Stran 67.
Kmetijstvo.
Reorganizacija kmetijske družbe.
Zadnja številka »Kmetovalca" nam je prinesla vest, ki bo gotovo močno razveselila vse prave prijatelje Kranjskega in tudi naše kmetijske družbe. »Kmetovalec" poroča namreč, da je glavni cdbor c. kr. kmetijske družbe sklenil preosnovati kmetijsko družbo v toliko, da se dosedanjemu delokrogu glavne družbe in njenih podružnic doda nov delokrog.
„Kmetovalec" piše v poročilu o zadnji seji glavnega odbora:
Vsled ukrepa v odborovi seji dne 7 aprila 1. 1899., da je družbo tako preosnovati, da dobi posredovanje kmetijskih potrebščin po kmetijskih podružnicah zakonsko oblike, in da bo tem podružnicam eventuvelno omogočeno, pridelke udov zadružnim potom spravljati v denar (glej »Kmetovalca" št. 7. iz I. 1899. stran 55.), je družbeni tajnik vsled naročila v napominjani seji sestavil načrt h taki preosnovi družbe ter je nasvetoval:
Pridržujoč sedanjo upravo in način delovanja družbe in podružnic, naj se spremene družba in podružnice v registrovane zadruge z omejenim poroštvom. Podružnice naj delujejo kakor dosedaj za pospeševanje kmetijstva v svojem okolišu, a naj delujejo vrhu tega kot nakupovalne in prodajalne zadruge, in sicer s strogo omejitvijo na gospodarske potrebščine, zlasti pa mora biti izključeno kolonijalno in manufaktursko blago, celo pa opojne pijače. — Glavna družba naj pa deluje istotako kakor dosedaj, a kot zadruga naj bo zavezna ter prigledna oblast podružnic in strogo kmetijskih zadrug in društev, ki se prostovoljno priklopijo družbi. — Sedanja družbena pravila naj se v svrho take preosnove prilagode zahtevam zakona z dne 9 aprila 1. 1873. ter naj se predlože prihodnjemu občnemu zboru družbe.
Glavni odbor je bil soglasno v načelu s tako pre-osnovo ter je* izvolil odsek, sestoječ iz gg. predsednika Murnika, podpredsednika Povšeta, Lenarčiča, barona Lichtenberga in dr. pl. Wurzb8cha. Ta odsek naj ves načrt tako uredi, da bo podlaga podrobnemu posvetovanju prihodnje seje glavnega odbora.
Družbeni tajnik je predlagal, naj se prične s snovanjem živinorejskih zadrug in zadrug za rejo bikov, razložil je potrebo in osnovo takih zadrug ter predložil pravila ter vse potrebne vzorce golic in knjig za živinorejske zadruge (31 komadov) in zadruge za rejo bikov (19 ko-madov) po osnovi štajerskega deželnega odbora. Glavni odbor je soglasno sprejel ta predlog na podstavi toplega
priporočila gosp. odbornika Lenarčiča, ki je predlagal osnovati istočasno, kjer treba, tudi konjerejske zadruge ter je izročil predloga posebnemu odseku v presojo in preračunanje. V ta odsek so bili izvoljeni gg.: Lenarčič, Pavlin in Rohrman.
Ti sklepi, ako se izvrše — 'n da se izvrše, o tem ni dvoma — utegnejo postati znamenitega pomena za našo deželo. S tako preosnovo kmetijske družbe se vstvari nakrat velika in močna zadružna organizacija. Nihče ne more tajiti, da je taka organizacija potrebna.
Imamo sicer v deželi že začetek neke kmetijske organizacije, a pokazalo se ;e, da je ta organizacija skrajno spodljiva in naravnost pogubljiva. Ta organizacija, ki ima svoje središče v »Gospodarski zvezi" se sploh ne bavi z nakupovanjem kmetijskih gospodarskih potrebščin in s prodajanjem kmetijskih pridelkov in kmetskih domačih obrtnih izdelkov, nego se bavi samo s kupčijo s kolonijalnim in z manufakturnim blagom največ pa še s kupčijo z opojnimi pijačami, z žganjem, vinom in petjotom.
Šele nekaj tednov je tega, kar sta poljedeljsko in pravosodno ministrstvo izdali naredbi, v katerih se je taka organizacija, kakor jo je vstvarila „Gospodarska zveza" v naši dtželi najstrožje obsodila kot nezdravo in škodljivo, ter določili, da se morajo kmetijske zadruge baviti samo s kupovanjem kmetijskih potrebščin in prodajanjem kmetijskih pridelkov, sploh pa da morajo biti zasnovane na podlagi mejsebojnega gospodarstva članov.
Prav ker je takoimenovana katoliška kmetska organizacija nestvor, ker je če tudi je bila morda iz dobrih namenov zasnovana — popolnoma ponesrečena in je celo zgrešila pot poštenja in solidnosti, je nujno potrebna krepka, na zdravi podlagi osnovana resnično kmetijska organizacija, tako nam hoče podati c. kr. kmetijska družba, kakor kaže njen gorenji sklep.
Kadar bodeta odseka, ki sta bila od glavnega odbora izvoljena, da uredita načrt, svoje delo končala, govorili bomo obširnejše o tej zadevi.