VARSTVO NARAVE, 16 (19901, 49-99, LJUBLJANA 49 Favnistični pregled ptic slovenske obale Faunistic Survey of Birds Occurring on the Slovene Coast Iztok Škornik & Tihomir Makovec & Marko Miklavec Ključne besede: slovenska obala, Sečoveljske soline, Škocjanski zatok, popis, ptiči, varstvena prizadevanja Key words: Adriatic Sea, Slovenia, Sečovlje salt-pans, Škocjanski Zatok, list of birds, protection efforts IZVLEČEK: Avtorji delijo obravnavano območje na dva ornitološko najzanimivejša predela: Sečoveljske soline in Škocjanski zatok. V končnem seznamu obravnavajo 221 vrst ptic, od tega v Sečoveljskih solinah in okolici 207 vrst in v Škocjanskem za toku in okolici 184 vrst. V Sečoveljskih solinah in bližnji okolici je bilo registriranih 109 negnezdilcev, pri 9 vrstah je status vprašljiv, 89 vrst pa tu gnezdi stalno ali občasno. V Škocjanskem zatoku in okolici je bilo registriranih 105 negnezdilcev, pri 4 vrstah je status vprašljiv, 75 vrst pa tu gnezdi stalno ali občasno. Popisane vrste delijo na 5 naravovarstveno pomembnih vrstnih kategorij. Pri vsaki vrsti sta navedena status vrste in število opazovanj vrste. Favnistični podatki dopolnjujejo dosedanje poznavanje ptic na slovenski obali; nekateri podatki so za obravnavano območje objavljeni prvič ali pa so podatki o njih v naši literaturi izjemno skromni. Na koncu je predstavljeno dosedanje naravovarstveno prizadevanje za varstvo omenjenih ornitološko zanimivih lokaiitet. ABSTRACT: For the purpose of this study the area dealt with is divided into two ornithologically most significant sections: Sečovlje salt-pans and Škocjanski Zatok. The final list presented is concerned with 221 bird species, of which 207 species occur in the Sečovlje salt-pans and 184 species in Škocjanski Zatok and their respective surroundings. In the former locality 109 non-breeding species were recorded; the status of 9 species is questionable, and 89 species breed there either regularly or occasionaly. In the latter locality 105 non-breeding species were recorded; the status of 4 species is questionable, and 75 species breed there either regularly or occasionally. The species which were recorded arc divided into five categories with regard to their occurrence. For each species its local status and the number of observations are presented. Faunistic data presented in this paper extend the current knowledge of birdlife on the Slovene coast. Some of the data are new for the area dealt with, in other cases current data in Slovene literature are extremely modest. In conclusion, nature conservation efforts for the protection of the ornithologically significant localities mentioned above, which have been performed up to now, are presented. Delo posvečamo spominu pokojnega kolega, prijatelja in ornitologa Gorana Palčiča-Palca, ki je veliko pripomogel k nastanku tega dela. 50 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale 1. UVOD Pri Črnem Kalu, ob cesti, ki se s Krasa spušča proti morju, se kraška planota s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom prevesi v prijazno flišno pokrajino slovenske Istre. Zaradi lege ob jugozahodnem delu Tržaškega zaliva je gričevnata slovenska Istra pod neposrednim vplivom toplega sredozemskega podnebja in je tako edina slovenska pokrajina, ki je zares mediteranska. Ena najbolj izrazitih in atraktivnih pokrajinskih potez slovenske Istre je stik kopnega in morja. Slovensko obalo med Miljskim hribom in ustjem reke Dragonje, dolga je vsega 46 km, sestavljata dva različna geomorfološka elementa: tam, kjer se morje s svojo abrazijsko energijo zajeda v obalne griče, so nastale slikovite, nekaj deset metrov visoke prepadne stene flišnega klifa, tam, kjer so se reke in potoki prebili do morja, pa so se na aluvialnih nanosih izoblikovale prostrane ravnice. Prvotno zamočvirjene, z lagunami prepredene ravnice je človek skozi stoletja preoblikoval v solinska polja, od katerih so se pred nezadržnim vplivom urbanizacije ohranile le še miniaturne soline v Strunjanu in prostrane Sečoveljske soline. Nekdanje koprske soline so obsegale dva ločena predela. Manjše območje je z južne strani v polkrogu oklepalo Koper, ki je sicer stal na otoku, s kopnim pa je bil povezan z dvema obrobnima nasipoma solin. Soline je razdvajal potok Badaševica, ki je odlagal svoje nanose. Soline pa so bile tudi na severozahodni strani Kopra in sicer na obeh straneh Rižane. V začetku 20. stoletja so zaradi ponovnega znižanja odkupne cene soli pričeli opuščati pridelovanje. Tri desetletja so bile nekdanje koprske soline prepuščene delovanju vremena. Večkrat so celotno območje preplavile visoke vode Rižane ali pa jih je zalila morska voda. Zamočvirjena tla solin so postala leglo komarjev, ki so prenašali malarijo. Koprske soline se niso ohranile. Kot spomin nanje stojita ob mestu Koper Škocjanski zatok in Bonifika. Tako kot nekoč še danes veljajo zamočvirjeni predeli in predeli, obdani s trsjem, za legla komarjev in jih je potemtakem treba čimprej izsušiti. Zaradi napačnega vrednotenja takih biotopov sta resno ogrožena dva predela na slovenski obali: Sečoveljske soline in Škocjanski zatok. Večina biologov ima ta dva dela slovenske obale za favnistični cldorado, drugi pa menijo, da je to območje popolnoma neizkoriščeno, zato si več delovnih organizacij prizadeva, da bi ta dva dela "neizkoriščene" obale komercialno uredila. Večina načrtovanih posegov je že spremenila razmere v okolju, ponekod pa tudi popolnoma uničila nekdanji ambient. Z naravovarstvenega vidika uvrščamo Sečoveljske soline in Škocjanski zatok med najpomembnejšo naravno dediščino Slovenije. Celotna slovenska obala je izjemna ornitološka lokaliteta, kjer se ustavljajo številne ptice na svoji selitvi in prezimovanju. To območje je med drugim tudi najsevernejša obmorska postaja ptic selivk v Sredozemlju. Prav tako pa je slovenska obala zanimiva po svojih enkratnih gnezdilcih in zasluži vso pozornost, ki naj se kaže v posebnem naravovarstvenem režimu. Slovenska obala je zanimiva kot bivališče redkih in za znanost zanimivih vrst ptic. VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 51 2. MATERIAL IN METODE DELA Terensko delo je obsegalo v glavnem podatke opazovanj, uporabljeni pa so bili tudi podatki na osnovi ujetih in obročkanih ptic. Nekatere vrste so bile določene po oglašanju ali petju, pri zamenljivih (sestrskih) in težko določljivih vrstah pa samo na osnovi ulova in določevanja v roki. Opazovali smo podnevi, včasih tudi ponoči. Pri opazovanju smo uporabljali daljnoglede povečav 7x50, 8x30, 9x70, 12x40 in 20x50. Nekaj vrst je bilo evidentiranih in obročkanih na gnezdu. Pri lovu smo uporabljali stoječe najlonske mreže 3,3 m x 12 m. V seznamu vrst navajamo lastne podatke, v nasprotnem primeru je vir podatka naveden. Dvomljive in netočne podatke smo izločili. Podatke o ovratniškem papagajčku (Psittacula kramerl) zaradi neavtohtonosti izpuščamo iz dela. V tabelah so predstavljeni redovi: Gaviiformes, Podicipediformes, Pelecaniformes, Ciconiiformes, Anseriformes, Falconiformes, Gruiformes, Charadriiformes in Lariformes. Vrste iz drugih redov navajamo v seznamu za tabelami. Od navedenih redov smo v tabele uvrstili le vrste, ki so bile opažene več kot dvakrat v različnih mesecih. Pri vrstah z majhnim številom podatkov so navedeni vsi. Isto velja za vrste, ki smo jih na opisanem območju opazili ali ujeli samo enkrat ali dvakrat oziroma nekajkrat. Vrst Larus ridibundus in Larus cachinnans nismo uvrstili v tabele, ker sta bili absolutno opaženi v vseh opazovalnih mesecih od leta 1982-1987. Opazovanja so iz obdobja 1980-1987. Gradivo obsega podatke, zbrane v 77 dnevih v letu 1982, 148 dnevih v letu 1983, 106 dnevih v letu 1984, 64 dnevih v letu 1985, 60 dnevih v letu 1986 in 74 dnevih v letu 1987. Pet opazovanj je iz obdobja 1980-1981. V Sečoveljskih solinah in okolici je bilo opravljeno 205 terenskih obhodov v obdobju 1982-1987, v Škocjanskem zatoku in okolici pa 322 terenskih obhodov v istem obdobju. Pet terenskih dni je bilo opravljeno pred letom 1982. Skupaj je bilo opravljeno 532 terenskih obhodov. Število terenskih obhodov po posameznih mesecih je prikazano s preglednicama (si. 1 in 2). Za delo v Sečoveljskih solinah in na Steni pri Dragonji ter v soteski Argile smo uporabljali plezalno opremo. nrsr - LETD J F M A M J J A ; S 0 N D 1982 3 - ! 1 1 2 - 1983 5 - 1 1 3 10 3 6 1 4 4 i 1984 I - 6 3 4 10 4 11 3 - - 1 1985 1 2 2 I 4 2 1 3 1 - 1 4 1986 1 • 1 -1 " 2 3 2 5! 2 6 6 1987 7 8 6 6\ 6 6 4 - 5 i 5 4 5 5MJMJ 19 10 16 13| 18 30 15; 21 16; 12 17 18 SI. 1: Preglednica terenskih obhodov v Sečoveljskih solinah in okolici od leta 1982 do 1987. Fig. 1: Survey of observations in. Sečovlje salt-pans and the surrounding area for the period 1982-1987. 52 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale ..MESEC lErn T i F M A M ; r J A S O N D 1982 7 10 10 9 5 - - - 1 8 6 14 1983 161 9 13 18: 12, 5, 8 4 8' 9 5 1 1984 11: 15 9 11 5; 3 1 • 1 2 4 1 1985 11; y 6 3 6! 31 - . 1 3 7 1986 8| 9 3 1 I - - 1 1 i 1 1 1987 1; 1 *> - 1 1 - ; - 1 1 3 1 SKU0RJ 54; 46 43 j 43 301 11 9 6 11 23 22 25 SI. 2: Preglednica terenskih obhodov v Škocjanskem zatoku in okolici od leta 1982 do 1987. Fig. 2: Survey of" observations in Škocjanski Zatok and the surrounding area for the period 1982-1982. RAZLAGA KRATIC/ABBREVIATIONS: C = število opazovanj vrste/number of observations of a species; St = vrsta gnezdi in se celo leto zadržuje na obravnavanem območju (stalnica)/ species breeds and occurs in the area under consideration throughout the year (resident); Se = vrsta gnezdi, vendar v zimskem obdobju zapusti naše ozemlje (selivka)/ species breeds in the area in question but migrates in winter (summer resident); KI = vrsta gnezdi, vendar se kasneje klati (klatež)/ species breeds in the area in question but later strays off (vagrant); Pg = vrsta ne gnezdi, ampak se tu na preletu le ustavi. Vrste, opazovane med februarjem in majem ter med julijem in novembrom (preletni gost)/ species does not breed in the area in question but only stops over during its passage; species which were recorded from February to May and from July to November (passage visitor); Zg = vrsta ne gnezdi, pojavlja se le pozimi. Vrste, opazovane decembra in januarja (zimski gost)/ species does not breed in the area in question, it occurs only in winter; species which were recorded in December and January (winter visitor); Lg = vrsta ne gnezdi na obravnavanem območju, vendar spolno nezreli primerki letujejo na obravnavanem območju. Vrste, opazovane v juniju (poletni gost)/ species does not breed in the area under consideration although sexually immature specimens summer in this area; species which were recorded in June (summer visitor); op. = opazovan/observed; ul. = ulovljen/caught; prim. = primerek/specimen; ? = status je vprašljiv/status questionable: najd. kad. = najden kadaver/cadaver found. Pri vrstah s statusnimi oznakami St, Se in KI so dodane še oznake gnezdenja: (For species denoted with St, Se, and Kl, the following symbols which define VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 53 their breeding status are added): Mg = možen gnezdilec/possible breeder; Vg = verjeten gnezdilec/probable breeder; Ng = nedvomen gnezdilec/confirmed breeder. Znanstveno nomenklaturo povzemamo po delu Hrvatska ornitološka nomenklatura zapadnog palearktika i nekih vrsta ostalih zoogeografskih regija, avtorjev G. Sušiča in D. Radoviča (1988). 3. MEJE IN OPIS OBRAVNAVANEGA OBMOČJA 1. Sečoveljske soline so na skrajnem južnem koncu slovenske obale, kjer segajo prav do reke Dragonje. Severncje od njih so še manjše Strunjanske soline, na severovzhodu pa ležita, v neposredni bližini mesta Koper, Škocjanski zatok in Zaliv Polje. Obravnavamo celotni obalni pas, od hrvaške meje na jugu do Debelega Rtiča na severu (si. 3). Raziskano območje smo razdelili na dva dela: a) Sečoveljske soline in okolica: obravnavamo obalni pas od Izole do hrvaške meje na jugu, vključno s Strunjanskimi solinami in bližnjo okolico, celotne Sečoveljske soline in okolico, kjer smo potegnili mejo iz Izole na Gažon, proti Padni, Koštaboni, Krkavčam do Stene pri Dragonji, v sotesko Argile in okolico ter po reki Dragonji do izliva v morje; b) Škocjanski zatok in okolica: obravnavamo obalni pas na zahodu od Izole do Debelega Rtiča, mejo nadaljujemo na Tinjan do Pridvora, Vanganela, Koštabone in Gažona, od tu pa proti morju priključimo Izolo. 2. V prejšnjem stoletju je bil podrobno raziskan tudi predel današnje slovenske obale. Delo je opravil Bernardo Schiavuzzi v številnih prispevkih o pticah okolice Pirana in Istre, objavljenih v strokovnih revijah v letih 1878-1887. Najprej je objavil seznam ptic Istre in okolice Pirana, sledili pa so mu popravki in dodatki. V končnem seznamu obravnava 275 vrst. Dopolnitve tega seznama je prispeval tudi Antonio Valle (1885). Leta 1883 je Schiavuzzi raziskoval Sečoveljske soline in objavil seznam 55 vrst ptic. V bogati dediščini, ki nam jo je zapustil Schiavuzzi, je seznam ptic za predel od Monfalcona prek Pirana do Istre, iz novejšega časa pa so znana številna dela različnih slovenskih in tujih avtorjev (glej seznam literature). Za obravnavano območje je značilno relativno blago, submediteransko podnebje, ki se nekoliko zaostruje ob prehodu v notranjost. Značilne so mile zime in precej visoke poletne temperature, ki jih pogosto spremlja razmeroma dolgo relativno sušno obdobje. Po klimatogeografski delitvi Slovenije I. Gamsa (1972) spada rajon Slovenske Istre h klimi primorske Slovenije, in sicer k submediteranskemu območju z januarsko temperaturo 0°C in srednjo letno temperaturo Kopra 13,8°C. Povprečna letna količina padavin niha med 800 in 1050 mm. Geološka podlaga obravnavanega predela je eocenski fliš, le ponekod so manjši skladi numulitnega apnenca. Fitogeografsko sodi obravnavano območje v 54 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale SI. 3: Skica slovenske obale z zaledjem. Fig. 3: Map of Slovene coast with surroundings. VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 55 submediteransko florno območje, v katerem pripadata drevesna in grmiŠČna vegetacija gozdno-grmovnim združbam Carpinetum orientaiis croaticum Horvatic 1939 in Seslerio-Ostrietum Horvat et Horvatic 1950. Celotna gozdna oziroma grmiščna vegetacija je močno degradirana. Ozki pasovi zemljišč ob rekah so izrazito vlažni in jih zaraščajo manjše ali večje skupine drevja, predvsem: Populus nigra, P. alba, P. trémula, Salix purpurea, S. alba in druge. Kulturno krajino sestavljajo manjše ali večje njive, vinogradi, polja in sadovnjaki. Travniška vegetacija je sekundarnega značaja in pripada združbi Bromo-Chrysopogonetum grylli Horvatic 1934 in travniškim združbam iz zveze Mesobromion. Zamočvirjeni predeli so obdani s trsjem (Phragmitetum), ločkom Uuncus sp.), šašem (Carex sp.) in rogozom (Typha sp.). Povsod ob obali so se močno razširile trstika (Arundo donax), žuka (Spartium junceum) in robida (Rubus sp.). Ponekod ob Bonifiki pa srečamo manjše sestoje tamariskinega grmovja (Tamarix sp.). Na območju Sečoveljskih in Strunjanskih solin ter v Škocjanskem zatoku je izjemno bogato razvita halofitna vegetacija. V slovenskem Primorju se izlivajo v morje Rižana, Badaševica, Drnica in Dragonja. Brakična favna v Sloveniji ni le redka, ampak zaradi onesnaženja tudi vedno bolj ogrožena. Z ekološkega vidika opredeljujemo na obravnavanem območju zlasti naslednje biotope: - območje opuščenih in delujočih solin - morsko vodo - bibavični pas in polo je - brakični in sladkovodni del Dragonje, Drnice, Badaševice in Rižane - trstišča - gozdno-grmovni biotop - antropogena območja. V ekološkem pogledu so najbolj zanimive rastlinske in živalske vrste, ki potrebujejo za svoj razvoj visoko koncentracijo soli in številne ptice, ki na slovenski obali gnezdijo, prezimujejo aH pa se tu ustavljajo na preletu. 56 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale j------1 fliš L_I Flysch ---i apnenec - — — J Limestone morje Sea travnik na glcju Meadows on Jadly Drained Soil slanoljubno rastje Ha lop hy tic Vegetation gozd - grmičevje Forest and Schrubberv E > i travnik in kulturno rastje na rjavih obročnih prsteh j, J Meadows and Cultural Vegetation on Brown Soils Along Water Courses M travnik in kulturno rastje na slabo oglejenih prsteh '. 1 Meadows and Cultural Vegetation on Jadly Drained Soil trst išče Reed-beds MERlLCtfSCALE 1:25.000 O 500 tooo SI. 4: Skica Sečoveljskih solin. Fig. 4: Map of Sečovlje salt-pans. VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 57 4. SEZNAM VRST 4.1 Sečoveljske soline in okolica .fiLsr: LEI! j f m a m j j a s o n d LETD - j f m a m j j a s o n d 1982 1982 1983 i 1983 1984 1984 1985 1985 1986 1986 1987 SKUPAJ 1987 SKUPAJ 1 1. ledni slapnik Gavia immer (Brünnich) 1764 C = 4 - Zg - Pg 2. severni slapnik Gavia arctica (L.) 1758 C = 12 - Zg - Pg L F T ] ..... j f m a m j J A S o n d \jlESEi LETD ' j f m a m J j A S o n! d 1982 1982 1983 1983 1984 1984 1985 i 1985 1986 1986 1987 SIUIPHJ —_ 1987 SKUPAJ .... J 3. čopasti ponirek Podiceps cristatus (L.J 1758 C = 21 - Zg - Pg 4. sivogrli ponirek Podiceps griseigena (Boddaert) 1783 C = 3 - Pg Zg HL5FC .¡TTT j f m a m j J a S o n d 1982 1983 1984 1985 ; 1986 1987 SKtJPRJ 5. črnovrati ponirek Podiceps nigricollis (C.L.Brehm; 1831 C - 20 - Zg - Pg IEBII Lin- - J f m a m J J A S O n d 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ _ 7. veliki kormoran Phalacrocorax carbo (L.) 1758 C = 36 - Zg - Pg ficstc letd j f m a m j j a s o n d 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skuprj 6. mali ponirek Tachybaptus ruficollis (Pallas) 1764 C - 13 - Zg - Pg - St - Ng f-ESEC LE TQ j f m a m j j a s 0 n d 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPAJ 1 8. siva caplja Ardea cinerea (L.) 1758 C = 111 - Zg - Pg - Lg 58 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale L6T(r\ J F M A M J J A S o N D 1982 i 1983 1984 1985 j 1986 j 1987 j SKUPRJ 9. rjava caplja Ardea purpurea (L.) 1766 C = 4 - Pg \j1ESEd LETD J F M A M J J A S o n D 1982 ] 1983 1984 I 1985 ! 1986 1987 SKUPRJ 11. mala bela caplja Egretta garzetta (L.) 1766 C = 114 - Zg - Pg - Lg ' jtESEC LETC>~\ J F M A i M J 1 J A S O n| d 1982 s i 1 — i _____j___ 1983 ! i i ' 1984 | i 1985 — 1986 1987 SKL1PBJ " ---- 13. siva gos Anser anser (Lj 1758 C = 6 - Pg J1ESEC L£TCf\ Ji F M A M J J A S o i n d 1982 1983 1984 1985 1986 i 1987 SKUPAJ i "t— 15. navadna žvižgavka Anas penelope (L.) 1758 C = 8 - Zg - Pg '\MESEC UTO M 1 A M J ^ J A S O N D 1982 T i j j ! j 1983 1984 i i i 1 1985 i 1986 1 i i. ■ 1987 i ! SKUPRJ 10. velika bela caplja Egretta alba (L.) 1758 C = 18 - Zg - Pg ''--.JNESEC LETO J F jM A j M J J A S ! O N D 1982 ; i \ 1983 | ■ ' ! 1984 ! i" i 1985 j i I 1986 i [ 1987 ! i ' 1 SKUPAJ 12. rumena caplja Ardeola ralioides (Scopoli) 1769 C = 3 - Pg "\J1ESEC LiT0\ J F M A M J J A s o N D 1982 1983 1984 1985 1986 ■ | i 1987 ; 14. ml An C = akarica as piatyrhyi 115 - Zg - F ich g" os St - > 1758 Jg flESEC LETO \ J i F M A M J J A s o N D 1982 i i .. 1983 i ' j 1984 i i } ■ ' i 1985 1 i 1 i 1986 i 1 s 1987 SKUPAJ [ l " i 1 16. kreheljc Anas crecca (,L.) 1758 C = 10 - Zg - Pg VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 59 ntstr LETO J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPAJ 17. regeljc Anas querquedula (L.) 1758 C = 6 - Pg n'Scc LETO j f m a m j j a s o nI d 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPAJ ! 19. čopasta črnica Aythya fuligula (L.) 1758 C = 5 - Zg - Pg '............. LETO J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 21. belooka raca Aythya nyroca (Giildenstadt) 1770 C = 4 - Zg - Pg ................ LET0\, j f m a m j j a s o N d 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPAJ 23. navadni skobec Accipiter nisvs (L.) 1758 C = 14 - St - Vg \ji6sec LETO J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 — 1986 1987 SKUPAJ 18. raca žličarica Anas clypeata (L.) 1758 C - 7 - Zg - Pg ~~^(IESEC LETO " - J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 20. sivka Aythya ferina (L.) 1758 C=10 Zg- Pg .first: Ltrc . J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 22. srednji Žagar Mergus serrator (L.) 1758 C = 21 - Zg -Pg '............ LETO J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 24. kragulj Accipiter gentilis (L.) 1758 C = 8 - St - Vg 60 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale ■\PE5EC LETO \ J F M: A M J J 1 A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 5KUPRJ ""^flesec leto J F M A M J J A s! o N D 1982 1983 1984 1 1985 * 1986 1987 skupaj 25. navadna kanja Buteo buteo (L.) 1758 C - 66 - Pg - KI - St - Vg ""\HE5EC J F M; A M J J i A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPBJ 27. navadna postovka Falco tinnunculus (L.) 1758 C - 101 - Ki - Se - St - Ng .flEiti LETO J F M A jM j j A S O N D 1982 1 1 1983 j i 1984 j 1985 1986 ! 1987 ! 5KUPBJ 1 29. grahasta tukalica Porzana porzana (L.) 1766 C = 3 - Pg leto J F M A M J j a s i o N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skupaj 31. črna liska Fulica atra (L.) 1758 C = 38 - Zg - Pg - KI - St - Ng 26. rjavi lunj Circus aeroginosus (L.) 1758 C = 10 - Pg - Lg \pesec LETO F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPAJ 28. mokož Rallus aquaticus (L.) 1758 C - 75 - St - Vg Hrsrr LETO J F M A M J ; A s o N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKOPRJ j 30. zelenonoga tukalica Gailinula chloropus (L.; 1758 C = 78 - St - Ng ■ -ese: le" . J F M A ¡M j j A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 5koppj 32. komatni deževnik Charadrius hiaticula (L.) 1758 C - 3 - Pg VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 61 '"ESEC . F7 j j f m a !m j J a s o n d 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 33. mali deževnik Charadrius dubius Scopoli 1786 C - 3 - Pg LETO \ j f m a m j j a s o n d 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPAJ „j j H 35. črna prosenka Pluvialis squatarola (L.) 1758 C - 6 - Pg - Lg .....,T£S( L£TD j F m a m j j a s 1 O N d 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skupaj — 37. rdečenogi martinec Tringa to tan us (L.) 1758 C = 90 - Zg - Pg - Lg - jiesec leto \ J f m a m J j j a s o n d 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skuprj 39. mali martinec Actitis hypoleucos (L.) 1758 C = 68 - Zg - Pg - St - Vg \nESEC LETU j F m A m j J a s o n d 1982 1983 1984 1985 1986 r I 1987 SKUPRJ 34. beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (L.) 1758 C - 60 - Pg - Se - Ng neset leto - J f m a m j J a s o N d 1982 1983 1984 1985 1986 1987 ' skuprj 36. navadna priba Vanellus vaneilus (L.) 1758 C = 38 - Zg - Pg '' mesec let: j f m a m! j j a s o n d 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skuprj 38. zeienonogi martinec Tringa nebularia (Gunnerus) 1767 C = 34 - Pg - Lg "^jiese' leto j f m a m j j a s o n d 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skuprj 40. močvirski martinec Tringa glareola (L.) 1758 C = 11 - Pg 62 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 I 1985 1986 1987 j 41. pik Trt C - .ast ng' 3 i mar ochr -Pg ine opi ;c is L.) 17: 58 nFicC LETO \ J F M: A M j j A S O Ni D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPAJ i i i 43. navadni k! unac \j«a LETD \ J F M A --- M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 ) 1 42. tof Ph C • 'loi 9 nik nac - P ■Jiu g S pugl iax (L 758 mesec ,rir. J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 5kuprj Limosa limosa (L.) 1758 C - 3 - Pg 44. veliki škurh Numenius arquata (L.) 1758 C - 3 - Zg - Pg ^-^esec letd \ J F M A M J J A S OS N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 sc.uprj --J1ESEC LET0\ J F | M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ — 45. navadna kožica Gallinago gallinago (L.) 1758 C - 9 - Zg - Pg LETD ' - J F M A M ,T J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1 i SKUPBJ i 47. sivi galeb Larus canus (L.) 1758 C - 3 - Zg - Pg 46. črnoglavi galeb Larus melanocephalus (Temminck) 1820 C - 19 - Pg - Lg .i-rsr: i tTu ' ■. J F M A M J J i A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPHJ 48. navadna čigra Sterna hirundo (L.) 1758 C = 66 - Zg - Pg - KI - Se - Ng VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 63 j f m a m! j j a s o n d 1982 1 1983 1984 1985 j986 1987 SKUPRJ — i 49. mala čigra Sterna albifrons (Pallas) 1764 C = 22 - Se - Pg - Ng 50. rdečegrli slapnik Ga via stellata (Pontoppidan) 1763 C = 2 - Zg - Pg 10. 1. 1983, op. 1 prim., Piran 19. 5. 1984, op. 1 prim., morje ob kanalu Piehetto 51. rumenokljuni slapnik Ga via adamsii (Gray) 1859 C = 1 - Pg 13. 11. 1982, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 52. vranjek Phalacrocorax aristotelis (L.) 1758 C = 1 - Pg 19. 11. 1987, op. 1 prim., Strun jan 53. kvakač Nycticorax nycticorax (L.) 1758 C = 2 - Pg 22. 3. 1986, op. 1 prim., Stena pri vasi Dragonja 18. 5. 1986, najd. kad., iztiv reke Dragonje 54. mala bobnarica Ixobrychus minulus (L.) 1766 C = 1 - Pg - Se - Vg 5. 7. 1985, op. 3 prim., izliv reke Dragonje 55. velika bobnarica Botaurus stellaris (L.) 1758 C - 1 - Pg - St ? 27. 3. 1983, op. 1 prim., ob letališču v Sečovljah (D.Otaj 56. caplja žličarica Platalea leucorodia (L.) 1758 C = 3 - Pg 15. 5. 1987, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 16. 5. 1987, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 17. 5. 1987, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 57. črna štorklja Ciconia nigra (L.) 1758 C - 2 - Pg 20. 8. 1984, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 24. 8. 1984, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 58. njivska gos Anser fabalis (Latham) 1787 C = 1 - Pg 15. 2. 1987, op. 10 prim., ob pobočju Rujevca 59. beločela gos Anser aibifrons (Scopoli) 1769 C - 2 - Pg 13. 3. 1987, op. 30 prim., Fontanigge 16. 3. 1987, op. 5 prim., Fontanigge 64 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale 60. duplinska gos Tadorna tadorna (L.) 1758 C = 1 - Pg 15. 2. 1987, op. 4 prim., bazen ob kanalu Piketo 61. raca konopnica Anas strepera (L.) 1758 C - 1 - Zg 17. 12. 1985, op. 30 prim., morje ob izlivu reke Dragonje 62. dolgorepa raca Anas acuta (L.) 1758 C - I - Pg 14. 2. 1982, op. 2 prim., Fontanigge 63. rjavka Aythya marila (L.) 1758 C = 1 - Zg 24. 1. 1982, op. 2 prim., reka Dragonja 64. žametna raca Melanitta fusca (L.) 1758 C = 1 - Pg 27. 3. 1983, op. 1 prim., morje ob izlivu reke Dragonje 65. navadni zvonec Bucephala clangula (L.) 1758 C = 2 - Pg 17. 2. 1985, op. 2 prim., Fontanigge 12. 2. 1987, op. 1 prim., Strunjan 66. veliki žagar Mergus merganser (L.) 1758 C = 2 - Pg - Lg 17. 3. 1984, op. 1 prim., Strun jan 21.6. 1984, op. 1 prim., Fontanigge 67. mali Žagar Mergus albellus (L.) 1758 C = 1 - Zg 3.12.1984, op. 1 prim., morje ob kanalu Pichetto 68. planinski orel Aquila chrysaetus (L.) 1758 C = 2 - Zg - Pg ? 26. 1. 1986, op. 1 prim., vas Dragonja 15. 3. 1986, op. 2 prim., v zraku nad Stojbami 69. pepelasti lunj Circus cyaneus (L.) 1766 C = 2 - Pg 13. 2. 1985, op. 3 prim., ob izlivu reke Dragonje 21.3. 1987, op. 1 prim., ob izlivu reke Dragonje 70. močvirski lunj Circus pygargus (L.) 1758 C - 1 - Pg 7. 3. 1987, op. 1 prim., Fontanigge 71. sokol sclec Falco peregrinus (Tunstall) 1771 C = 2 - Pg - Zg 22. 12. 1984, op. 1 prim., morje ob izlivu reke Dragonje 3. 10. 1987, op. 1 prim., Fontanigge 72. škrjančar Falco subbuteo (L.) 1758 C = 1 - Pg 12. 9. 1987, op. 1 prim., Stojbe 73. prepelica Coturnix coturnix (L.) 1758 C = 2 - Se - Vg 24. 6. 1983, op. 6 prim., Rujevec 10. 7. 1983, op. 3 prim., ob reki Dragonji VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 65 74. poljska jerebica Perdix perdix (L.) 1758 C = 2 - St - Ng 29. 10. 1983, op. 1 prim., Sečovlje 10. 10. 1987, op. 1 prim., Strunjan 75. navadni fazan Phasianus colchicus (L.) 1758 C = 40 - St - Ng 76. kosec Crex crex (L.) 1758 C = 1 - Pg 26. 9. 1986, op. 1 prim., Stojbe (D.Sere) 77. sabljarka Recurvirostra avosetta (L.) 1758 C - 1 - Pg 31.5. 1987, op. 2 prim., Fontanigge 78. navadna prosenka Pluvialis apricaria (L.) 1758 C = I - Pg 9. 5. 1987, op. 1 prim., Fonlanigge 79. srpokljuni prodnik Calidris ferruginea (Pontoppidan) 1763 C = 1 - Pg - Lg 23. 6. 1983, op. 1 prim., Fontanigge 80. spremenljivi prodnik Calidris alpina (L.) 1758 C - 1 - Pg 23. 9. 1983, op. 2 prim., Fontanigge 81. črni martinec Tringa erythropus (Pallas) 1764 C = 2 - Zg - Pg - Lg 24. 1. 1982, op. 3 prim., Fontanigge 21. 6. 1984, op. I prim., Fontanigge 82. mali škurh Numenius phacopus (L.) 1758 C - 2 - Pg 22. 8. 1983, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 15. 4. 1987, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 83. progastorepi kljunač Limosa lapponica (L.) 1758 C = 1 - Pg - Lg 16. 6. 1985, op. 3 prim., Fontanigge 84. sloka Scolopax rusticóla (L.) 1758 C = 1 - KI ? 28. 11. 1983, op. 1 prim., Stena pri Dragonji 85. prlivka Burchinus oedicnemus (L.) 1759 C = 1 - Pg 22. 8. 1983, op. 1 prim., Fontanigge 86. komatna tekica Glareola pratíncola (L.) 1766 C = 2 - Pg 25. 5. 1985, op. 1 prim., Fontanigge 18. 5. 1986, op. 2 prim., Fontanigge 87. rečni galeb Larus ridibundus (L.) 1766 C = 200 - Zg - Lg 88. rumenonogi galeb Larus cachinnans (Pallas) 1811 C = 200 - Zg - KI - Lg - St - Ng 66 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale 89. rjavi galeb Larus fuscus (L.) 1758 C - 2 - Pg 21. 2. 1981, op. 20-30 prim., Fontanigge 6. 3. 1986, op. 1 prim., Strunjan 90. kričava čigra Sterna sandviccnsis (Latham) 1787 C = 1 - Pg 19. 5. 1984, op. 1 prim., Fontanigge 91. črna čigra ChJidonias nigra (L.) 1758 C = 3 - Pg 18. 5. 1984, op. 2 prim., izliv reke Dragonje 19. 5. 1984, op. 2 prim., izliv reke Dragonje 20. 5. 1984, op. 2 prim., izliv reke Dragonje 92. beloperuta čigra Chlidonias leucoptera (Temminck) 1815 C = 2 - Pg 20. 7. 1984, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 9. 5. 1987, op. 6 prim., Fontanigge 93. belolična čigra Chlidonias hybrida (Pallas) 1811 C = 1 - Pg 19. 5. 1984, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 94. grivar Columba palumbus (L.) 1758 C = 1 - Pg 15. 3. 1986, op. 2 prim., nad Stojbami 95. turška grlica Streptopelia decaocto (Frivaldszky) 1838 C = 51 - St - Ng 96. divja grlica Strptopelia t ur tur (L.) 1758 C = 33 - Se - Vg 97. navadna kukavica Cuculus canorus (L.) 1758 C = 5 - Se - Mg 98. pegasta sova Tyto alba (Scopoli) 1769 C = 5 - St - Mg 99. velika uharica Bubo bubo (L.) 1758 C = 5 - St - Ng 100. mala uharica Asio otus (L.) 1758 C = 2 - KI ? 24. 6. 1983, op. 1 prim., Argile 21. 3. 1987, op. 1 prim., pobočje Markovca 101. veliki skovik Otus scops (L.) 1758 C = 20 - St - KI - Ng 102. navadni čuk Athene noctua (Scopoli) 1769 C - 15 - KI - Ng 103. lesna sova Strix aluco (L.) 1758 C = 1 - St ? (determinirano po izbljuvkih) 104. podhujka Caprimulgus europaeus (L.) 1758 C = 22 - Se - Vg 105. črni hudournik Apus apus (L.) 1758 C = 27 - Se - Ng VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 67 106. čebelar Merops apiaster (L.) 1758 C = 1 - Pg 28. 8. 1985, op. 21 prim., izliv reke Dragonje 107. vodomec Alcedo atthis (L.) 1758 C = 31 - St - KI - Vg 108. smrdokavra Upupa epops (L.) 175S C = 5 - Se - Vg 109. zelena žolna Picus viridis (L.) 1758 C = 49 - St - Ng 110. veliki detel Picoides major (L.) 1758 C = 26 - St - KI - Ng 111. srednji detel Picoides medius (L.) 1758 C = 1 - St ? 24. 1. 1987, op. 1 prim., Stena pri Dragonji 112. vijeglavka Jynx torquilla (L.) 1758 C = 5 - Se - Vg 113. hribski škrjanec Lullula arbórea (L.) 1758 C = 5 - Zg - St - Vg 114. poljski škrjanec Alauda arvensis (L.) 1758 C = 32 - Zg - St - KI - Ng 115. čopasti škrjanec Galerida eristata (L.) 1758 C - 30 - St - KI - Ng 116. kmečka lastovka Hirundo rustica (L.) 1758 C = 38 - Pg - Se - Ng 117. mestna lastovka Delicbon urbica (L.) 1758 C - 33 - Pg - Se - Ng 118. breguljka Riparia riparia (L.) 1758 C = 4 - Pg 119. drevesna cipa Anthus trivialis (L.) 1758 C = 4 - Pg - Se - Mg 120. mala cipa Anthus pratensis (L.) 1758 C - 5 - Zg 121. cipa vriskarica Anthus spinoletta (L.) 1758 C = 25 - Zg 122. rjava cipa Anthus campestris (L.) 1758 C = 22 - Se - Ng 123. bela pastirica Motacilla alba (L.) 1758 C = 41 - St - KI - Sc - Ng 124. siva pastirica Motacilla cinerea (Tunstall) 1771 C = 5 - KI - St - Zg - Ng 125. rumena pastirica Motacilla flava (L.) 1758 C = 25 - Se - Ng 126. pegam Bombycilla garrulus (L.) 1758 C = 1 - Zg 2. 1. 1983, op. 1 prim., Krkavčc 127. veliki srakoper Lanius excubitor (L.) 1758 C = 5 - Zg - Pg 68 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale 128. rjavi srakoper Lanius collurio (L.) 1758 C = 19 - Se - St - Ng 129. črnočeli srakoper Lanius minor (Gmelin) 1788 C = 1 - Se - Vg 25. 6. 1983, op. 1 prim., topolov gozd pred Argile 130. rjavoglavi srakoper Lanius senator (L.) 1758 C = 1 - Pg 25. 8. 1983, op. 1 prim., ob reki Dragonji 131. siva pevka Prunella modularis (L.) 1758 C = 39 - Zg - Pg - KI ? 132. kobiličar Locustella naevia (Boddaert) 1783 C = 1 - Pg 28. 8. 1985, ul. 1 prim., Stojbe 133. trstni cvrčalec Locustella luscinioides (Savi) 1824 C = 2 - Pg 29. 8. 1984, ul. 1 prim., Stojbe 28. 8. 1985, ul. 1 prim., Stojbe 134. srpična trstnica Acrocephalus scirpaccus (Hermann) 1804 C = 32 - Pg - Se - Vg 135. močvirska trstnica Acrocephalus palustris (Bechstein)1798 C = 14 - Pg - Sg - Vg 136. rakar Acrocephalus arundinaceus (L.) 1758 C = 32 - Pg - Se - Ng 137. povodna trstnica Acrocephalus paludicola (Vieillot) 1817 C = 1 - Pg 23. 8. 1983, ul. 1 prim., Stojbe 138. tamariskovka Acrocephalus melanopogon (Temminck) 1823 C - 15 - St - Zg - Pg - Mg 139. bičja trstnica Acrocephalus shoenobaenus (L.) 1758 C= 15 - Pg 140. svilnica Cettia cetti (Temminck) 1820 C = 57 - St - Vg 141. brškinka Cisticola juncidis (Rafinesque) 1810 C = 25 - St - Vg 142. rumeni vrtnik Hippolais icterina (Vielliot) 1817 C = 5 - Pg - Se ? 143. kratkokrili vrtnik Hippolais polyglotta (Vielliot) 1817 C = 15 - Se - Ng 144. bledi vrtnik Hippolais pallida (Hemprich & Ehrenberg) 18 33 C = 2 - Se - Mg 23. 6. 1983, op. 1 prim., Rujevec 21. 6. 1984, op. 1 prim., Rujevec 145. siva penica Sylvia communis (Latham) 1787 C = 20 - Pg - Se - Vg 146. mlinarček Sylvia curruca (L.) 1758 C = 1 - Pg 13. 9. 1987, ul. 1 prim., Stojbe VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 69 147. vrtna penica Sylvia borin (Boddaert) 1783 C - 13 -Pg 148. črnoglavka Sylvia atricapilla (L.) 1758 C = 41 -Pg-Se-St-Ng 149. žametna penica Sylvia melanocephala (Gmclin) 1789 C - 5 - St - Mg 150. taščična penica Sylvia cantillans (Pallas) 1764 C = 5 - Se - Mg 151. kovaček Phylloscopus troehilus (L.) 1758 C = 6 ~ Pg 152. grmovščica Phylloscopus sibilatrix (Bechcstein) 1793 C-8-Pg 153. vrbja listnica Phylloscopus collybitus (Vieillot) 1817 C - 44 - Zg - Pg - St - Mg 154. rumenoglavi kraljiček Regulus regulus (L.) 1758 C = 14 - Zg 155. rdečeglavi kraljiček Regulus ignicapillus (Temminck) 1820 C = 3 - Pg 29. 10. 1983, op. 1 prim., Sečovlje 28. 11. 1983, op. 2 prim., Sečovlje 23. 2. 1985, op. 1 prim., ob reki Dragonji 156. sivi muhar Muscicapa striata (Pallas) 1764 C - 5 - Se - Pg - Vg 157. črnoglavi muhar Fieedula hvpoleuca (Pallas) 1764 C - 11 - Pg 158. mali muhar Ficedula parva (Bechstcin) 1794 O 1 - Pg 28. 8. 1982. op. 1 prim., ob reki Dragonji 159. prosnik Saxicola torquata (L.) 1766 C = 26 - St - Se - Ng 160. repaijščica Saxicola rubeira (L.) 1758 C - 13 - St - Se - Ng 161. navadni kupčar Oenanthe oenanthe (L.) 1758 C-10-Pg 162. sredozemski kupčar Oenanthe hispanica (L.) 1758 C - 1 - Pg 24. 8. 1982, op. 1 prim., Fontanigge 163. šmarnica Phoenickurus oehruros (Gmelin) 1774 C = 15 - Pg - Zg 164. pogorelček Pboenicurusphoenicurus (L.) 1758 C = 7 - Pg - Zg 165. taščica Erithacus ruhecula (L.) i 758 C = 45 - Zg - St • V g 166. modri slavec Erithacus svecicus cyaneculus (Meisner) 1804 C - 5 - Pg 167. mali slavec Erithacus mogachynckos (C.L.Brehm) 1831 70 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale C = 33 - Se - Pg - Ng 168. črni kos Turdus merula (L.) 1758 C - 64 - St - KI - Ng 169. brinovka Turdus pilaris {h.) 1758 C = 8 - Zg 170. cikovt Turdus philomelos (C.L.Brehm) 1831 C = 10 - KI - Mg 171. carar Turdus viscivorus (L.) 1758 C = 2 - KI - Mg 21. 3. 1987, op. 1 prim., Stojbe 21. 11. 1987, op. 1 prim., Stena pri Dragonji 172. brkata sinica Panurus biarmicus (L.) 1758 C = 21 - Pg - Zg - KI ? 173. dolgorepka Aegithalos caudatus (L.) 1758 C = 37 - KI - Ng 174. plašica Remiz pendulinus (L.) 1758 C = 21 - Zg - Pg 175. menišček Parus ater (L.) 1758 C = 6 - Zg - KI - Mg 176. velika sinica Parus major (L.) 1758 C = 63 - KI - Ng 177. plavček Parus caeruieus (L.) 1758 C = 63 - Zg - KI - Ng 178. močvirska sinica Parus palustris (L.) 1758 C = 4 - KI - Mg 179. brglez Si t ta europaea (L.) 1758 C = 2 - Zg - Pg 29. 11. 1983, op. 1 prim., Sečovlje 19. 1. 1985, op. 1 prim., Argile 180. skalni plezavček Tichodroma muraría (L.) 1766 C = 1 - Pg 23. 2. 1985, op. 1 prim., Argile 181. kratkoprsti plezavček Certhia brachydactyla (C.L.Brehm) 1820 C = 1 - St ? Opazovan pozimi leta 1980, Izola (L. Lipe j). 182. stržek Troglodytes troglodytes (L.) 1758 C = 36 - Zg - St - Mg 183. veliki strnad Emberiza calandra (L.) 1758 C - 14 - St - Mg 184. skalni strnad Emberiza cia (L.) 1766 C= 19 - KI - Ng 185. rumeni strnad Emberiza citrínella (L.) 1758 C = 5 - Zg 186. piotni strnad Emberiza cirlus (L.) 1766 C = 25 - KI - St - Ng 187. vrtni strnad Emberiza hortuiana (L.) 1758 C = 4 - Pg VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 71 188. trstni strnad Emberiza schoeniclus (L.) 1758 C - 24 - Zg - KI - Mg 189. snežni strnad Plectrophenax nivalis (L.) 1758 C = 1 - Zg Opazovan pozimi leta 1980, Izola (L. Lipej). 190. pinoža Fringilla montifringilla (L.) 1758 C= 10 - Zg 191. ščinkavec Fringilla coe/ebs (L.) 1758 C = 55 - KI - Mg 192. lišček Carduelis carduelis (L.) 1758 C = 51 - KI - Ng 193. čižek Carduelis spinus (L.) 1758 C = 7 - Zg 194. zelenec Carduelis chloris (L.) 1758 C = 44 - KI - Ng 195. kalin Pyrrhula pyrrhula (L.) 1758 C - 4 - Zg 196. dlesk Coccothraustes coccothraustes (L.) 1758 C = 4 - KI - Mg 197. navadni repnik Accanthis cannabina (L.) 1758 C = 7 - KI - Vg 198. grilček Serinus serinus (L.) 1766 C = 33 - KI - Ng 199. poljski vrabec Passer montanus (L.) 1758 C = 21 - KI- Vg 200. domači vrabec Passer domesticus (L.) 1758 C = 27 - St - Ng 201. navadni škorec Sturnus vulgaris (L.) 1758 C= 18 - Zg - KI - Ng 202. kobilar Oriolus oriolus (L.) 1758 C = 20 - Se - Vg 203. šoja Garrulus glandarius (L.) 1758 C = 52 - St - Ng 204. navadna sraka Pica pica (L.) 1758 C = 59 - St - Ng 205. planinska kavka Pyrrhocorax graculus (L.) 1766 C = 1 - Pg 8. 11. 1980, op. 3 prim., Stena pri Dragonji 206. siva vrana Corvus corone cornix (L.) 1758 C = 31 - KI - Ng 207. navadna kavka Corvus monedula (L.) 1758 C = 8 - St - KI - Ng 72 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale Ankaran Semedela Škocjan MERILO/SCALE 1:25,000 0 500 1000 1500 2000 2500m 1-----.--.----1 Bertoki morje Sea O njiva, travnik, sadovnjak, vinograc' Field, Meadow, Orchard, Vineyard gozd in grmičevje Korea t and Schrubbcry nerodovitnb Unproductive Land refuliran del zaliva Refilled part of the Bay (la ob vodnih kanalih - strugah Ground Along the Water Courses H—trstišče L-Z-Zj-d Reed-beds osusma Drained land trstišče in tamariskino grmovje Reed- beds and Tamarix sp. sh rubber v SI. 5: Skica Škocjanskega zatoka. Fig. 5: Map of Škocjanski Za tok. VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 73 4.2. Škocjanski zatok in okolica J I F Mi A M J | J i A | S 0 N1 D 1982 ■ i 1983 1984 | 1985 i S 1 1986 1987 i —i— 1. seve Ga v C ■= rni ■ia 3 - sli ure ze ipnik lica (L.) - Pg 758 I h!'Srr LE in........ J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ" 3. čopasti ponirek Podiceps cristatus (L.) 1758 C = 44 - Zg - Pg rrsr: let: v. J F M A M J J A S o N D 1982 i 1983 1984 1985 1986 i 1987 5. črn< Pod C = jvr ice 25 atni p ps nig -Zg- oni ric Pg rek Mis (( Brehm) 831 LETCJ""-.^ J F M A M J j A S o N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPftJ 1 X*ESH LETO J F M a M J J a ' S o N D 1982 I ; 1983 i 1984 1985 1 1 ! 1986 j ! 1987 SKUPRJ : ' 1 VMUHI 2. rdcčcgrli slapnik Ga via stellala (Pontoppidan) 1763 C = 10 - Zg - Pg LETO ■ J F M a M J J a; s o N D 1982 1983 1984 1985 1986 1 i 1987 SKUPAJ _1_ 4. sivogrii ponirek Podiceps griseigena (Bodaert) 1783 C-8-Zg-Pg ■niše: LETO x J F M A M J J A S o N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 ; ShUPRJ i i 6. zlatouhi ponirek Podiceps auritus (L.) 1758 C = 4 - Zg - Pg iiesec LETD ^ J F M A M j j A S o N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ — 7. mali ponirek Tachybaptus ruficollis (Pallas) 1764 C = 116 - Zg - Pg - St - Ng 8. veliki kormoran Phahcrocora.x carbo (L.) 1758 C = 33 - Zg - Pg 74 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale \pesEC j f m a m j j a s o n d 1982 1983 1984 1985 1986 1987 S KUPUJ . - 9. siva caplja Ardea cinerea (L.) 1758 C - 59 - Zg - Pg ^""--PESEC LETO * J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 Sf.UPHJ 11. velika beta caplja Egretta alba (L.) 1758 C = 3 - Pg jcsec LETO J F M A M J j A s : o N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPAJ 1 13. rumena caplja Ardeola ralloides (Scopoli) 1769 C = 4 - Pg LETD .. j f m a m j j a s o n d 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ i 15. mala bobnarica Ixobrychus minutus (L.) 1766 C = 10 - Pg - Se - Ng -.MESEC Lf-n J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 j 1985 j 1986 1987 SKUPRJ i ' ¡0. rjava caplja Ardea purpurea (L.) 1766 C = 8 - Pg flESEC LETO " j f m a m j ! J a S 0 n d 1982 1983 1984 , 1985 1986 1987 i SKUPAJ 12. mala bela caplja Egretta garzelta (L.) 1766 C = 145 - Zg - Pg - Lg LETU ' j f ;m a m j j a s o n d 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 14. kvakač Nycticorax nycticorax (L.) 1758 C-3-Pg LETO"* j f m a m j j a S o n| d 1982 j 1983 1984 1985 1986 ! i 1987 SKUPAJ 16. siva gos Anser anser (L.) 1758 C = 21 - Zg - Pg VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 75 LETO , J F Mi A M J J A S O N D 1982 1983 1984 i j 1985 ! : ! 1986 1987 SKUPAJ 17. beločela gos Anser albifrons (Scopoli) 1769 C = 3 - Zg - Pg —flesec letiT\ J F M A M J J A S O N D 1982 ! 1983 1984 j 1985 1 1986 i 1987 skuprj ! 19. navadna žvižgavka Anas penelope (L.) 1758 C = 4 - Zg - Pg -flESED irro\ J F M A M J j A S o N D 1982 1983 1984 1985 1986 ; 1987 skupaj MB 21. regeljc Anas querquedula (L.) 1758 C = 55 - Pg 1982 1983 1984 1935 1986 1987 S I O N D 23. raca žličarica Anas clypeata (L.) 1758 C = 31 - Zg - Pg nesec leto"- J F M; A M j J j J A S O N D 1982 i 1983 1984 1985 1986 ; 1987 i l 18. mL An C = ikaric as pia 142 - i tyrhyr Zg- c h os >g - st (L.) - 17 'o 58 """"--jtesec LET»"- J F |M A M J J A S O N D 1982 1 i 1983 1984 1985 1986 —■ 1987 skupaj 20. kreheljc Anas crecca (L.) 1758 C - 67 - Zg - Pg - KI - Ng -,1ESECj J F M A M J J A S O Ni D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 22. dolgorepka Anas acuta (L.) 1758 C = 11 - Pg 1982 1983 1984 1985 1986 1987 24. čopasta črnica Aythya fuligula (L.) 1758 C = 22 - Zg - Pg 76 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale "\nesEC LETO"--.. j f m a m: j j a s o Ni D 1982 j | 1983 1 i 1984 1985 ) 1986 i 1987 SKUPAJ (1E5EC LETB j f m; a m j j : a s o i n d 1982 | ; - 1983 1984 1985 1986 1987 ; ------ — | SKUPAJ 25. sivka Aythya ferina (L.) 1758 C = 68 - Zg - Pg - KI - Ng 26. belooka raca Aythya nyroca (Giildenstadt) 1770 C = 4 - Pg ' J1E5EC j f m a m j j A s 0 n d J1E5EC LETO j f m a m J j a s o n d 1982 1982 j 1983 \ 1983 1984 1984 i 1985 i 1985 1986 1 1986 j i 1987 1987 SKUPAJ i SKUPAJ i 27. navadni zvonec Bucephala clangula (L.) 1758 C = 12 - Zg - Pg 28. srednji Žagar Mergus serrator (L.) 1758 C = 20 - Zg - Pg j F m A m! j j A S O N D 1982 | 1983 1984 1985 1986 1987 i 29. na Ac C = vadni cipitei 44 - ski ni KI >be sus - V C (L g .) 1758 "-.I1E5EC j F Mi A ;M j j A S o N; D 1982 i — j 1983 : 1984 j 1985 i i 1986 i i i 1 1987 i SKUPAJ i 1 LET0\ j f mi a m J j a s o n D 1982 1983 ; 1 1984 1985 1986 1987 - 75? Vg 30. na Bu C = vac teo 2' na bu - kanja teo (L KI - s " (1ESEC LETO j f m | a m j j a | s 0 n D 1982 1983 ! ! 1984 1985 1 i 1986 1987 SKUPAJ 31. rjavi lunj Circus aeroginosus (L.) 1758 C = 11 - Pg . pepeiasti lunj Circus cyaneus (L.) 1766 C = 9 - Zg - Pg VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 77 ^-jiesec leto \ J F M A M J J A S o N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 33. sol :ol sel ec Falco peregrinus (Tunstallj 1771 C = 10 - Zg - Pg "\j1esec let d J F M A M J J A s o N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 "skupaj [ ^..pesec leto J F M A M J J A S o ! N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 i 34. na FaJ C = vac CO 2( na po tinnu - KI stovka nculus - Se - IL St .) 1 N 758 g " 1esec let: J F j M A M J J A S o N D 1982 t 1983 I 1984 1985 i 1986 | 1987 skupaj i i 35. mokož Rallus aquaticus (L.) 1758 C - 75 - St - Ng 36. zelenonoga tukafica Gallinula chloropus (L.) 1758 C = 156 - St - Ng rLit: LETO J F M A M J J A S O N; D LETO""--. J F M A M J J A S O N D 1982 1982 ! 1983 1983 1984 1984 1985 1985 1986 1986 ■ 1987 1987 37. črf la isk a 38. mc rsk a s raka FuJ/ca atra (L.) 1758 Haematopus ostralegus (L.) 1758 C = 236 zg- Pg - KI - St - Ng C 9 -Pg LETD J F M A M J J A S O N D "tsf.: lE": J F M A M J J A S O N D 1982 1982 1983 1 1983 1984 ......T" 1984 1985 — 1985 1986 1986 1987 SKUPAJ 1987 SKUPHJ 39. polojnik Himantopus himantopvs ( L.) 1758 C - 5 - Pg 40. komatni deževnik Charadrius hiaticula (L.) 1758 C = 5 - P» 78 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale "\l1esec J f m|a m J J i A s O i N d 1982 .... 1983 1 i 1984 1985 1 1 1986 1 1987 skupbj" — "\{IE5EC LETO j f m j a j m j j j a s o n d 1982 ! 1 1983 ! ! ; 1984 j i ! 1985 ■! I ! ! i 1986 ¡ i i " i 1987 SKUPAJ 41. mali deževnik Charadrius dubius (Scopoli) 1786 C = 10 - Pg Lg flESEC J F M A M J J A S o NÍ D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 >ro lis - P sen sq g 43. črr PJL C = ia \via 3 ka uat arola L.) 1758 "^JIESEC LET0"\ J F M A M J J A S o N D 1982 — 1983 j i 1984 i 1985 1 i ¡ 1986 i ■ -i 1987 5KUPRJ | 45. srpokljuni prodnik Calidris ferruginea (Pontoppidan) 1763 C = 3 - Pg LETO". J F M A jM J J A S i O N D 1982 i 1983 i 1984 | 1985 j i 1986 i i 1987 J_ SKUPftJ 47. rdečenogi martinec Tringa totanus (L.) 1758 C = 23 - Pg 42. beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (L.) 1758 C = 37 - Pg - Se - Ng J1ESEC LETO J F M A M J J A ] S OI N D 1982 1983 — 1984 i 1985 1986 1987 — SKUPAJ 44. navadna priba Vanellus vanellus (L.) 1758 C = 19 - Pg - Zg \j1e5ec J F M A M J J A S 0 N D 1982 T 1 1983 1984 1985 1986 1987 skupaj 46. mali prodnik Calidris minuta (Leisler) 1812 C = 4 - Pg -KESEC LET(T\ J F M A M J J A S O N D 1982 i 1983 : !. ■ . " i v. 1 . 1984 1985 1986 1987 skupaj 48. zelenonogi martinec Tringa nebularia (Gunnerus) 1762 C = 22 - Pg VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 79 ^---PEŠEC t-ET0"\ j f j m a m j j a sjo n d 1982 i h 1983 1 1984 | 1985 j 1986 i 1987 ----- i | SKUPAJ i 1 49. močvirski martinec Tringa glareola (L.) 1758 C = 23 - Pg j1e5ec letct\ j f m a m j j a s o n d 1982 1983 1984 1985 1986 i 1987 skupaj 51. pikasti martinec Tringa ochropus (L.) 1758 C = 7 - Pg "-jtesec letd\ j f m a m j j a s o n d 1982 1983 1984 1985 i ! 1986 I ! 1987 i skupaj i 53. veliki škurh Numenius arquata (L.) 1758 C - 5 - Pg - Zg LEN>"\ j f m a m j j a s o n d 1982 1983 1984 1985 1986 I ¡ 1987 j i SKUPAJ i 1 55. navadni kljunač Limosa limosa (L.) 1758 C - 28 - Pg " jiesEC LETO \ j f m; a m j j a s O n d 1982 i 1983 j ■ 1984 t ■ : 1985 i . i i 1986 i i | 1987 ' 1 50. ms ili ni ai rtinec Ac ti tis hypoleucos (l.) 1758 c = 65 - Zg - p g - ki -Ng flE5EC LETO . j f m a m j j a s o n d 1982 ! 1983 1 I;;. 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ r 52. togotnik Philomachus pugnax (L.) 1758 C = 29 - Pg ^-^.HESEC LET0\ j f m a m! j j a s i 0| n¡ d 1982 j j j 1983 ■ Í . j | j 1984 i .■■ ' t t 1985 | I ! I 1986 i 1987 SKUPAJ 54. mali škurh Numenius phaeopus (L.) 1758 c - 10 - Pg ^ JIESEC j f m a M j J a s o n d 1982 1983 1984 | 1985 ! 1986 1987 SKUPAJ 56. navadna kožica Gallinago gallinago (L.) 1758 C = 27 - Pg - Zg 80 "\jeSEE LETO J F M; A M J J A S O! N: D 1982 j 1 ! i 1983 | ! ........T ■ i ! ! 1984 1 1985 : | 1986 1 : ; 1 1987 i i ! 1 SKUPAJ pESEC. LE T D -- J ! F j NI i A M i J J A s o; N D 1982 ; 1 I -.......r- — — 1983 ! i 1984 | 1 1985 1986 1987 SKUPAJ ¡ ' j I ----------------- ...... i " 57. Črnoglavi galeb Larus melanocephalus (Temminck) C = 6 - Pg 1820 58. sivi galeb Larus canus (L.) 1758 C = 11 - Za - Pa "\KE5EC J F M A M J J A S 0 N D \jlESEt LETD J F M A M J J A S 0 N D 1982 1 1982 1983 | 1983 1984 1 1984 1985 1985 j 1986 1986 1987 1987 ! 5KUPHJ ¡ SKUPAJ ! 59. mali galeb Larus minutus (Pallas) 1776 C = 3 - Pg 60. kričava čigra Sferna sandvicensis (Latham) 1787 C = 9 - Pg - Zg ^■^(lEEEC LETO"--^ J F m A m j; j A S 0 N D 1982 1983 i ; 1 1984 1985 1986 | 1987 1 5kuppj i 61. navadna čigra S t črna hirundo (L.) 1758 C = 3 - Pg - Zg """ - -.hese: LETB"^., J F m! A m j j A S o N d 1982 i 1983 i ; 1984 I 1985 1986 i 1987 I skupnj i " """--..jlESEC LETD J ! F M| A M J JAS O n d 1982 i i i 1983 | — 1984 ¡ 1985 1986 — — — 1987 SKUPAJ "" i i 62. mala čigra Steni a albifrons (Pallas) 1764 C = 3 - Pe - Za MESEC LETO J F MÍA M J : J A S O: N D 1982 i 1 1983 i 1984 1 1 : ! 1985 i .„j_ 1986 i i 1987 | ; 1 SKUPAJ i 63. črna Čigra Chlidonias nigra (L.) 1758 C = 4 - Pa 64. beloperuta čigra Chlidonias Icucoptera (Temminck) 1815 C = 3 - Pa VARSTVO NARAVE, 16 (1990),. LJUBLJANA 81 nesEC LETO ~ J F M A M ji j A S , O Nj D 1982 i i 1983 i i 1984 ! 1985 i 1986 i 1 1987 i 1 , 5KUPPJ 1 65. belolična čigra Chlidonias hybrida ^Pallas) 1811 C - 3 - Pg - Lg 66. ledni slapnik Gavia immer (Briinich) 1764 C = 4 - Zg 11. 12. 1982, op. 4 prim., Zaliv Polje 14. 12. 1982, op. 8 prim., Zaliv Polje 15. 12. 1982, op. 6 prim., Zusterna - morje 25. 12. 1982, op. 1 prim., Koper - morje 67. vranjek Phalacrocorax aristolelis (L.) 1761 C = 2 - Zg 23. 12. 1982, op. 2 prim., morje med Koprom in Izolo 25. 12. 1982, op. 1 prim., morje med Koprom in Izolo 68. pritlikavi kormoran Halietor pvgmaeus (Pallas) 1773 C = 1 - Pg 10. 9. 1982, op. 1 prim., Škocjanski zatok 69. velika bobnarica Botaurus stellaris (L.) 1 758 C - 2 - Pg - St ? 5. 2. 1984, najd.kad., Škocjan 25. 10. 1986, op. 1 prim., Škocjanski zatok 70. plcvica Plcgadis falcinellus (L.) 1766 C - 2 - Pg 14. 4. 1983, op.l prim., ustje Badaševice 16. 4. 1983, op.l prim., ustje Badaševice 71. njivska gos Anser fabalis (Latham) 1787 C = 1 - Pg 9. 3. 1986, op. 1 prim., Škocjanski zatok 72. duplinska gos Tadorna tadorna (L.) 1758 C = 1 - Zg 25. 1. 1982, op. 3 prim., Zaliv Polje 73. črna raca Melanitta nigra (L.) 1758 C = 1 - Pg 10. 4. 1983, op. 1 prim., Škocjanski zatok 74. žametna raca Melanitta fusca (L.) 1758 C = 1 - Zg 18. 1. 1987, op. 3 prim., Škocjanski zatok 75. veliki Žagar Mergus merganser (L.) 1758 C = 1 - Pg 11. 3. 1981, op. 1 prim., Zusterna 82 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale 76. mali Žagar Mergus albellus (L.) 1758 C = 4 - Zg 17. 1. 1985, op. 1 prim., Škocjanski zatok 18. 1. 1985, op. 1 prim., Škocjanski zatok 25. 1. 1985, op. 2 prim., Škocjanski zatok 29. 1. 1985, op. 3 prim., Škocjanski zatok 77. ribji orel Pandion haliaetus (L.) 1758 C = 1 - Pg 19. 9. 1983, op. 1 prim., Škocjanski zatok 78. kragulj Accipiter gentilis (L.) 175S C = 1 - St - Mg 31. 12. 1982, op. 1 prim., Škocjan 79. rjasta kanja Buteo ruffinus (Cretzschmar) 1827 C - 1 - Zg 9. 1. 1983, op. 1 prim., Markov hrib 80. grahasta tukalica Porzana porzana (L.) 1766 C = 1 - Pg - St ? 20. 3. 1981, op. 1 prim., Škocjanski zatok 81. kamcnjar Arenaria interpres (L.) 1758 C = 1 - Pg 5. 5. 1984, op. 1 prim., Zaliv Polje 82. beli prodnik Calidris alba (Pallas) 1764 C - 1 - Pg 15. 10. 1983, op. 4 prim., Škocjanski zatok 83. spremenljivi prodnik Calidris alpina (L.) 1758 C = 1 - Pg 25. 5. 1983, op. 2 prim., Škocjanski zatok 84. črni martinec Tringa erythropus (Pallas) 1764 C = 2 - Pg 17. 4. 1982, op. 1 prim., Škocjanski zatok 19. 8. 1983, op. 3 prim., Škocjanski zatok 85. progastorepi kljunač Limosa lapponica (L.) 1758 C = 1 - Pg 15. 3. 1986, op. 2 prim., Škocjanski zatok 86. rečni galeb Larus ridibundus (L.) 1766 C = 311 -Zg-Pg-Lg 87. rumenonogi galeb Larus cachinnans (Pallas) 1811 C = 320 - Zg - Pg - Lg - St ? 88. navadni fazan Phasianus colchicus (L.) 1758 C = 79 - St - Ng 89. turška grlica Streptopelia decaocto (Frivaldszky) 1838 C = 144 - St - Ng 90. divja grlica Streptopelia turtur (L.) 1758 C - 7 - Sc - Vg 91. navadna kukavica Cuculus canorus (L.) 1758 C - 1 - Se - Mg 19. 4. 1984, op. 1 prim., Vanganel VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 83 92. pegasta sova Tyto alba (Scopoli) 1769 C = 2 - St - Mg 1. 8. 1983, op. 1 prim., Markovec 29. 12. 1984, op. 1 prim., Koper 93. veliki skovik Otus scops (L.) 1758 C - 19 - Se - Ng 94. navadni čuk Athene noctua (Scopoli) 1769 C - 5 - KI - Ng 95. podhujka Caprimulgus curopaeus (L.) 1758 C = 1 - Se - Mg 19. 6. 1986, op. 1 prim., Koper 96. črni hudournik Apus apus (L.) 1758 C = 46 - Se - Ng 97. vodomec Alcedo atthis (L.) 1758 C = 79 - St - KI - Vg 98. smrdokavra Upupa epops (L.) 1758 C = 5 - Se - Mg 99. zelena žolna Picus viridis (L.) 1758 C = 44 - St - Ng 100. veliki detel Picoides major (L.) 1758 C = 44 - St - KI - Ng 101. srednji detel Picoides medius (L.) 1758 C = 1 - St ? 5. 4. 1982, op. 1 prim., Salara 102. vijeglavka Jynx torquilla (L.) 1758 C = 5 - Se - Vg 103. hribski škrjanee Lullula arbórea (L.) 1758 C = 27 - St - KI - Mg 104. poljski škr janee Alauda arvensis (L.) 1758 C - 63 - St - KI - Mg 105. čopasti škr janee Galerida eristata (L.) 1758 C= 141 - St - KI - Ng 106. kmečka lastovka Hirundo rustica (L.) 1758 C = 67 - Se - Pg - Ng 107. mestna lastovka Delichon urbica (L.) 1758 C = 62 - Se - Pg - Ng 108. breguljka Riparia riparia (L.) 1758 C = 9 - Pg 109. drevesna cipa Anthus trivialis (L.) 1758 C = 6 - Pg 110. mala cipa Anthus pratensis (L.) 1758 C = 22 - Zg 111. cipa vriskarica Anthus spinoletta (L.) 1758 C = 134 - Zg 112. bela pastirica Motaciila alba (L.) 1758 C= 116 - St - KI - Se - Ng 113. siva pastirica Motacilla cinerea (Tunstall) 1771 C = 77 - Zg 84 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale 114. rumena pastirica MotaciHa flava (L.) 1 758 C = 56 - Se - Pg - Ng 115. veliki srakoper Lanius excubitor (L.) 1758 C = 1 - Zg 18. 1. 1983, op. 1 prim., Markovec 116. rjavi srakoper Lanius collurio (L.) 1758 C = 4 - Se - Mg 117. siva pevka Prunella modularis (L.) 1758 C = 83 - Zg 118. srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus (Hermann) 1804 C = 18 - Se - Pg - Ng 119. močvirska trstnica Acrocephalus palustris (Bechstein) 1798 C = 19 - Se - Pg - Ng 120. rakar Acrocephalus arundinaceus (L.) 1758 C = 37 - Se - Pg - Ng 121. povodna trstnica Acrocephalus paludicola (Vieillot) 1817 C = 2 - Pg 21. 8. 1983, op. 5 prim., Škocjanski zatok 11. 9. 1984, op. 1 prim., Škocjanski zatok 122. tamariskovka Acrocephalus melanopogon (Temminck) 1823 C = 22 - Pg - St - Vg 123. bičja trstnica Acrocephalus shoenobaenus (L.) 1758 C - 2 - Pg 26. 9. 1983, op. 1 prim., Bonifika 13. 10. 1983, op. 2 prim., Škocjanski zatok 124. svilnica Cettia cetti (Temminck) 1820 C = 114 - St - Vg 125. brškinka Cisticola juncidis (Rafinesque) 1810 C = 91 ~ St - Ng 126. kratkoperuti vrtnik Hippolais polyglotta (Vieillot) 1817 C = 9 - Pg - Se - Ng 127. siva penica Sylvia communis (Latham) 1787 C = 5 - Pg - Se - Mg 128. vrtna penica Sylvia borin (Boddaert) 1783 C = 4 - Pg 129. črnoglavka Sylvia atricapilla (L.) 1758 C = 65 - St - Se - Pg - Ng 130. žametna penica Svlvia melanoccphala (Gmalin) 1789 C = 9 - St - Ng 131. taščična penica Sylvia cantillans (Pallas) 1764 C = 1 - Se - Mg 12. 4. 1983, op. 1 prim., Koper 132. kovaček Phylloscopus trochilus (L.) 1758 C = 4 - Pg 133. vrbja listnica Phylloscopus collybitus (Vieillot) 1817 C = 38 - Zg - Pg VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 85 134. grmovščica Phylloscopus sibilatrix (Bechstein) 1793 C = 4 - Pg 135. rumenoglavi kraljiček Regulus regulus (L.) 1758 C = 39 - Zg 136. rdečeglavi kraljiček Regulus ignicapillus (Temminck) 1820 C - 1 - Pg 5. 4. 1982, op. 1 prim., Zusterna 137. sivi muhar Muscicapa striata (Pallas) 1764 C - 2 - Pg 14. 8. 1983, op. 5 prim., Škocjanski zatok 19. 8. 1983, op. 1 prim., Škocjanski zatok 138. prosnik Saxicola torquata (L.) 1766 C = 59 - St - Se - Ng 139. repaljščica Saxicola rubetra (L.) 1758 C = 15 - St - Se - Ng 140. navadni kupčar Oenanthe oenanthe (L.) 1758 C = 13 - Pg 141. sredozemski kupčar Oenanthe hispanica (L.) 1758 C = 1 - Pg 10. 4. 1983, op. 1 prim., Škocjanski zatok 142. šmarnica Phoenicurus ochruros (Gmelin) 1774 C - 44 - Zg - Pg 143. taščica Erithacus rubecula (L.) 1758 C = 116 - Zg - Pg 144. modri slavec Erithacus svecicus cyaneculus (Meisner) 1804 C = 2 - Pg 12. 10. 1982, op. 2 prim., Škocjanski zatok 20. 10. 1982, op. 1 prim., Škocjanski zatok 145. mali slavec Erithacus megarhynchos (C.L.Brehm) 1831 C = 37 - Se - Pg - Ng 146. črni kos Turdus merula (L.) 1758 O 156 - St - KI - Ng 147. brinovka Turdus pilaris {L.) 1758 C = 26 - Zg 148. cikovt Turdus philomelos (C.L.Brehm) 1831 C = 13 - Kl - Mg 149. vinski drozg Turdus iliacus (L.) 1766 C = 2 - Pg 19. 3. 1983, op. 1 prim., Škocjanski zatok 18. 3. 1984, op. 1 prim., Škocjanski zatok 150. brkata sinica Panurus biarmicus (L.) 1758 C = 1 - Zg 30. 12. 1983, op. 1 prim., Škocjanski zatok 151. dolgorepka Aegithalos caudatus (L.) 1758 C = 15 - KI - Ng 152. plašica Rerrtiz pendulinus (L.) 1758 C = 67 - Zg - Pg 86 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale 153. menišček Parus afer (L.) 1758 C = 11 - KI - Mg 154. velika sinica Parus major (L.) 1758 C = 175 - KI - Ng 155. plavček Parus caerulus (L.) 1758 C = 103 - Zg - KI - Ng 156. močvirska sinica Parus palustris (L.) 1758 C = 4 - KI - Mg 157. brglez Sit t a europaea (L.) 1758 C - 1 - Pg 3. 2. 1982, op. 1 prim., Koper 158. stržek Troglodytes troglodytes (L.) 1758 C = 77 - Zg 159. veliki strnad Emberiza calandra (L.) 1758 C = 15 - St - Mg 160. skalni strnad Emberiza cia (L.) 1766 C = 8 - KI - Zg - Mg 161. rumeni strnad Emberiza citrinella (L.) 1758 C= 18 - Zg 162. plotni strnad Emberiza cirlus (L.) 1766 C " 55 - KI - St - Ng 163. vrtni strnad Emberiza bortulana (L.) 1758 C = 1 - Pg 1. 5. 1982, op. 2 prim., Markov hrib 164. trstni strnad Emberiza schoeniculus (L.) 1758 C = 91 - Zg - KI - Mg 165. pinoža Fringilla montifringilla (L.) 1758 C = 6 - Zg 166. sčinkavec Fringilla coelebs (L.) 1758 C = 110 - Zg - KI - Mg 167. lišček Carduelis carduelis (L.) 1758 C = 167 - KI - Ng 168. čižek Carduelis spinus {L.) 1758 C = 15 - Zg 169. zelenec Carduelis cbloris (L.) 1758 C = 122 - KI - Ng 170. kalin Pyrrhula pyrrhula (L.) 175S C = 4 - Zg 171. dlesk Coccothraustes coccothraustes (L.) 1758 C = 6 - KI - Mg 172. navadni repnik Accanthis cannabina (L.) 1758 C = 17 - KI - Vg 173. brezovček Accanthis flammea (L.) 1758 C = 1 - Pg 3. 3. 1982, op. 1 prim., Markovec 174. grilček Serinus serinus (L.) 1758 C = 71 - KI - Ng VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 87 175. poljski vrabec Passcr montanus (L.) 1758 C - 92 - KI - Ng 176. domači vrabec Passer domesticus (L.) 1758 C= 134 - St - Ng 176a italijanski vrabec Passer domesticus italiae (Vieillot) 1817 C = 1 - St ? 30. 5. 1983, najd.kad., Koper 177. navadni škorec Sturnus vulgaris (L.) 1758 C = 76 - Zg - KI - Mg 178. kobilar Oriolus oriolus (L.) 1758 C= 17 - Se - Ng 179. šoja Garrulus glandarius (L.) 1758 C = 60 - St - Ng 180. navadna sraka Pica pica (L.) 1758 C = 132 - St - Ng 181. krokar Corvus corax (L.) 1758 C - 1 - Zg 29. 1. 1983, op. 1 prim., Salara 182. poljska vrana Corvus frugilegus (L.) 1758 C = 2 - Zg 1.1. 1983, op. 1 prim., Škocjan 2. 1. 1983, op. 1 prim., Skocjan 183. črna vrana Corvus corone corone (L.) 1758 C" 1 - Zg 1.1. 1983, op. 1 prim., Salara 183a siva vrana Corvus corone cornix (L.) 1758 C= 119 - KI - Ng 184. navadna kavka Corvus monedula (L.) 1758 C = 29 - St - KI - Vg 5. RAZPRAVA V favnističnem pregledu ptic slovenske obale obravnavamo 221 vrst in dve podvrsti. V obeh obravnavanih predelih je 168 vrsi (76,0 %), 38 vrst (17,2%) smo opazili samo na območju Sečoveljskih solin in okolice, 15 vrst (6,8 %) pa le na območju Škocjanskega zatoka in okolice. Vrste, ki smo jih opazili samo na območju Sečoveljskih solin in okolice, so: Gavia adamsii, Plataiea leucordia, Ciconia nigra, Anas strepera, Aguila chrysaetos, Circus pygargus, Falco subbuteo, Coturnix coturnix, Perdix perdix, Crex crex, Recurvirostra a vose t ta, Larus fuscus, Pluvialis apricaría, Scolopax rusticóla, Burchinus oedicnemus, Glareola pratíncola, Columba palumbus, Bubo bubo, Asió otus, Strix aluco, Mcrops apiaster, Anthus campestris, Bombycilla garrulus, Lanius minor, Lanius senator, Locustella naevia, Locustella ¡uscinioides, Hippolais icterina, Hippolais pallida, Sylvia curruca, Ficedula hypoleuca, Ficedula parva, Phoenicurus phoenicurus, Turdus viscivorus, Tichodroma muraría, Certhia brachydactila, Plectophenax nivalís in Pyrrhocorax graculus. 88 I. Škortiik & T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistifini pregled ptic slovenske obale Med vrstami, ki smo jih opazili samo na območju Škocjanskega zatoka in okolice, so naslednje: Pod ¡caps auritus, Buteo ruffinus, Pandion haliaetus, Melanitta nigra, Himantopus himantopus, Hacmatopus ostralegus, Arenaria interpres, Calidris minuta, Calidris alba, Halietor pygmacus, Plcgadis falcineJius, Larus minutus, Accanthis fiammea, Corvus frugilegus in Corvus corax. V Sečoveljskih solinah in bližnji okolici smo ugotovili 207 vrst ptic ali 93,7 % vseh opaženih vrst, medtem ko smo v Škocjanskem zatoku in okolici registrirali 183 vrst ptic ali 82,8 % vseh opaženih vrst ptic na slovenski obali. Med 207 opaženimi vrstami v Sečoveljskih solinah in okolici je 109 negnezdilcev, pri 9 vrstah je status vprašljiv, 89 vrst pa tu gnezdi stalno ali občasno. Od tega je 17 možnih, 24 verjetnih in 48 nedvomnih gnezdilcev. Med 184 opaženimi vrstami v Škocjanskem zatoku in okolici je 105 negnezdilcev, pri 4 vrstah je status vprašljiv, 75 vrst pa tu gnezdi stalno ali občasno. Od tega je 19 možnih, 9 verjetnih in 47 nedvomnih gnezdilcev. Popisane vrste delimo na pel kategorij, pomembnih tudi za naravovarstveno oceno: a) vrste, ki množično ali redno prezimujejo na opazovanem območju; b) vrste, ki med preletom naših krajev redno počivajo na opazovanem območju; c) vrste, ki na opazovanem območju letujejo; č) vrste, ki na opazovanem območju stalno ali občasno gnezdijo; d) v Sloveniji redko pojavljajoče se vrste. 5.1 Vrste, ki množično ali redno prezimujejo na opazovanem območju Med vrste, ki množično prezimujejo na opazovanem območju, štejemo predvsem črno Iisko (.Fulica atra), rumenonogega galeba (Larus cachinnans), rečnega galeba (Larus ridibundus), rdečenogega martinca (Tringa totanus), pribo (Vancllus vanellus) in mlakarico (Anas platyrhynchos). Nekoliko manj je ptic vrst Anas penelope, Anas crccca, Tachybaptus ruficoi/is, Aythya ferina, Podiceps eristatus in Mcrgus serrator. Iz prehranjevalne ekologije je znano, da so črna liska, mali ponirek, mlakarica, navadna žvižgavka, kreheljc in sivka vezani na plitvo vodo, ki omogoča pobiranje hrane s tal (sivka se lahko potaplja globlje). Takšen način prehranjevanja omogočajo Sečoveljske soline in Škocjanski zatok v optimalni meri. Rečni galeb, rdečenogi martinec in priba se prehranjujejo na polojih in v plitvinah, rumenonogi galeb pa tudi v suburbanih predelih in na smetiščih. Čopasti ponirek in srednji Žagar se prehranjujeta z manjšimi ribami, ki jih lovita na odprtem morju in v morskih zalivih, zato smo ju redkeje srečevali v Škocjanskem zatoku in Sečoveljskih solinah. Za črno lisko (Fulica atra) je Škocjanski zatok najpomembnejše prezimovališče v Sloveniji, saj je v nekaterih zimah prezimovalo do 4000 osebkov (Škornik, 1987). Vrste, ki redno, vendar maloštevilno prezimujejo, so: Podiceps griseigena, Podiceps nigricollis, Gavia ste/lata, Ga via arctica, Phalacrocorax car bo, Aythya fuligula in Gallinago gallinago. VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 89 5.2 Vrste, ki med preletom naših krajev redno počivajo na opazovanem območju Med vrstami, ki med preletom naših krajev redno počivajo na opazovanem območju, moramo omeniti predvsem pobrežnike (Charadriiformes), zlasti martince (Tringa sp.), prodnike (Ca I id ris sp.), togotnike (Philomachus pugnax) in navadne kljunače (Limosa limosa), ki včasih v velikem številu brodijo po plitvinah. Pogoste so tudi vrste iz redov Anseriformes, Ciconiiformes in Lariformes, med katerimi so številnejše vrste iz rodov Anas, Aythya in Anser. Stevilčneje se pojavljata vrsti Anas querquedula in Anser anser. Med galebi je najbolj številen črnoglavi galeb (Larus melanocephaius). Redni, vendar maloštevilni preletniki so še mala bobnarica (Ixobrychus minutus), rjava caplja (Ardea purpurea) in rumena caplja (Ardeola ralloides). Zamočvirjeni, z gostim grmovjem in trstičjem obraščeni predeli ponujajo idealne prehranjevalne možnosti številnim pticam pevkam, ki se ob selitvi v stotinah zgrinjajo v Škocjanski zatok, dolino Dragonje in Sečoveljske soline. Med njimi so najpomembnejše kmečke lastovke (Hirundo rustica), mestne lastovke (Delichon urbica) in breguljke (Riparia riparia), ki v tisočih prenočujejo v trsju. Prav tako se v večjem številu ustavljajo številne vrste iz rodov Acrocephalus, Sylvia, Locustella in Phylloscopus. 5.3 Vrste, ki na opazovanem območju letujejo Med vrstami, ki na obravnavanem območju letujejo, naj omenimo sivo čapljo (.Ardeo cinerea), malo belo čapljo (Egretta garzetta), zelenonogega martinca (Tringa nebuJaria), rdečenogega martinca (Tringa totanus), rečnega galeba (Larus ridibundus), Črnoglavega galeba (Larus melanocephaius) in rumenonogega galeba (Larus cachinnans). Pri zgoraj navedenih vrstah gre predvsem za negnezdeče, spolno nezrele osebke. Pri naslednjih vrstah: Pluvialis aquatarola, Limosa lapponica, Circus aeroginosus, Chlidonias hybrid us, Charadrius du bi us, Mergus merganser, Calidris ferruginea, Tringa erythropus, je navedena tudi oznaka poletni gost (Lg). Vprašanje je, ali gre pri omenjenih vrstah za spolno nezrele osebke ali so opaženi primerki samo zapozneli preletniki ali poletni klateži. 5.4 Vrste, ki na opazovanem območju stalno ali občasno gnezdijo Kot smo že omenili, gnezdi med 221 vrstami na Sečoveljskih solinah in okolici 89 vrst, v Škocjanskem zatoku in okolici pa 75 vrst ptic. V obeh omenjenih lokalitetah gnezdijo redke, ogrožene in za slovensko ornitofavno zelo zanimive vrste ptic. Med 89 gnezdečimi vrstami v Sečoveljskih solinah in okolici je bilo ugotovljeno 17 možnih, 24 verjetnih in 48 nedvomnih gnezdilcev. Med 75 gnezdečimi vrstami v Škocjanskem zatoku in okolici je bilo ugotovljeno 19 možnih, 9 verjetnih in 47 nedvomnih gnezdilcev. V skupino možen gnezdilec (- Mg) smo uvrstili vrste, pri katerih je bila vrsta ali pojoči samec opazovana v gnezditvenem obdobju in možnem gnezditvenem prebivališču. 90 I. Škornik «S: T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistični pregled plic slovenske obale V skupino verjeten gnezdilec (- Vg) smo uvrstili vrste, pri katerih je gnezditev domnevna, opaženo gnezditveno obnašanje staršev (območnost, dvorjenje, narejanje ...) in znaki gnezdenja (valiina pleša, nedograjeno gnezdo ...). V skupino nedvomen gnezdilec (- Ng) uvrščamo vse tiste vrste, pri katerih je bila gnezditev potrjena (najdeno gnezdo z jajci ali mladiči), pri katerih so bili opaženi speljani mladiči, opaženo hlinjenje poškodovanosti ali prinašanje hrane. Med vrste, katerih gnezditvene lokalitete so omejene, njihova potencialna ogroženost pa velika, štejemo navadno čigro (Sferna hirundo), malo čigro {Sferna albifrons) in beločelega deževnika iCharadrius alexandrinus). Medtem ko so za navadno čigro znane tri gnezditvene lokalitete v Sloveniji, gnezdi beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) samo na slovenski obali. Do nedavna je gnezdil tudi v Seči, Škocjanskem zatoku in v tankerski luki v Kopru. S propadom Piranskih solin je v Seči prenehal gnezditi, nič drugačna usoda pa ga glede na znane urbanistične načrte ne čaka v Kopru in okolici (Geister, 1985). Kot že opozarja Geister (1985), bodo Sečoveljske soline prej ali slej edino gnezdišče v Sloveniji. Na Sečoveljskih solinah gnezdi okoli 15 parov beločelih deževnikov, nad 20 parov navadnih čiger, mala čigra pa zaradi avanturističnih kopalcev in ornitološko neutemeljenih poseganj v gnezditveni prostor gnezdi samo občasno. V Škocjanskem zatoku čigre ne gnezdijo, gnezdi pa tukaj okoli 6 parov beločelih deževnikov. Od ujed Falconiformes uvrščamo med verjetne gnezdilce navadno kanjo (Buteo buteo), kragulja (Accipiter gentilis) in skobca (Accipiter nisus), saj so to povsod razširjene vrste, kljub temu da gnezd nismo našli. Zanimivo je gnezdenje navadne postovke (Falco tinnunculus), ki v Sloveniji številčnejc gnezdi v Sečoveljskih solinah. Leta 1985 je na primer gnezdilo na Sečoveljskih solinah 11 parov teh ptic. Vsekakor je zanimivo gnezdenje rumenonogega galeba (Larus cachinnans) na Sečoveljskih solinah, ki je bilo po načrtnem iskanju potrjeno leta 1986. Gnezdišče je bilo najdeno na ozkem, ncporastlem solinskem nasipu, v bazenu severovzhodno od kanala Pichetto. Pred leti je rumenonogi galeb že gnezdil na območju Škocjanskega zatoka (Geister, ustno), zato - glede na njegovo prilagodljivost in oddaljenost gnezdišča v Sečovljah - dopuščamo možnost ponovne gnezditve. Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) gnezdi v obeh obravnavanih predelih, številčnejc v Škocjanskem zatoku, kjer gnezdi okoli 25 parov. Opozarjamo, da bo gnezdišče malega ponirka v Škocjanskem zatoku kmalu zasuto. Mala bobnarica Uxobrychus minutus), ki je v Sloveniji le lokalno razširjena, gnezdi v Škocjanskem zatoku in po vsej verjetnosti tudi ob izlivu Dragonje, kjer smo 5. 7. 1985 opazovali 3 primerke. Gnezdi maloštevilno, gnezdenje pa je zaradi urbanističnih načrtov v prihodnje vprašljivo. Gnezdenje kreheljca (Anas crecca) leta 1985 v trstišču stare struge Rižane je bil le poskus morda spolno nezrelega para, saj je degenerirano leglo kmalu propadlo. Hlinjenje poškodovanosti samca sivke (Aythya ferina) v strugi Rižane leta 1986 nas je opozarjalo na gnezditev tc vrste, vendar kasneje gnezda nismo iskali. Za mokoža (Ralius aquaticus), ki ga navajamo kot verjetnega gnezdilca Sečoveljskih solin in nedvomnega gnezdilca v Škocjanskem zatoku, je zanimivo VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 91 to, da ga v maju v vseh opazovalnih letih nismo registrirali na območju Sečoveljskih solin, samo enkrat pa je bil opažen v Škocjanskem zaioku. Verjetno se med gnezdenjem ne oglaša, kot je to zanj značilno v drugih mesecih. Med martinci je edini gnezdilec obravnavanega predela mali martinec (Actitis hypoleucos). V Sečoveljskih solinah ga obravnavamo kot verjetnega gnezdilca, medtem ko smo v Škocjanskem zatoku opazovali speljane mladiče. Za prepelico (Coturnix coturnix) pravi Schiavuzzi (1883), da mnoge gnezdijo na območju Sečoveljskih solin, a je Gregori (1976) v svojem prispevku ne omenja. Dne 29. 6. 1983 smo na kraškem pobočju nad reko Dragonjo opazovali 6 primerkov te vrste, 10. 7. 1983 pa 3 primerke ob reki Dragonji. Poljsko jerebico (Peidix perdix) smo opazovali dvakrat v mesecu oktobru. Kolega M. Jamšek, ki živi z družino ob Dragonji, zatrjuje, da maloštevilne gnezdijo. Glede na opazovanje v gnezditvenem obdobju in možnem gnezditvenem prebivališču uvrščamo pegasto sovo (Tyto alba) med možne gnezdilce. Velika uharica (Bubo bubo) zanesljivo gnezdi v soteski Argila, kjer smo leta 1984 našli v celoti operjenega mladiča. Vodomca (Alcedo atthis) uvrščamo med verjetne gnezdilce. Makovec (1988) ima vodomca za verjetnega gnezdilca, glede na primernost gnezdišč in njegove navzočnosti vse leto. Spomladi leta 1987 je bil opažen v dolini reke Dragonje pri vračanju v gnezditveni rov (Jerman, ustno). Med cipami naj omenimo drevesno cipo (Anthus trivialis), ki je bila v gnezditvenem obdobju opažena na pobočju Rujevca in jo imamo za možno gnezdilko, ter rjavo cipo (Anthus pratensis), ki nedvomno gnezdi v suhih poraščenih solinskih bazenih. Rumena pastirica (Motaciila flava), ki je v gnezditvenem obdobju v Sloveniji lokalno razširjena, je nedvomen gnezdilec obeh obravnavanih predelov, kjer smo opazovali krmljenje mladičev. Prav tako je bila v dolini Dragonje opazovana siva pastirica (Motaciila cinerea) s hrano v kljunu. Zaradi domnevne gnezditve uvrščamo črnočelega srakoperja med verjetne gnezdilce. Dne 25. 6. 1983 je bil pojoči samec opazovan v topolovem gozdu ob vhodu v sotesko Argile. Gnezdenje tamariskovke (Acrocephalus melanopogon) v Škocjanskem zatoku je glede na oddaljenost gnezdišč v sosednji Italiji, opazovanja in primernost biotopa verjetno. Svilnica (Cettia ccttf) in brškinka (Cisticola juncidis), ki sta se po ekspanziji na naše ozemlje razširili ob slovenski obali, redno gnezdita že več kot desetletje (Geister & Sere, 1974/75). Gnezd omenjenih vrst nismo našli, opaženi pa so bili speljani gnezdomci brškinkc v Škocjanskem zatoku. Leta 1985 sta doživeli ostro zimo, v kateri je bila populacija brškinke drastično prizadeta. Glede na opazovanje v gnezditvenem obdobju in možnem gnezditvenem prebivališču je taščična penica {Sylvia cantillans) možna gnezdilka obravnavanega predela. Medtem ko žametno penico (Sylvia melanocephala) uvrščamo kot možno gnezdilko Sečoveljskih solin in okolice, jo glede na opazovano približevanje in oddaljevanje od gnezdišča v okolici Škocjanskega zatoka (Prisoje - žukino grmovje) uvrščamo med nedvomne gnezdilce omenjenega predela. 92 I. Škornik «S: T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistični pregled plic slovenske obale Pričakovano je v obravnavanem predelu gnezdenje kratkokrilega vrtnika (.Hippolais poliglotta), ki ga omenjajo že Schiavlzzi (1883), Ponebšek (1961/62) in Gregori (1976). Poleg Vipavske doline (Gregori, 1966/67) gnezdi samo na slovenski obali. Gnezdenje bledega vrtika (Hippolais pallida) je glede na ustrezne ekološke razmere in opazovanje možno. Zanimivo je zadrževanje taščice CErithacus rubecula) in stržka (Troglodytes troglodytes) v času gnezdenja v soteski Argile in okolici, saj njun gnezditveni areal ne seže do obale. Črnoglavega strnada (Emberiza melanocepbala), ki ga Gregori (1976) v svojem delu navaja kot gnezdilca, nismo registrirali, vendar dopuščamo možnost, da smo vrsto spregledali. Kot možnega gnezdilca uvrščamo trstnega strnada (Emberiza sboeniculus), saj smo v gnezditvenem obdobju na obeh obravnavanih predelih opazovali pojoče samce. 5.5 V Sloveniji redko pojavljajoče se vrste Čeprav so mnenja o favnistični vrednosti redkih vrst med strokovnjaki zelo različna, moramo vendarle nekatere posebej omeniti. Med vrste, ki so pri nas redko opazovane, lahko nedvomno štejemo polojnika (.Himantopus himantopus), morsko srako (Haematopus ostralegus), sabljarko (Recurvirostra avosetta), plcvico (Plegadis falcincllus), rumenokljuncga slapnika (Ga vi a adamsii), progastorepega kljunača (Limosa lapponica), duplinsko gos (Tadorna tadorna), raco konopnico (Anas streptera), žametno raco (Melanitta fusca), črno raco (Melanitta nigra), rjavko (Aythya marila), kamenjarja (Arenaria interpres), pritlikavega kormorana (Halietor pygmaeus), rjasto kanjo (Buteo ruffinus), rjavoglavega srakoperja (Lanius senator), čebelarja iMcrops apiaster), ribjega orla (Pandion haliactus), belega prodnika (Calidris alba), prlivko (Burcbinus oedicnemus), navadno prosenko iPiuvialis apricaria) in močvirskega lunja (Circus pygargus). Med nekoliko bolj opazovane, vendar redke vrste štejemo še lednega slapnika (Gavia immer), zlatouhega ponirka (Podiceps auritus), velikega Žagarja (Mergus merganser), malega Žagarja (Mergus albcllus), rjavega galeba (Larus fuscus), malega galeba (Larus minutus), čapljo žličarico (Platalea leucordia), črno štorkljo (Ciconia nigra), komatno tekico (Glareola pratincola) in vranjeka (Phalacrocorax aristotelis). Omeniti moramo šc vrste, pri katerih je status vprašljiv. Te so toliko bolj zanimive, ker veljajo na splošno v Sloveniji za stalnice ali klateže, o njih pa imamo le nekaj podatkov, s katerimi statusa ne moremo zanesljivo določiti. Take vrste so: velika bobnarica (Botaurus stellaris), mala uharica {Asio otus), lesna sova (Strix aluco), srednji detel (Picoides medius), kratkoprsti plezavček (Certhia brachydactila) in rumenonogi galeb (Larus cacbinnans), o katerem smo že spregovorili. VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 93 Pri naslednjih vrstah: sloka {Scolopax rusticóla), siva pevka (Prunella modularis), rumeni vrtnik (Hippolais ictcrina) in grahasta tukalica (Porzana porzana), je status dvomljiv, ker je možno, da so v gnezditvenem obdobju opazovane vrste zgolj zapozneli preletniki. Vsekakor je zanimivo opazovanje brkate sinice (Panurus biarmicus), za katero imamo v Sloveniji malo podatkov. Opazovanja so toliko bolj zanimiva, ker dopuščajo možnost, da ta vrsta v obsežnem trstišču ob izlivu Dragonje tudi gnezdi. Pri opazovanju planinskih orlov (Aquila chrysaetos) gre za primerke iz Sočerge, kjer so leta 1985 gnezdili. Nedvomno so se v zadnjih sto letih na slovenski obali (še posebej v Sečoveljskih solinah in Škocjanskem zatoku) spremenile ekološke razmere in z njimi tudi favna. Nekatere vrste, ki so bile nekoč pogoste, so danes redke ali pa jih sploh ni. Druge, ki so nekoč gnezdile, danes ne gnezdijo več. Tretje, ki so nekoč veljale za redke, pa danes na slovenski obali gnezdijo. Podatki za naslednje vrste so za obravnavano območje objavljeni prvič ali pa so podatki o njih v naši literaturi izjemno skromni: Gavia adamsii, Plegadis falcinellus, Limosa lapponica, Anas strepera, Halietor pygmaeus, Melanitta fusca, Melanitta nigra. Nekatere vrste, ki jih omenjamo v seznamu, so nedvomno toliko zanimive za slovensko ornitofavno ali pa se je njihovo število spremenilo v taki meri, da zaslužijo posebno pozornost. Nekateri podatki, ki jih omenjamo v tem delu, so zanimiv prispevek k poznavanju ptic celotne slovenske ornitofavne. Sečoveljske soline in Škocjanski zatok sta izjemni in pomembni ornitološki lokaliteti, kjer se številne ptice ustavljajo na svoji selitvi in prezimovanju. Prav tako sta zanimivi tudi po svojih gnezdilcih in zaslužita vso pozornost, ki naj se kaže v posebnem naravovarstvenem režimu. Prva varstvena prizadevanja so bila usmerjena predvsem k ohranjanju bogate naravne dediščine Sečoveljskih solin. Urbanistični načrt za mesto Piran (1974) je predvideval na območju solin naravni rezervat. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (1976) je opredelil soline za naravni spomenik. Sečoveljske soline so bile, poleg Cerkniškega jezera, predlagane za uvrstitev na seznam močvirij, ki jih obravnava mednarodna konvencija za zaščito močvirskih biotopov (Ramsar, Iran 1971). S spremembami in dopolnitvami prostorskega dela družbenega plana občine Piran za obdobje 1981-1985 so bile Sečoveljske soline prvič opredeljene kot območje krajinskega parka z notranjimi conami strožjega rezervatnega varstva. Tako opredeljene so bile soline, skupaj s polotokom Seča kot posebno krajinsko enoto v okviru krajinskega parka, vključene tudi v dolgoročni plan SR Slovenije in dolgoročni plan občine Piran za obdobje 1986-2000 (Križan, 1987), decembra leta 1989 pa je občina Piran razglasila Sečoveljske soline za krajinski park. Leta 1987 je bil za ohranitev predlagan del Škocjanskega zatoka v takratnem stanju kot gnezditveno območje, selitvena postaja in prezimovališče ptic. Za ohranitev sta bila predlagana dva dela: predel med železniško progo in cesto Koper-Ljubljana in jugovzhodni del zatoka ob kmetijskih površinah (Sovinc, 1988). 94 I. Škornik «S: T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistični pregled plic slovenske obale 6. POVZETEK Obravnavamo celoten obalni pas od hrvaške meje na jugu do Debelega Rtiča na severu. Raziskano območje smo razdelili na dva dela: Sečoveljske soline z okolico in Škocjanski zatok z okolico. V seznamu obravnavamo 221 vrst ptic, od tega v Sečoveljskih solinah in okolici 207 vrst in v Škocjanskem zatoku in okolici 184 vrst. V Sečoveljskih solinah in bližnji okolici smo registrirali 109 negnezdečih vrst, pri 9 vrstah je status vprašljiv, 89 vrst pa tu stalno ali občasno gnezdi. Od tega je 17 možnih, 24 verjetnih in 48 nedvomnih gnezdilcev. V Škocjanskem zatoku in bližnji okolici smo opazili 105 negnezdečih vrst, pri 4 vrstah je status vprašljiv, 75 vrst pa tu stalno ali občasno gnezdi. Od tega je 19 možnih, 9 verjetnih in 47 nedvomnih gnezdilcev. Pri vsaki posamezni vrsti je naveden status vrste: stalnica (St), selivka (Se), klatež (KI), preletni gost (Pg), zimski gost (Zg) in poletni gost (Lg). Pri vrstah s statusnimi oznakami St, Se, KI so dodane še oznake gnezdenja: Mg (možni gnezdilec), Vg (verjetni gnezdilec) in Ng (nedvomni gnezdilec). Pod ustreznim strokovnim imenom je navedeno število opazovanj vrste (C). Popisane vrste so razdeljene na pet naravovarstveno pomembnih kategorij: 1. vrste, ki množično ali redno prezimujejo na opazovanem območju; 2. vrste, ki med preletom naših krajev redno počivajo na opazovanem območju; 3. vrste, ki na opazovanem območju letujejo; 4. vrste, ki na opazovanem območju stalno ali občasno gnezdijo; 5. v Sloveniji redko pojavljajoče se vrste. Med vrste, ki množično prezimujejo na opazovanem območju, štejemo predvsem vrste: Fuiica atra, Larus cachinnans, Larus ridibundus, Tringa totanus, Vanellus vaneUus, Anas platyrhinchos. Za črno lisko (Fúlica atra) je Škocjanski zatok najpomembnejše prezimovališče v Sloveniji. Vrste, ki redno, vendar maloštevilno prezimujejo, so: Podiceps griseigena, Podiceps nigricoilis, Gavia steliata, Gavia arctica, Phalacrocorax car bo, Aythya fu Ii gula in Gailinago ga Iii nago. Med vrste, ki med preletom naših krajev redno počivajo na opazovanem območju, štejemo predvsem pobrežnike (Charadriiformes) in med njimi zlasti rodove Tringa, Calidris, Philomachus in Limosa. Pogoste so tudi vrste iz redov Anseriformes, Ciconiiformes in Lariformes. Slovenska obala s svojimi značilnostmi ponuja idealne prehranjevalne možnosti številnim pticam pevkam, ki se ob selitvi ustavljajo v Sečoveljskih solinah, Škocjanskem zatoku in dolini Dragonje. Med njimi so najpomembnejše vrste Hirundo rustica, Delichon urbica in Riparia riparia ter vrste iz rodov Acrocephalus, Sylvia, l.ocustclla in Phylloscopus. Med vrstami, ki na obravnavanem območju letujejo, naj omenimo vrste: Ardea cinerea, Egretta garzetta, Tringa nebularia, Tringa totanus, Larus ridibundus, Larus melanocephalus in Larus cachinnans. Med vrste, katerih gnezxlitvene lokaiitete so omejene, njihova potencialna ogroženost pa velika, štejemo navadno čigro (Sterna hirundo), malo čigro (Steina VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 95 albifrons) in beločelega deževnika (Charadrius alexandrinus). Medtem ko so za navadno čigro znane tri gnezditvene lokalitete v Sloveniji, gnezdi beločeli deževnik samo na slovenski obali. Mala čigra (Sterna albifrons) zaradi avanturističnih kopalcev in ornitološko neutemeljenih posegov v gnezditveni prostor gnezdi samo občasno. Zanimivo je gnezdenje navadne postovke (Faleo tinnuneulus), ki v Sloveniji številčne je gnezdi v Sečoveljskih solinah. Med zanimivejšimi gnezdilci naj omenimo rumenonogega galeba (Larus cacahinnans), malega ponirka (Tachybaptus ruficollis), malo bobnarico Uxobrychus minutus), veliko uharico (Bubo bubo), rumeno pastirico (Motacilla flava), tamariskovko (Acrocephalus melanopogon), svilnico (Ccttia cetti) in brškinko (Cisto/a juncidis). Zanimiva so tudi opazovanja vrst: Sylvia eantillans, Sylvia malanocephala, Hippolaispallida in Emberiza scboeniclus v gnezditvenem obdobju. Med vrste, ki so pri nas redko opazovane, štejemo predvsem: Himantopus himantopus, Haematopus ostralegus, Rccurvirostra avosctta, Plegadis falcinellus, Ga via adamsii, Limosa lapponica, Tad or na tadorna, Anas st repe ra, Me lan i tta fusca, Melanit t a nigra, Ay thy a m ar i la, Arenaria in t er p res, Ha lie tor pygmaeus, Buteo ruffinus, Lantus senator, Merops apiaster, Pandion haliaetus, Calidris alba, Burchinus oedicnemus, Pluvialis apricaria in Circus pygargus. Favnistični podatki dopolnjujejo dosedanje poznavanje ptic na slovenski obali. Nekatere vrste, ki jih omenjamo, so za obravnavano območje nove ali pa so podatki o njih v naši literaturi zelo skromni. Take vrste so: Ga via adamsii, Plegadis falcinellus, Limosa lapponica, Anas streptera, Ha lie tor pygmaeus, Melanitta nigra in Melanitta fusca. V primerjavi s popisi ptic obravnavanega predela, ki nam jih dajejo dela starejših avtorjev, ugotavljamo, da se je število nekaterih vrst, tako gnezdilcev kot negnezdilcev, spremenilo, nekatere vrste v tem desetletju niso bile več ugotovljene. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (1976) je opredelil soline za naravni spomenik. Sečoveljske soline so bile, poleg Cerkniškega jezera, predlagane za uvrstitev na seznam močvirij, ki jih obravnava mednarodna konvencija za zaščito močvirskih biotopov (Ramsar, Iran 1971). S spremembami in dopolnitvami prostorskega dela družbenega plana občine Piran za obdobje 1981-1985 so bile Sečoveljske soline prvič opredeljene kot območje krajinskega parka z notranjimi conami strožjega rezervatnega varstva. Tako opredeljene so bile soline, skupaj s polotokom Seča kot posebno krajinsko enoto v okviru krajinskega parka, vključene tudi v dolgoročni plan SR Slovenije in dolgoročni plan občine Piran za obdobje 1986-2000 (Križan, 1987), decembra leta 1989 pa je občina Piran razglasila Sečoveljske soline za krajinski park. Leta 1987 je bil za ohranitev predlagan tudi del Škocjanskega zatoka v takratnem stanju kot gnezditveno območje, selitvena postaja in prezimovališče ptic. Občina Piran je v začetku leta 1990 razglasila Sečoveljske soline za krajinski park z rezervatnimi površinami (Uradne objave, 5/90). 96 I. Škornik «S: T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistični pregled plic slovenske obale 6. SUMMARY The paper concerns the whole coastal area from the Croatian border in the south to Debeli Rtič in the north. For the purpose of this study, the area is divided into two sections, the Sečovlje saltworks and Škocjanski Zatok with their respective surroundings. A list of 221 bird species is discussed, of which 207 species occur in the salt-pans of Sečovlje and their surroundings, and 184 species in Škocjanski Zatok and its surroundings. In Sečovlje salt-pans and the nearby vicinity, 109 non-breeding species were recorded. The status of 9 species is questionable, while 89 species breed there either regularly or occasionally, of which 17 are possible, 24 are probable and 48 are confirmed breeders. In Škocjanski Zatok and its surroundings, 105 non-breeding species were recorded. The status of 4 species is questionable, whereas 74 species breed there either regularly or occasionally, of which 19 are possible, 9 are probable, and 47 are confirmed breeders. For each species its local status is defined as follows: resident (St), summer resident (Se), vagrant (KD, passage visitor (Pg), winter visitor (Zg), or summer visitor (Lg). For the species with a status of resident is also given: Mg (possible breeder), Vg (probable breeder), or Ng (confirmed breeder). The number of observations of a species (C) is also presented. According to their occurrence, the species under consideration arc divided into five categories: (1) species wintering either in great numbers or regularly in the area dealt with, (2) species which, during their passage, regularly stop over in the area dealt with, (3) specics which are summer visitors to the area in question, (4) species breeding either regularly or occasionally in the area dealt with, and (5) species rarely occurring in Slovenia. Species wintering in great numbers in the area under consideration are especially the following: Fulica atra, Larus cachinnans, Larus ridibundus, Tringa to tan us, Va ne!lus va ne 11 us, Anas platyrhinchos. It is worthy to note that Škocjanski Zatok is the most significant wintering area for the Coot (Fulica atra). The following species winter either in great numbers or regularly in the area dealt with: Podiceps griseigena, Podiceps nigricollis, Gavia stellata, Gavia arctica, Phalacrocorax carbo, Aythya fuligula, and Gallinago gallinago . The area in question serves as a regular stop-over for Charadriiformes in particular, and of these especially for the genera Tringa, Calidris, Philomachus and Limosa. Species of the orders Anseriformes, Ciconiiformes and Lariformes also frequently occur in this area. Characteristics of the Slovene coastal area are such as to provide ideal foraging conditions for many passerines which, during their migration, stop over in Sečovlje salt-pans, Škocjanski Zatok, and the Dragonja valley. These include especially the following spccies: Hirundo rustica, Delichon urbica and Riparia riparia, and species of the genera Acroccphalus, Sylavia, Locustella and Phylloscopus. VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 97 Of summer visitors to the area under consideration, the following species should be mentioned: Ardea cinerea, Egretta garzetta, Tringa nebularia, Tringa totanus, Larus ridibundus, Larus melanocephalus and Larus cachinans. Nesting sites of the following threatened species are restricted: the Common Tern (Sterna hirundo), the Little Tern (Sterna a/bifrons), and the Kentish Plover (Charadrius alexandrinus). There are three nesting sites of the Common Tern known so far in Slovenia, whereas the Kentish Plover breeds only on the Slovene coast. Because of the human activities such as those by undisciplined bathers and other harmful interference into the nesting site of the little Tern (Sterna albifrons), the species breeds merely occasionally. An interesting example of breeding habits is the Kestrel (Fafco tinnuncuius), which breeds in large numbers in the Sečovlje saltworks. Interesting breeders are, for example, the Yellow-legged Gull (Larus cacahinnans), the Little Grebe (Tachybaptus ruficollis), the Little Bittern (Ixobrychus minutus), the Eagle Owl (Bubo bubo), the Yellow Wagtail (Motacilla flava), the Moustached Warbler (Aerocephalus melanopogon), the Cetti's Warbler (Cettia cetti), and the Fan-tailed Warbler (Cisticola juncidis). Interresting species to watch during their breeding season are the following: Sylvia cantillans, Sylvia melanoccphala, Hippolais pallida, and Emberiza schoenicus. Species which are rarely observed in Slovenia are especially the following: Himantopus himantopus, Haematopus ostralegus, Recurvurostra avosetta, Piegadis falcinellus, Gavia adamsii, Limosa lapponica, Tadorna tadorna, Anas strepera, Mela nit t a fusca, Melanitta nigra, Ay thy a ma rila, Arenaria interpres, Haliaetor pygmaeus, Buteo ruffinus, Lanius senator, Merops apiaster, Pandion haliaetus, Calidris alba, Burchinus oedicnemus, Pluvialis apricaria, and Circus pygargus. Faunistic data presented in this paper extend the current knowledge of birdlife on the Slovene coast. Some of the mentioned species are either new for the area dealt with or only few relevant data are available in Slovene literature. Such species are Gavia adamsii, Piegadis falcinellus, Limosa lapponica, Anas streptera, Haliaetor pygmaeus, Melanitta nigra, and Melanitta fusca. On comparing our data on birdlife in the area under consideration with those from older works, it may be concluded that numbers of some species, breeders and non-breeders, have changed since certain species have not been recorded anymore in this decade. The inventory of the most significant natural heritage of Slovenia (1976) suggests Sečovlje salt-pans be a natural monument. At that time it was proposed that the salt-pans of Sečovlje would be included in the list of the most important ornithological localities in Europe (Ramsar convention, 1971). It was only when the spatial section of the Piran commune management plan for the period 1981-85 was amended, this area was declared as a landscape park consisting of zones under strict conservation measures of a natural reserve. This idea was realised in January 1990. In 1987 conservation measures were also suggested for part of Škocjanski Zatok as a breeding site, migration stop-over and wintering area of birds. 98 I. Škornik «S: T. Makovec & M. MIKLAVEC: Favnistični pregled plic slovenske obale 7. ZAHVALA Zahvaljujemo se kolegom D. Oti, I. Geistru, D. Šeretu in L. Lipcju, ki so nam prepustili nekatere zanimive podatke, M. Kaligariču za kritično pripombo botaničnega opisa, B. Mozetiču in drugim kolegom iz Ornitološkega društva Ixobrychus Koper pa za pomoč pri delu na terenu. Posebej se zahvaljujemo I. Geistru za kritične pripombe ob pregledu rokopisa. Zahvaljujemo se tudi svojim staršem, ki so z dolgoletnim razumevanjem spremljali našo dejavnost. 8. LITERATURA Acrocephalus, 1980-1988: Iz ornitološkc bcležnice.- Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, 1~9, 1 -36, Ljubljana Bertok, M., 1977: Razširjenost svilnice (Cettia cetti) in brškinke (Cisticola juncidis) na slovenski obali.- Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani Geister, I., & D. Sere, 1974/75: Novo ugotovljene vrste ptic pevk v Sloveniji.- Proteus, 37: 3-11. Geister, I., 1980: Slovenske ptice.- Mladinska knjiga, Ljubljana Geister, L, 1980: Razširjenost brškinke (Cisticola juncidis Raf.) in vprašanje naraščanja in upadanja njene populacije,- Biol. vestn. 28, 1: 25-44 Geister, I., 1985: Predlog za zavarovanje dela Sečoveljskih solin.- Acrocephalus, 26, 6: 57-59 Geister, I., 1987: Prezimovanjc in prelet ptic v Škocjanskem zatoku in Zalivu Polje pri Kopru.- Varstvo narave, 13: 59-68 Geister, I., 1981: Razširjenost svilnice (Cettia cetti) v Sloveniji,- Acrocephalus, 2,7:1-6 Gjerkeš, M., 1988: Ornitološki pregled ptic Miljskega polotoka.- Falco, 4: 14-20 Gregori, J., 1966/67: Kratkokrili vrtnik gnezdi tudi v Sloveniji.- Proteus, 28: 224-226 Gregori, J., 1976: Okvirni ekološki in favnistični pregled ptičev Sečoveljskih solin in bližnje okolice,- Varstvo narave, 9: 81-102 Križan, B., 1987: Soline, pokrajinski element slovenske Istre, Varovanje naravne in kulturne dediščine.- Katalog k razstavi Sečovcljskc soline včeraj - danes - jutri, str.: 4-7, 32-34 Lipej, L., 1987: Kanja - plen velike uharice,- Falco, 3: 19-20 Makovec, T., 1987: Nekaj o kadavrih,- Falco, 3: 21-22 Makovec, T., 1988: Vodomec (AJcedo atthis).- Falco, 5: 12-16 Matvejev, S.D. & V. Vasic, 1973: Catalogum faunae Jugoslaviae - Aves. SAZU, razred 4, 3, Ljubljana Matvejev, S.D. & V. Vasic, 1977: Addcnda ct corrigenda ad Catalogum faunae Jugoslaviae - Aves.- Larus, 29-30: 123-136 Matvejev, S.D., 1976: Pregled faune ptice Balkanskog poluostrva, I. deo: detliči i ptice pevačice (I. Piciformes et Passeriformes).- SANU, Monografija 491, Beograd VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 99 Peterlin, S. (ur.), 1976: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije.- Zavod SRS za spomeniško varstvo, Ljubljana Plut, D., 1979: Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Rižani in Badaševici. Geografski zbornik, 19, 2, SAZU, Ljubljana Orožen Adamič, M., 1979: Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Dragonji in Drnici.- Geografski zbornik, 19, 3, Ljubljana Ponebšek, B., 1961/62: Gnezdilci in preletne ptice na solinah pri Sečovljah.-Proteus, 24: 88-89 Proteus, št.3, 1985: Sečoveljske soline, Tematska številka. Prirodoslovno društvo Slovenije. Ljubljana Proteus, št.6, 1987: Dragonja. Tematska številka. Prirodoslovno društvo Slovenije. Ljubljana Sovinc, A., 1988: Ohranitev dela Škocjanskega zatoka pri Kopru v trenutnem stanju kot gnezditveno območje, selitveno postajo in prezimovališče ptic.-Falco, 6: 4-14 Sušič, G. & D. Radovič, 1988: Hrvatska ornitološka nomenklatura zapadnog palearktika i nekih vrsta ostalih zoogeografskih regija.- Zbornik radova JAZU, Ornitologija u Hrvatskoj, Zagreb Sere, D., 1982: Ptiči Stožic pri Ljubljani, 1972-1982 Favnistični pregled, obročkanje in najdbe.- Acrocephalus, 3, 13-14: 1-64 Smlc, A., 1980: Ptice Sečoveljskih in Ulcinjskih solin.- Univerza v Ljubljani, Diplomsko delo Skornik, I., 1983: Navadna čigra (Sferna hirundo) gnezdi v Sečoveljskih solinah.- Acrocephalus, 6„ 16: 55-56 Skornik, I., & B. Mozetič, 1986: Rečni galeb (Larus ridibundus) gnezdi v Sečoveljskih solinah.- Acrocephalus, 7, 29: 31-33 Skornik, I., 1987: Prezimovanje Črne liske (Fulica atra) v Škocjanskem zatoku v letih 1982 - 1986,- Acrocephalus 8, 3: 31-36 Skornik, I., 1987a: Ptičji svet,- Katalog k razstavi Sečoveljske soline včeraj - danes - jutri, str.: 24-27 Skornik, I., 1987b: Pomembno ornitološko območje Evrope - Sečoveljske soline. Falco, 2: 3-14 Skornik, I., 1987c: Poročilo o ornitološkem taboru Sečovlje 86,- Falco, 1: 14-15. Skornik, I., 1987d: Poročilo z ornitološkega tabora Sečovlje 87,- Falco, 5: 17-18 Skornik, I. & L. Lipej, 1987: Sečoveljske soline - tokrat drugače. Proteus, 9~10: 359-363 Naslovi a vtorjev/Authors'address: Iztok Skornik Tihomir Makovec Marko Miklavec Krožna cesta 10 Gasilska 8 Destradijev trg 4 66000 Koper 66000 Koper 66000 Koper