi sindikalne organizacije, ki so v največ ji meri odgovorne, da bo tudi ta oblika dejavnosti dobila tisto mesto, ki mu ga socialistična družba nudi. Ko govorimo o rekreaciji, ne smemo prezreti, da ie tudi kultumo-pr »svetno dejavnost potrebno vključiti v ljudsko razvedrilo, ki bi vključevala v svoie organizacije kar največ ljudi, ne flede na starost, spol in spo-lobnost. V mnogih primerih le ie pokazalo, da od družbe vodena, usmerjena in organizirana rekreacija delovnih Hudi povzroča mnogo manj-k> škodo delovni učinkovito-iti delavca rn s tem tudi manjše zlo celotni družbi. To »omeni, da vprašan ie rekre-icije ne sme ostati še naprej
stvar volonterstva, ampak pomembno politično vprašanje, s katerim je treba seznaniti ljudi in jim pomagati pri praktičnem reševanju problema ljudskega razvedrila povsod, posebno pa še v delovnih organizacijah.
Značilnost modernega življenja nam razkriva spoznanje, da rekreacija dandanes ni več okras ali razkošje modernega življenja, ampak njegov nujen sestavni del. Seveda se tega še ne zavedajo vsi ljudje. Zato še lahko najdemo razme nazore o pomembnosti ljudskega razvedrila, ki razkazujejo samo popolno nerazumevanje bistva rekreacije in tudi neobčutljivost za ritem in duha sodobnosti. Znano je, da postaja danes vprašanje ljudskega razvedrila vedno bolj živahno obravnavan problem širokega kroga strokovnjakov: fiziologov, psihologov, ekonomistov in drugih. Ne stoji pa ta problem sam zase, temveč se kar najtesneje veže v biofi-ziološko celoto: delo — utrujenost — počitek. To je zaprti krogotok treh pomembnih biofizioloških stanj, ki se vedno prelivajo po zakonitosti vsega živega ena v drugo.
Ta specifičnost je v tem, da ima lahko rekreacija kot način obnavljanja delovnega potenciala pri človeku tudi svojo aktivno, to je oblikovalno funkcijo. To pomeni, da rekreacija ni samo stanje mirovanja ali pa pasivnega počivanja, ampak aktivno sodelovanje v tistih oblikah udejstvovanja, kjer se oblikuje vse tisto, kar mu mehanizirani delovni proces krni, kjer lahko izraža vse tiste vire vso je osebnosti, ki jih ne more izraziti na svojem delovnem mestu. To je vzrok, da postaja aktivna rekreacija pri modernem človeku nuina dopolnitev njegovega osebnega razvitja. (Nadaljevanje v nas. številki)
Nova zastava (D. O.) HRASTNIK — Za an republike je Strelska nižina »Hrastnik - Rudnik« .azvila društveno zastavo. Med slovesnostjo na Zasipih v domu PVV je med drugimi inž. Emil Kohne opisal delo strelske družine in dosežene uspehe. Predstavnik Rudnika rjavega premoga Tr-bovlje-Hrastnik, Medvešek pa je razvil društveno zastavo in jo izročil Karlu Šuštarju, ki se je v imenu vseh strelcev zanjo zahvalil in zagotovil, da bodo strelci dosegali v prihodnje še večje uspehe. Ob tej priložnosti so bili nagrajeni s priznanji tudi najzaslužnejši delavci v strelstvu.
Po slovesnosti je . bilo tekmovanje v streljanju z vojaško nuškč, na katerem je nastopilo 25 ekip. Prvo mesto ie osvojila SD »Hrastnik-RudniV« (Kirn, Ostrovršnik. Gtantni) s 127 krogi (od 150 možnih) in pokal v tratno last- drugi so bili strelci SAK iz Tržiča s 106 krogi, tret H člani SD Lnlre Hohkraut iz Trbovelj s 105 krogi itd.
Drsanje in kotalkanje
(k) TRBOVLJE — Kot kaže bodo še ta mesec ustanovili pri TVD Partizan Trbovlje sekcijo za drsanje in ko-
talVan ip
Drsališče m kotalkališče bodo predvidoma uredili na prostoru sedanjega letnega telovadišča. Trbovlje bo obiskala tehnična komisija republiške zveze za drsanje in kotalkanje, ki bo ugotovila, če so dani pogoji za zgraditev kotalkališča in drsališča.
Nov klub v Trbovljah (k) TRBOVLJE — 30. novembra so v Trbovljah odprli v spodnjih prostorih doma TVD Partizan nov klub. Za ureditvena dela Je društvo porabilo okrog milijon dinarjev.
Klub je namenjen vsem članom TVD Partizan; v n lem so radilskl ln televizijski sprejemnik, strokovna teiesno-vzgojna literatura in vsi mladinski časopisi. Klub Je odprt vsak dan od 16. ure naprej.
Pomanjkanje vaditeljev
, Tudi pri TVD Partizan Zagorje je opaziti občutno pomanjkanje predvsem trenerjev in vaditeljev. Vsekakor je 35 članov več kot preveč na enega vaditelja, tako da je skoraj povsem onemogočeno individualno delo s perspektivnejšimi posamezniki.
Sicer je pa v TVD Partizan Zagorje včlanjeno 250 aktivnih članov. Vsekakor je treba tu omeniti specifičnost delovanja zagorskega Partizana: pozimi in delno spomladi je opaziti občuten padec števila aktivnih članov, za kar je iskati vzrok v mrzli in nezakurjeni telovadnici.
Dolga leta se je zagorski TVD Partizan boril z nepremostljivimi denarnimi težavami. Stanje se je nekoliko izboljšalo lani, ko je bil ustanovljen sklad za pospeševanje telesno-vzgojne in kulturne dejavnosti v občini ter letos, ko naj bi dobivali sredstva iz proračuna. Toda doslej so dobili iz proračunskih sredstev od predvidenih
600.000	din le 400.000 din, nekaj malega pa tudi iz sklada. Omenjenih 600.000 din je bilo za najnujnejše vzdrževanje 53-let starega doma, ki ni bil obnovljen vse od leta 1910, ko je bil zgrajen. Za normalno delovanje in za funkcionalne izdatke pa bi potrebovali nekaj nad en milijon dinarjev. Glede na občutno pomanjkanje sredstev za osnovno dej ar nost potemtakem ni čudno, če so morali odpovedati to ali ono tekmovanje, kar ra vsekakor ni vzpodbudno, tako za same člane, kot tudi ne za vodstvo Partizana.
Na enega vaditelja odpade 35 članov. Omeniti pa velja, da sedem vaditeljev in vaditeljica ne prejmejo niti dinarja nagrade za svoje delo, ker vodstvo TVD Partizana nima potrebnih sredstev niti za občasne nagrade. Zaradi preobremenjenosti in premajhnega števila vaditeljev, se dogaja, da so morali odklanjati pionirje, ker jim niso mogli zagotoviti potrebnega strokovnega vodstva pri vadbah. V edini dvorani doma pa se mimo članov Partizana, ki redno vadijo, zvrsti vsak teden, v glavnem dopoldne, približho 500 šoloobveznih otrok iz zagorske osemletke.
V okviru TVD Partizan Zagorje delujejo štiri sekcije; To so: sekcija za rokomet, za namizni tenis, za odbojko in za orodno, telovadbo. Mimo tega pa vodstvo TVD Partizan Zagorje prireja tudi smučarska 'tekmovanja v alpskih disciplinah, sankanju in smučarskih skokih.
Najvidnejše rezultate je vsekakor dosegla sekcija za orodno telovadbo, katere člana sta tudi mladinka Mar-lenka Kovačeva in mladinec Marjan Povšnar. Za Marienko Kovač pravzaprav povemo vse, če ponovimo izjave znanih jugoslovanskih strokovnjakov za orodno telovadbo, ki trde, in to povsem upravičeno, da je Kovačeva ena od najbolj nadarjenih jugoslovanskih mladink.
Po dosedanjih uspehih sodeč bodo že v naslednjem letu tekmovali zagorski mladinci in mladinke v III. tekmovalnem razredu Pri delu sekcije za orodno telovadbo je treba pohvaliti požrtvovalnega telesnovzgojnega delavca-trenerja Antona Drakslerja in Franca Bašlja.
Vsekakor je največja želj# vodstva in članov TVD Partizan Zagorje, da uredijo letno telovadišče, ga prekrijejo in uredijo igrišča za vse športne igre, razen za nogomet. Mimo tega pa imajo v načrtu tudi ureditev igrišča za tenis in badminton ter zagraditev galerije nad dvorano in temeljito obnovo doma. Vse to bi pa terjalo precejšnja denarna sredstva. Vprašanje je, če se jim bo posrečilo zagotoviti za to potrebna sredstva.
J. S.
Od 'LA
ppfSKggwwh
AgNa
Iz dveh razlogov pa nisva obiskala naših znancev, prvič, ker je bila to zelo neprimerna ura, da jih vrževa iz postelje, drugič pa zato ne, ker bi jih po vsej verjetnosti zelo težiko našla, ker sem pozabil točen naslov doma. Smola! Usmerila sva se torej nazaj, odkoder sva prišla ln po dvajsetih kilometrih vožnje naletela na nek motel, kjer so gorele luči. V recepciji je bilo
vse kakor izumrlo. Cez nekaj minut je le prišlo neko dekle, ki nama je dalo ključ od vveekend hišice št. 7. Se prodno sva šla spat, sva poravnala račun, v neko »spominsko« knjigo pa sem vpisal svoje ime. Vprašala naju je samo še, če sva Turka; šele sedaj sva se počutila resnična inozemca. Ko sva se zjutraj prebudila, naju je pozdravilo sonce na jasnem nebu. Navdušeno sva se spravi-
la na pospravljanje avtomobila, ko se je na naju nenadoma vlila huda ploha. Zbežala sva v »svojo« hišo m presenečeno strmela v oblačno nebo. Ni nama bilo razumljivo, odkod naenkrat moker pozdrav z neba. Pozneje sva se na ta, na Danskem vsakdanji pojav, privadila.
Ko sva se vozila skozi center Kopenhagna v smeri Ka-stropa, je izglcdalo mesto či-
sto drugače kakor ponoči. Promet je bil zelo pester. Najbolj značilni pa so kolesarji. Teh je na tisoče in skoraj bi verjel, da ima vsak Danec svoje kolo. Pri njih ni opaziti nobene nerodnosti in jih je zanimivo gledati, kako lahkotno se sučejo po vseh cestiščih, dostikrat kar vmes med pisano množico avtomobilov. Omeniti pa je treba, da je kolesar vsestransko zavarovan in da ga vsi vozniki motornih vozil smatrajo za enakovrednega v cestnem prometu. V mestu samem je veliko število kolesarskih stez in še večje število opozorilnih tabel, ki vsakemu vozniku narekujejo previdno in obzirno vožnjo. Število kolesarjev je poglavje zase; na drugi strani je zanimivo to, s kakšnimi kolesi se na splošno vozijo. Pripomnili
moram, da se mi zde danski kolesarji zelo konservativni, kajti pretežna večina njihovih koles je zelo stara. Ce si ogledaš nekatera, te postane strah, da se vsak hip lahko sesuje v prah. Medtem ko sva na cesti Torveg čakala, da se bo spustil dvižni most, ki je speljan čez ožino pristanišča Christian, sem opazoval mlado, lepo domačinko. Sedela je na tako starem mopedu, kot da bi ga zsy nekaj sto dinarjev kupila pri »Odpadu«. Dvomim, da bi kdajkoli pripravil kakšno Slovenko da tega, da bi se usedla na takšno »razvalino«. Danci glede tega niso izbirčni in tega niti 3e opazijo, za nje je vozilo le sredstvo, ki služi namenu.
(Se nadaljuje)
VAS OBVEŠČEVALEC«-
ne žene, mame, stare mame in tete
Mali oglasi
Zakonca brez otrok želita osebo za pomoč v gospodinjstvu ▼ dopoldanskih urah (od 11. do 14. ure). Plača dobra. — Naslov v upravi lista
Prodam avto »Zastava 750«
19.000	km — brezhiben za
950.000	din. — Naslov v uredništvu.
Po lahki metodi učim krojiti in šivati — Kuclar, Partizanska c. 6.
Preklicujem za neveljavno izgubljeno zdravstveno knjižico štev. 545333 na ime Pavel Burkeljc, Trbovlje, Gimnazijska c. 18.
Kino Delavski dom v Trbovljah: 19. decembra, sovjetski film »CAPAJEV«; 20.—23. decembra nemški barvni CS film »POLNOČNA REVIJA«; 24.—26. decembra mehiški CS film »OKUS NASILJA«.
Kino Svoboda - Trbovlje II:
19—23. decembra slovenski barvni film »SREČNO KEKEC«; 24. In 25. decembra ameriški barvni film »CRN! NAREDNIK«.
Kino Svoboda-Zasavje v Trbovljah: 21. in 22. decembra jugoslovanski film »VOJNA«;	28.—30.	decembra
ameriški barvni fUm »BELA DIVJINA«. Preti stave; v sobotah ob 17. bi 19.15, ob nedeljah ob 15., 17. in 19.15.
Kino Svoboda II. v Hrastniku: 21.—23. decembra ameriški barvni CS Fi’m »BLAGO V SREBRNEM JEZE-
RU«; 24. decembra sovjetski film »JEVDOKIJA«; 25. in 26. decembra italiiansko-špansti film »SKANO BO-A«.
Kino Delavski dom v Zagorju: 21.—23. decembra ameriški film »NENADOMA V PRETEKLEM LETU«; 25. in 26. decembra ameriški barvni film »JAGUAR, GOSPODAR DŽUNGLE«.
Kino Litija: 20,—22. decembra italijanski film »LJUBIM. LJUBIŠ«; 24. in 25. decembra ameriški barvni CS glasbeni film »KARNEVAL V NEW ORLEANSU«.
Kino Šmartno pri Litiji: 21. in 22. decembra francoski barvni VV film »SLABE ŽENE«; 25. decembra jugoslovanski VV film »MARTIN V OBLAKIH«.
OBJAVA
Ce se želite učiti mednarodni jezik ESPERANTO, sl* lahko priglasite v dopisni tečaj pri Dopisni šoli Zveze esperantistov, ki se bo začel v decembru. Nizka učnlna 3.590 dinarjev, vključuje 10 zvezkov lekcij in tri dopolnilne seminarje.
CK Zveze mladine Slovenije je tudi oriporočll članom občinskih In okrajnih vodstev ZMS ter klubom OZN, da se priglasc za dopisni tečaj. Za te veljajo posebni pogoji.
Prijave In navodila za dopisni tečaj zahtevajte pri: ZVEZA ESPERANTISTOV, Dopisna šola. Ljubljana, Komenskega 7, p. p. 239.
ZAHVALE
Vsem, ki ste spremljali na zadnji poti našega dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica
VINKA SENEKOVIČA
mu poklonili vence in cvetje, iskrena hvala. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom in prijateljem za njihovo pomoč, nadalje Delavski godbi in pevcem »Zarje«.
Žalujoča žena Marija, sin In hčerka z družinama
Zaključni računi • Zaključni računi
FANIKE NOVAK,
roj. Pogorelc
se prisrčno zahvaljujemo sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih nudili svojo pomoč, vsem številnim priiateljem, znancem in sorodnikom, ki so jo spremili do njenega prezgodnjega groba, ji poklonili vence in cvetic ter izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Drnovšku in dr. Ireni Ivančičev! za požrtvovalno zdravVemje ter za vso skrb in ne®o ob težki bolezni. Gajskemu d'uštvu Rudnik Trbovlje se iskreno zahval'uVrno za tako nol-no udeležbo in počastitev njenega skomina.
ZMujočl mož Ludvik. -»In Morij*« z družno, hči Ani z družHo In ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadomestljiv! izgubi našega dragega moža, očeta
IVANA MOČIVNIKA, st.
se iskreno zahva''"ulemo zdravnikom dr. Dn’ancu, dr. Smrekarjevi, dr. Toplaku, ki so mu lajšali bolečine med nle^ovo težko bolezni to. Prisrčna bvarla tov. direktorju in ostalim uslužbencem pod!etia »Mehanika«. vsem sorodnikom, sosedom. m-tisteiiem in znancem iz HraVmka in Trbo-vrH. ki so »a snremili na niegovd zadnli noti, darovali ven "e in cvet te.
žalvloča žena, hčerka ln sinova z družinama
liftiaiia
TRBOVLJE
Rojstva: Angela Gačnik, Zagorje, Kopališka 8 — deklico; Olga Paš, Zagorje. Kisovec 72 — dečka; Julijana Rogiič, Dolgobrdo 7 —a dečka; Antonija Bajda, Škofja riža 3 — deklico; An-, gela Mivcc, Knezdol 15	"
deklico: Frančiška Resnik,' Ravne 7 — deklico; Anica Ceperiin, dol 176 — deklico; Alojzija Klančišar, Zavine 6	— deklico; Leopolda!
Germ. Hrastnik 10 — dečka; Marija štefanec, Žabjek, 16 — deklico; Štefanija Barič, Ribnik 8 — deklico: G*-'zela Greben, Studence 34 — deklico.	!
Poroke: Alojz Deželak, tehn. risar, Kešetovo 6 in Marin-' ka Škrinjar, zlatarka. Opekarna 4; Ivan FrajlS, del. Kolodvorska 13 in Vera Pristav, Opekama 28; Marijan Bončina, usl, Idrija in Ela Gorjup, del.
'ZaJcuJfhi
TEDNIK
Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik Lilija Trbovlje Zagorje ob Savi — Glavni In odgovorni urednik Mart)an LIPOVŠEK — Ureja uredniški odbor — Uredništvo In uprava Trbovlje., Trg revolucije 11 U. telefon 80-191 - Kačur pri NB meznn številka 20 din — Na-ročnina mesečno 66 din četrt letna 180 din polletna 360 din celoletna 720 din — Poštnina plačana v polovim — Lisi liska CP »Gorenjski tisk« v Kraniu — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo
AKTIVA
KOMUNALA TRBOVLJE na dan 31. decembra 1962
PASIVA
v 000
I.	Osnovne sredstvu Se daniš vrednost osnovnih Sedanji vrednost sredstev ribe II.	Orugc oblike sredstev Benka m blagajna Kupa ie druge terjatve Zaloge	 Or n v« aktiva	sredstev skutine po- l 1 1 1 t 1	276,135 15247 37,180 10,127 6,786 15,989	I.	Viri stalnih sredstev Poslovni sklad	;	* t . t Sklad skupne porabe . Rezervni sklad tn drugi skladi : II.	Druge oblike virov seUstev Krediti pri banki .	; Dobavitelji tn druge obveznosti . Drugi pasiva		292,392 4,416 5,461 20,268 10,257 28,670
Skupaj .	.		—361,464"	Skupil- .	.	361,464~~
Vodja računovodstva: Mira Saje
Predsednik UO: Slavko Knez
Direktor:
Avgust Povše
ieM
Občinski odbor Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev Trbovlje vljudno vabi vse svoje člane in ostalo občinstvo na
SLOVESNO PRIREDITEV V POČASTITEV DNEVA JLA, ki bo v soboto, 21. decembra 1963 ob 18. uri v gledališki dvorani delavskega doma v Tr bovljah.
PTT PRIPOROČA;
— oddajte novoletna voščila čimprej, a najkasneje do 22. decembra.
V LETU 1964 VAM ŽELIMO MNOGO USPEHOV!
Radijski spored
Poročila vsak dan ob 5.15, 7.00. 800. 10.00, 12.00, I3j00, 14.00, 17.00, 1800, 2300 in 2400; kmetijski nasveti vsak dan ob 12.15; vsak dan za vas ob 16.00; radijski dnevnik ob 19J0; oddaja Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vsako nedeljo ob 8.05 in 1205, vsak ponedeljek, četrtek in soboto pa ob 14.35; Pozor, nimaš prednosti! vsak dan ob 11.00 uri.
ČETRTEK. 1». decembra
1.0S	Z opernih in koncertnih odrov; 925 Slovenski pevci, orkestri in ansambli zabavne glasbe; 10.30 Pet
sejem; 1705 Majhni zabavni ansambli; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer narodnih pesmi in napevov.
rodne in ponarodele; 10.15 Zaključni prizor Leoncaval-lovih Glumačev; 12.25 Radi bi vas zabavali; 13.30 Romanska glasba na francoskih festivalih; 14.35 Domače za prijetno popoldne; 1520 Zabavna glasba; 18.10 Pojejo jugoslovanski zbori;
19.05	Glasbene razglednice:
20.00	Revijska glasba; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 21. decembra
8.05	Vedre melodije za konec tedna; 925 »Mladina poje«; 9.45 Harmonikar Art van Dammc; 10.15 Mali na-mdno-zabavni ansambli;
12.25 Izbrali smo za vas;
13.30 Glasbeni sejem; 15.40 Naši amaterji pojo; 19 05 Glasbene razglednice; 20.00 Priljubljene melodije; 21.*0 Sobotni ples; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 22. decembra
8.00	Mladinska radijska igra; 10.00 še pomnite, tovariši ..1030 Ura popularne orkestralne glasbe; 11.50 Paganinijevc skladbice za kitaro; 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov;
15.05	Iz francoske glasbe; 16 00 Humoreska tega te-dna: 17.05 Hammond orgle;
17.15	Radijska igra: Živi in mrtvi} 17.43 Glasba iz zn* meni lih oper; 2000 Izberite
svojo popevko.
PONEDELJEK, 23. decembra
8.05	Dvajset minut s sek strtom iz Jarš; 8.25 Šesta-' nek z zabavnimi orkestri;.
10.15	Instrumentalna glasba F. Mendelssohna: 10.55 Glasbena medigra; 12.25 Prijetne melodije; 13.30 Glasbeni sejem; 15.15 Zabavna glasba; 18.10 Zveneče kaskade; 18.45 Pola sodobne medicine; 20.90 Simfonični koncert orkestra Slovenske fil harmonije.
minut za novo pesmico in Pozdravi ža mlade risarje; PETEK, 20. decembra 1225 V pesmi od Triglava	8.05 Majhni zabavni ansam-
do Vardarja; 13.30 Glasbeni	bli; 8.30 Jugoslovanske na-
§ S SODIŠČA §
W
Živel je z mladoletnico
(o) TRBOVLJE — ALOJZ VENE, rojen 1.2.1936 v Ga-bcmiku pri Novem mastu, Stanujoč Bralce it. 62, pošta Hrastnik, rudar, zaposlen na Rudniku v Hrastniku, je bil obsojen na 3 mesece zapora, pogojno na leto dni. A. Vene Je živel od maja pa do 25. julija 1961. leta v skupili •obl s Sonjo ŠEŠKO, rojeno 28.2.1944. leta v skupnem gospodinjstvu in imel z njo redne spolne odnose. S tem je storil kaznivo dejanje divjega zakona z mladoletno osebo po čl. 193/1 KZ.
Na glavni obravnavi pred Občinskim sodiščem v Trbovljah je obdolženec dejanje in krivdo priznal ter se zagovarjal, da je oškodovanko (Sonjo Šeško) spoznal v rudniku Sečovlje. Ko je tam odpovedal službo in prišel v Hrastnik, je Sonja Š. prišla to njim. Najprej je stanovala pri neki družini v Hrastniku, v začetku maja 1.1961 pa je prišla k njemu na Srnice. Priznal je tudi, da sta livela v skupnem gospodinjstvu in da sta imela redne spolne odnose. V zagovoru pa je navedel, da je imel namen oškodovanko poročiti in ji je zato kupil tudi poročno obleko, vendar ga je oškodovanka brez vsakega vzroka zapustila in odšla k svoiim staršem.
Ko 'c sodišče ugotovilo, da doj norokc ni prišlo, je tudi uvidelo, da obdolženec ni imel resnega namena noro-#iti se z oškodovanko. Zakaj do poroke ni prišlo po kriv-
di obdolženca, ki je imel poleg oškodovanke Sonje š. še druge ženske (kot je izpovedala oškodovanka) ali pa zaradi oškodovanklne samovoljne zapustitve obdolženca, ni bilo bistveno vprašanje za nadaljnji razvoj kazenske zadeve. Ugotovljeno je, da je obdolženec A. Vene vabil v pismih oškodovanko naj pride k njemu v Hrastnik, kar je oškodovanka tudi storila glede na povabila in obljube, da jo bo poročil.
Sodišče je tudi menilo, da je vzrok oškodovan krnela predčasnega poroda prav dejstvo, da je obdolženec s poroko zavlačeval in' mu zato ni verjelo, da ga je oškodovanka zapustila brez vsakega vzroka, temveč zato, ker je zgubila upanje, da jo bo res poročil.
ODNESLA JE 179 KOSOV
STEKLENINE
'(o) TRBOVLJE — Od poletja 1961 pa do poletja 1963, dokler ie bila zaposlena v hrasCnčški StekJarnš, si ie Suzana Drnovšek, rojena 12. marca 1936, stanujoč Mamo št. 25 pri Hrastniku, prilastila 179 kosov raznih steklenih izdelkov v skuoni vrednosti 10.109 dinarjev. S tem je sto-ri’a kaznivo delanje tatvine (čl. 249/1 KZ). Ker si je s prilastitvijo tulih premičnih stvari želela prid.obiti premožen'sko korist, jo ie sodišče v Trbovljah spoznalo za krivo tor jo obsodilo na 3 me-
sece zapora, pogojno za dobo
2 iet.
Obdolženka je dejanje in krivdo priznala. Zagovarjala se je pa, da je kaznivo dejanje storila zato, ker je bila pod vplivom svojega bivšega moža. Sodišče takega zagovora ni upoštevalo, meneč, da je obdolženka dovolj stara in samostojna, da bi bila pod tolikšnim vplivom bivšega moža.
V dokaznem postopku je bila ugotovljeno, da je cbdol-ženka začela krasti steklenino takoj po prihodu v Steklarno in vse do odpovedi službe. To pa kaže, da je dejanje storila naklepno in da je nemogoče govoriti o tem, da je bila vsekakor pod vplivom moža (kateremu je nosila na Gorenjsko steklenino), niti ne, da o tatvini ni ničesar razmišljala. Sodišče je bilo mnenia, da je obdolženka za vsako tatvino bila dobro pripravljena, saj je morala iti mimo vratarja z ukradenimi predmeti in ni dvoma, da ie je dejanje storila premišljeno in sistematično.
PRODALA STA 221 kg SVINCA
(o) TRBOVLJE — Jožeta G nima, rojenega 24. aprila 1928. stanu-očega Hrastnk št. 74, zaposlenega v Steklarni in Franca Vidmarja, roie-nega 30. aprila 1943. stanujočega Hrastmk š'.56, je Občinsko sodišče Trbovlje spoznalo za kriva ter ju obsodilo vsakega na tri mesece zapora, pogojno za dobo dveh let.
J. Grum ie v času od maia do julija 1963 vzel z dvorišča Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik 145 Vg sri^ra v vrednosti 13.000 din; F. Vidmar na je nrav tam v času od tonila do juti la tega leto vzet nrav tam. kot Grum. 75 kilogramov svinca v vredno-
STROJNA TOVARNA TRBOVLJE Prodamo:
3 revolverske stružnice in
2 vrtalna stroja
Cena po dogovoru. Vse informacije dobite v Organizacijsko investicijskem sektorju.
sti 6700 dinarjev. Svinec sta prodala »Dinos« (Odpad) v Hrastniku. Na podlagi tega sta storila kaznivo dejanje tatvine (ČL 249/1 KZ), Občinsko sodišče pa ju je spoznalo za kriva.
Obdolženca sta dejanje in krivdo priznala, zagovarjala sta se pa, da sta bila prvi mesec v službi pri SGP »Hrastnik«, ki je takrat izva-
jalo gradbena dela v TKI Hrastnik in da nista imela denarja oziroma sredstev za preživljanje. Zato sta želela s prodajo svinca priti do potrebnih sredstev. Sodišče ji-ma ni verjelo, da si nista mo. gia na kak drug način in ne s tatvino pomagati in priti do denarja zi preživljanje za toliko časa, da bi dobila plačo.
Nesreče
HRASTNIK — Na industrijski cesti pri apnenicah v Hrastniku so se 9. decembra ob 1330 uri splašili Francu Zakrajšku konji. Konji so potegnili voz v breg, tako da se je voz prevrati na Zakrajška. Pri tem je Zakrajšek dobil pretres možganov.
Odpeljali so ga v trboveljsko
bolnišnico.
HRASTNIK — 9. decembra dopoldne ob 1130 uri se Je pripetila obratna nesreča V jami rudnika Osojno v Hrastniku. Po nasipu se je zavalil blok materiala in pritisnil ob steno Ivana Hudina, starega 32 let, delavca — kona-ča, doma Iz Hrastnika. Hudina so z ranjeno hrbtenico preoel tali v trboveljsko bolnišnico.
■
I
I
■
OPOZORILO!
Vse koristnike vodomerov na področju občine Trbovlje opozarjamo,
da vodomere zavarujejo pred mrazom.
škodo, ki bi nastala zaradi nezadostnega zavarovanja vodomerov, bodo morali nositi
koristniki sami.
Komunala Trbovlje j Pitni vodovod j
Hudobni veter 4
»V moje stanovanje,« je rekla, potisnila torbico pod pazduho to šla s hitrimi koraki po hodniku.
Dvigalo se je ustavilo nadstropje niže. Obstala je, se obrnila k meni in me pogledala.
»Stopnice so pri dvigalu,« sem jo prijazno poučil.
»Morda pa bi bilo res bolje, če nc bi šla dol.«
»Tudi jaz bi tako rekel.«
»Ali me iščejo?«
»Da. Toda šele jutri zarana bodo začeli iskati v tej hiši. Pa še takrat samo, če nc bodo zvedeli, kdo je Waldo.«
Pogledala me je. »Waldo?«
»Ali ne poznate Walda?«
Počasi je zmajala z glavo. Dvigalo je odpeljalo spet nekam navzdol. V očeh se ji je zrcalil strah.
»Ne«, je brez sape rekla, »toda spravite mc « lega hodnika.«
Obstala sva pred vrati mojega stanovanja. Vtaknil sem ključ v ključavnico, naglo odprl, odsunil vrata in tipal po stikalu. Zdrknila je kot privid mimo mene. Rahlo je zadišalo po sandalovini. Zaprl sem vrata, vrgel klobuk na stol in jo opazoval, kako je počasi šla k igralni mizici, na kateri sem razpostavil šahovske figure v problemu, ki ga nisem znal rešiti. Takoj ko je stopila v sobo in so se vrata za njo zaprla, ji je izginil strah iz oči.
»Igrate Šah?« je vnrašala a zadržano previdnostjo. kot da je prišla gledat mo je risbe in nič drugega. Želel sem si, da bi to bilo res.
Umolknila sva m prisluškovala, kako so sc nekje zunaj zaprla vrata dvigala in kako so odmevali koraki na drugo stran hodnika.
Malce prisiljeno sem se nasmehnil, ker mi ni bik) do smeha, šel v maihno kuhinio in poiskal dva kozarca, šele zdaj sem onazil, da še zmeraj držim pod nazduho nleno jopico in klobuk. Stonil sem k pisalni omari in stlačil oboie v predal. Potlei sem se vrni! v kuhinio, poiskal zadnii ostan-k dobrega viskija in pripravil dva kozarca pijače.
Ko sem sc vrnil s kozarr-ma v roki. ie držala pištolo in merila name. Bila je maihna avtomatična 'ništola z nVrilem iz biserne matice. Njene oči so sc razširile v grozi.
V vsaki roki sem držal no en kozarec. Obstal sem in reke’: »Morda tudi vas ta veter spravila ob pamet. Zasebni detektiv sem in vam lahko to tudi dokažem, če mi dovolite.«
Slabotno le pokimala. Počasi sem stonil k mizi, postavil en kozarec na n'mo stran, šd potem na dru"o stran mize. nostavl? tia drugi kozarec in poiskal med svniimi vizitkami ta*o, ki ni imela oslovskih ušes. Sedla fe, si pogladila obleko čez kolena, v desni na le še zmerom držala pištolo in merila name. Potožil sem vizitko pole" niene-a kozarca in sedel.
»Ne pustite, da bi vam Jedo prišel tako blizu.« sem io nosvari* »vsekakor nc takrat, kadar mislite resno. Sicer pa vaša pištola niti ni Odnrta«
Pogledala le v tla, sc zdrznita to vtaknila pitio’i) v torbico. Z enim nožirkom ie sofla nol pUa^e ?z k-remr-a, ga postavila trdo nazaj na mizo m vzela vizitko.
»S tem viskijem ne postrežem vsakomur. Tega si nc morem privoščiti.«
Našobila je ustnice; »Kot vidim, bi radi denar,
ne?«
»Kaj menite?«
Ni mi odgovorila, toda njena roka je bila spet zelo blizu torbici.
»Tokrat ne pozabite odpeti pištole,« sem ji svetoval. Roka se ni premaknila. Nadaljeval sem; »Možakar, ki mu je ime Waldo, je precej velik približno 1,80, vitek, temnolas in ima rjave od, nos in usta sta za moj ukus preozka. Oblečen je bil v temno obleko, v prsnem žepu je ime! bel robček in očitno se mu je zelo mudilo, da bi vas vidci.
»Ali vam ta opis kaj pove«?
Spet je segla po kozarcu.
»To je torej Waldo. In kaj je z njim«? Imel sem občutek, da se ji v glasn malce že pozna viski.
»Zgodilo se mu je nekaj zelo čudnega. Na drugi strani ceste je krčma... Kje pa ste bil pravzaprav ves večer?«
»V avtu sem sedela,« je hladno rekla. »Pravzaprav večino tega časa.«
»Ali niste opazili, kako so se zbirali ljudje na drogi strani ceste?«
Njene oči so pravile, da ne, pa jim to a* uspelo. Njena usta so rekla; »Opazila sem, da se je moralo tam zgoditi nekaj nenavadnega. Videla sem policiste in rdeče luči m domnevala san, da se je kdo ponesrečil.«
»Lahko bi rekli tudi tako. Pred tem pa vas j• iskal tisti WaIdo. Prišel je v krčmo, opisal je vas m vašo obleko.«
(8e nadaljuje)
ZASAVSKI TEDNIK* ZASAVSKI TEDNIK • Z AS
■
f '

Televizor
mopedell
kolesarili
Od kod italijanska rodbinska imena v Zasavju
V Zasavju živijo slovenski železnico od Celja do Ljub-
domačini, ki Imajo, italijanska družinska imena. Tako živi v vasi Selišče pod Vačami (v bližini Peč v Moravski dolini) družina Biaggio. Na Vačah so doma Garanti-niji, družino takega imena pa je mogoče najti tudi v bližini Time pod Zasavsko goro. V vasi Cerovec v Ja-blanški dolini so doma Ber-cieriji. V Stangarskih poljanah, dobro uro hoda iz Litije proti S tangi pod Jančami, živi kmet z imenom Benega-lija. V zadnjem času ima spremenjeno družinsko ime.
Takih družin, ki imajo tuja imena jtaiijanskega izvora, pa je v Zasavju še več, tako npr. Floreniniji, Lazzariniji in drugi. Precej tujih imen imajo — med drugimi — tudi prebivavci v Loki pri Zidanem mostu.
Včasih kdo vprašuje, odkod izhajajo imena prebivalcev Zasavja. To je prav lahko pojasniti. V prejšnjih časih, v preteklem stoletju, so prihajali v Zasavje ljudje iz raznih tujih dežel, ki so pri nas našli zaposlitev. Ko so pred letom 1849 gradili
ljane, je bilo v Zasavju največ tujcev, tako iz Italije, Madžarske in drugod. Po opravljenem delu so se mnogi vrnili domov, nekateri pa so ostali tu, se poročili z domačinkami in se privadili naše govorice. Obdržali pa so ime, pravzaprav priimek, ki je ohranjeno še do zdaj, čeprav živi od naslednikov že nekaj rodov.
V Litiji se je med gradnjo železnice naselil italijanski krojač Tuma. Ostal je pri nas in njegova lepa hčerka Terezija je postala žena slavnega slovenskega notarja in pisatelja Luke Svetca. Praded kmeta Menegalija v vasi Štangarske poljane pa je prišel v Zasavje kot zidar. Tudi ta je ostal pri nas, zdaj pa živijo tu še njegovi potomci. Pred leti pa štan-garskemu župniku Sajetu ni bilo všeč, da bi Imel v fari človeka, ki ima tuj priimek — Benegalla. Zato Je svetoval kmetu, da naj bi prevzel lepo zveneče slovensko ime In končno sta se sporazumela za Menegalija.
(ji)
»... Usmili se me«, mimoidoči
S Vida P. iz Trbovelj nas je B opozorila na grdo ravna-
#	nje neznanega lastnika
•	majhnega mačka. Ko so © pred dnevi šli v večernih B urah otroci iz vzgojno S varstvene ustanove »Mar-O jelka« iz ~ Zgornjih Trbo-B velj po mleko, so naleteli B v bližini Jermana v Gali brskem ob cesti na vso B premraženo mlado mač-B ko.
Otroci so se mačke usmilili, ko na so prišli domov, so šele opazili, da ima na vratu obešeno tablico, na kateri ie pisalo: »Rojen avgusta 1963. Usmili še me!«
»Ce bi le dobila v roke tistega človeka, ki je tako ravnal z mlado mačko, bi mu povedala svoie«, je vsa ogorčena dejala Vida P.
Menimo, da k tej nevsakdanji »zanimivosti« komentar ni potreben!
Za kratek čas
Stari natakar Je umri. Njegova vdova kliče na splritl-stlčnl seansi njegovega duha, toda mizica molči.
— Zakaj se ne oglasiš?
Tišina.
— Zakaj ne odgovarjaš?
Mizica se ne zgane.
— Vsaj nekaj reci?
Tedaj se iz temine zasliši slaboten glas;
— To ni moja miza ...
»Ljubim ga, ker Je on človek železne volje In hoče zmeraj tisto, kar hočem Jaz.«
To je fotografija starega Zagorja
Te dni nas je nadvse razveselilo pismo, Id ga nam je poslal naš stari naročnik P. iz Zagorja ob Savi. V njem sporoča, da Je zadovoljen, ker smo začeli priobčevati domače zanimivosti.
V pismu nam je tudi zapisal: »Ker objavljate v Zasavskem tedniku le najnovejše fotografije našega Zagorja ob Savi, vam prilagam sliko tega kraja Iz leta 1925 (desno). Sprememba ln napredek je nadvse očiten.«
Naročniki In bralci — posnemajte in sodelujte! .	“
KOŽO NOTER*«,
Nagradno žrebanje za proizvajalce svinjskih kož s 4000 nagradami priredi v sezoni 1963-64 »Koteks-Tobusi in predelovalci svinjskih kož
Odrite vse prašiče in shranite potrdila za oddane svinjske kože, ki Vam dajejo pravico do udeležbe pri nagradnem žrebanju
ŽREBANJE:
15. decembra 1963, 15. februarja 1964. 15. aprila ,1964
..TOLE VEN