Novice. Izhajajo 1. in 16. vsacef» meseca. Cena jim je za Oznanila se plaènjejo za enkrat 6, za dvakrat 9, celo leto 2 K., za pol leta I K. — Naročnino in za tnkrat 12 belerjcv od kvadratnega centimetra. ____dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu. Manjše kxltor 10 Qcm obspgjijoée se ne sprejme. Gospodarske stvari. o priđeloTAtijl namiznega grozdja. Po južnih vinorodnih krajih, v katerih je za trto tako ugodno podnebje, da ona svoj ead Vsako leto popolnoma dozori, se pridelovanje namiznega grozdja veliko boljši izpiaĆa, kakor pa pridťlovarje vinskega grozdja. Namizno grozdje imenujemo pa tisto, katero ee ob trgatvi ne podela v vino, ampak katero ee kar kakor tako, kar v mesta proda, da se tam pozobije. Po južnih vinorodnih krajih izplařa se poecbno dobro pridelovanje prav zgodnega namiznega grozdja. To zaradi tega, ker ob času, io se ima na primer v Dalmaciji, Istri, Vipavi i- t. d. že popolnoma zrelo grozdje, v severnejših vinorodnih krajih, kakor pri nas na Dolenjskem, Siajcrfikem, Spodnjem Avstrijskem i, t, d. na zrelo grozdje se skoraj ne mislijo. Od tod pride, da se prodaja tako, v južnih krajih pridflano zgodnje grozdje, prav drago. Prodaja se po 20 da Še celo po več krajcarjev kilogram, kajti od-Ptiljuje se ga v velika mesta severnejših krajev, kakor v Tjiibljano, Gradec, Dunaj, Prago, in 8tí celo v mesta na Kusko. Iz enega kilograma gn ziija, napravi se v narboljsem slučaju k večem pol litra vina, pa navadno še toliko ne. No, za vino napraviti, treba je pa grozdje še dlje řatia na trti pustiti, tako da ga se tora 'ahko potolře ali pa da segnije. Za iz grozdja ^"10 napraviti, treba ga potrgati, zmastiti, droz-gahco kipeti pustiti, prešati. Vse to stane dela, delo Htane pa denar. Ko je vino napravljeno, ^^Kati trvlia še kupca. In ko ta pride ter vino ^."Pii kuliko pa da za pol litra vina, za katero ' ^«i liihko veliko pred trgatvijo v podi bi grozdja 20 krajcarjev udobilo? V narboljsem trn/"^^ krajcarjev. Toraj po tolikem delu in lan " ^^ ^^ grozdja v vino pode- krajcarjev manj, kakor ako bi se ■^«stik . ''»ko za namizno grozdje prodalo, tudi ^^ P^ zgodnjega grozdja pol j^j. da še celo po 30 krajcarjev. No za ^ ^ina fie pa tudi ne udobi vselej 14 kr. ampak dostikrat le 12, da mogo6e da še celo le i O krajcarjev. Tako nastane razloček međ skupi6kom za namizno grozdje ali pa vino se večji, in to na škodo pridelovalca grozdja. Pridelovanje kar le mogoče zgodnjega namiznega grozdja izplačalo bi se pa tudi v severnih vinorodnih krajih prav dobro, ako bi se vinogradniki s tem ukvarjali. V Novem mestu na primer prodajalo bi se kaj lahko zgodnje namizno grozdje sploh, tudi po 24 do 30 krajcarjev kilo, da bi ga le kaj bilo. V Novem-mestu je dosti gg. uradnikov, profesorjev i. t. d. Vsi ti si žele grozdja za lastno zobanje, ter za cdposiljanje svojim sorodnikom in znancem. Pa ga ni za dobiti, ne prinesejo ga na trg. Pa ako ga kdo prinese, kakšno pa je? Večinoma ne zgodnje ampak pozno in tako kislo, da ga človek komaj uživa. Na novomeški trg pri-nešeno grozdje paČ nikakor imena namizno grozdje ne zasluži. Pa Bog! da bi le takega zadosti na ponudbo hilo, pa ga ni. In tako pride, da se sliši gg. uradnilte, profesorje i. t, d. izjavljati se: v vinorodni deželi, v vinorodnem kraju smo, grozdja, poštenega grozdja pa še za dr«g denar ne dobomo. In kar velja v tem obziru o Novem mestu, velja gotovo tudi o druzih dolenjskih mestih, v katerih se uradi nahajajo. Zato hilo bi paČ gospodarsko več kakor opra-vireno, da bi se posestniki novih vinogradov v Trskigori pri Novem mestu, in posestniki novih vinogradov v bližini ostalih dolenjskih mest in trgov, v katerih se c. kr. uradi in toraj več gospode nahaja, tudi pridelovanja zgodnjega in poznega namiznega grozdja lotili. V ta namen zasajati naj bi osobito v najboljših vinogradskih legah, ob podzidjih posameznih oddelkov, to je ob skarpab, prav fine zgodnje namizne sorte, katere bi potem v podobi spalirjev (brajd) po podzidju razpeljali. Na takih špalirjih pridelali bi gotovo prav zgodnje in fino zrelo namizno grozdje, za katero bi se gospođa po mestih kar trgala. Na ta način izkoriščena bi bila tudi prav uzorno podzidja (škarpe) katere dosti denarja stanejo, pa brez take zasaditve, kakoršno imamo v mislih, naravnostnega dobička nič ne nesejo! Pa ne le ob podzidjih, tudi sicer po vinogradih prav finih leg naj bi ae prav zgodnje fine namizne sorte zasajalo, da bi se grozdje kakor tako r mesta dajalo. Take fine namizne vse priporo6Ítve vredne aorte bi bile na primer aledeČe; 1.) Rumena vipavska augaStana. V Vipavi dozori že mesca augusta, od tod njeno irae. To trto treba pa, da toliko izdatno rodi, da se njena saditev izplača, v starem lesu prav na dolgo, oziroma na visoko in airoko izpeljati, in za dolge napnence (aparonc) obrezovati, ker sicer ne rodi nié. 2.) Orna portugalka, katera tudi pri navadni vinogradski izgoji in navadni rcžnji prav dobro rodi in koj za auguatano dozori. 3.) Rumeni brustljati in muskatni, ter rudeci navadni spanjol (nemški Gutedel) kateri pri navadni izgoji in rcžnji prav obilo rodi. 4.) Rodeči zgodnji veltlinec. 5.) Rujavi trdi muškat. 6.) Crni muškat. 7.) Muškatna damascenka. 8.) Vipavski ošip ali ctindra. Ta aorta ima to dobro lastnost, da ae po zimi najdlje Čaaa sveža obdrži. To bile bi toraj sorte, katere zamoremo najtopleje priporočati za pridelovanje namiznega grozdja. _ Bodi snažna pri molži. Mleko je tečna, zdrava in okusna pijača, — ako je zdravo, Čiato in dobro. Zalibog pa, da se nahaja tudi pri mleku mnogo pomanjkli-voati in napak, ki delajo mleko neokusno in sploh malovrcdno. Te napake prihajajo deloma od krav samih, deloma tudi od slabe in sprijene krme, V mnogih slučajih amo pa tudi aami krivi, ako ni mleko tako okusno in tako zdravo, kakor bi moralo biti. Sem in tja se lahko opazuje, da smo premalo snažni z mlekom, da posodo premalo čistimo in da skrbimo sploh premalo za potrebno čistoto. Snaga je pa prva reč pri mleku in poglavitni pogoj, da ae ohrani mleko zdravo, da ostane okusno in da so okusni in dobri tudi vsi drugi izdelki, katere dobivamo iz mleka, kakor n. pr. smetana in surovo maslo. Zaradi tega je gledati in paziti na snago ves čas, ne samo kadar shranjamo mleko v la-tvicah po naših shrambah, ampak tudi med molžo. Mleko se najraje nasmeti že med molžo, poaebno v zaduhlih in nesnažnih hlevih. Da ohraniš mleko čisto, umij si pred molžo roke in skrbi tudi, da je vime dobro očejeno. Najbolje je, da je vime suho, kcdar molzeš, ne p» mokro. Ako si vime pred molžo z vodo umila, potem je prav, da ga s suho ruto obrišeš. Kdor ima dosti stelje, stori prav, ako skrbi z dobrim nastiljanjem, da ostane vime snažno. Pri nas je umivanje vimena pred molžo običajno. Glejmo pa pri tem, da ga dobro umijemo in da ne rabimo premrzle vode, ker Škoduje mrzla voda gorkemu vimenu, kedar je na-polneno z mlekom. Tudi posoda (kabeljca, golida, žehtar), v katero molzemo, mora biti seveda skrbno očiščena. Taka posoda se najlažje snaži, ako se takoj po molži sprazni, dobro umije in spravi na suh prostor, Namolzlo mleko ni puščati kaj dalje časa v hlevu, ker se rado navzame hlevskega duha, ampak naj se takoj odstrani in takoj precedi v snažne latvice, ki naj se shraiiujejo v čistih in zračnih prostorih. Za preeejanje mleka je treba gostih in čistih cedilc ali sit, katere treba tudi po vsaki rabi skrbno osnažiti, sprati in če treba tudi s četjo (krtačo) očediti, da se odstranijo vsi ostanki, ki se sicer radi nabirajo ob kraju ali pa na spodnji strani dotičnih sit. Ako bodemo tako ravnali z mlekom in pazili povsod na potrebno snago, v hlevu in v shrambi, potem bo tudi mleko bolj čisto, bolj zdravo, mlečni izdelki pa veliko bolj okusni. R. Politični pregled. Državni zbor Marsikdo se ni hotel zadnjih volitev udeležiti, češ, saj bo vse pri starem v državnem zboru. In skoraj da so ti preroki imeli prav. Niti enega sadu in vspeha ne more pokazati poslanska zbornica. Na nekem balu je rekel cesar, da se pač govori o spravi, a ne vidimo nikakih dejanj, ki bi kazala spravljivost, ter izrazil željo, da bi »e poslanci skoraj lotili resnega dela. A mesto tega tratijo čas z nepotrebnimi vprašanji, ki jih stavijo na razne ministre. Zagrizeni Nemci bi radi imeli prvo in odločilno besedo, ter ne trpe nobenega dru-zega naroda poleg sebe. Slovani se pa tudi ne dajo kar tako potlačiti; imajo prav, ko je vendar toliko slovanskih poslancev v zbornici ! Zato je vedno laaanje in puljenje. Tam enkrat ni dosti manjkalo, pa bi se bili stepli med seboj. — Izmed predlogov naših alovenskih poslancev omenjamo predloga posl. Pfeiferja, da tudi letoa določi država prispevek k stroškom streljanja proti toČi, ter da se zviša uvozna carina na italjaaska vina. — Ko je 1. 1895. potres silno poškodoval Ljubljano, je vlada oškodovanim gospodarjem dovolila podporo. Letos je potekel 6a» in treba je bilo podporo vrniti. Prišlo je žuganje, da ako ne plačajo, čaka jih rubežen ! V tej stiski sta Ljubljani pomagala poslanca dr. Sustersič in Vencajz, da se je iztirjavanje ustavilo za nekaj iaaa. — Avstrija je na Kitajskem dobila košček zemlje, koder se napravi avstrijska naselbina. Srbski bivši kralj Milan je sicer umrl, a niso še izumrli njegovi pristaši, katerim je do-ffloviua in narod le molzna kravica. Sedaj pripravljajo zoper mlađega Aleksandra pravcati upor, Iter širijo križem dežele spise, v katerih grdo in nespoštljivo govore o svojem kralju. Sad se je kmalu pokazal. Ljudje so metali kamenje na kraljevo stražo, ko pa se je peljal kralj k zádušnému opravilu po rajnem očetu, sprejeli so ga z žvižganjem in piskanjem. Kralj je pa vrh vsega tega tako nepreviden, da očitno nasprotuje avstrijski monarhiji. Iti je bila Srbom vseskozi prijazna in naklonjena. Hoče namreč, da bi se ničesar v Avstriji ne kupovalo. No, pametno ravno to ni, kajti če Avstrija ne pusti srbskih izdelkov čez mejo, nastane v Srbiji velika beda. Čudne rečij se gode na Španskem. Neka 24 letna gospodična stopila je popolnoma prostovoljno pa zoper svojih starisev voljo v samostan. Ti so tožili samostan, a pri prvem in drugem sodišču izgubili tožbo, tretje — najvišje sodišče pa je odločilo, da mora ona gospodična iz samostana, ker stopiti v samostan baje ni nikak poklic, in zato jo smejo starisi zahtevati nazaj. Tega dogiiđka so se polastili cerkvi sovražni listi in z obrekovanjem in opravljanjem so skušali prepričati ljudstvo, da je samostan delal oni ženski silo, ter je pozivali, naj podere ccrkve in samostane ter prežene duhovnike in redovnike. Nepoučeno, vročekrvno in nahujskano ljudstvo je res začelo pleniti, požigati in moriti, ter je bilo treba vojaške sile, da so zadušili upor in napravili Riir. Ob enem pa je dalo ljudstvo tudi odduška nevolji radi neke poroke v kraljevski rodovini. Na Bolgarskem je prišlo pri volitvah do krvavih bojev med kmeti in orožniki. Ubiti so trije kmetje, pet ranjenih, ranjen je tudi en orožnik. Buri se še vedno dokaj živahno gibljejo, "rebriaanega generala Deweta so hoteli Angleži "^Jeti, pa Jto go mislili da ga že imajo, jim je srečno ušel z vso vojsko. Nek višji angleški astnik se je izjavil, da utegne vojska trajati pod" ^fti. ako hočejo Angleži Bure popolnoma Domače vesti, je te dîi^il^'^^i^iije.) Kapiteljski kor novomeški prvi vrsti izvMnredno «dlikoviiiije, ki zadene v g. prosta dr. Elberta, zaradi njegove po- žrtvovalne skrbi za kor kapiteljske cerkve, pa tudi g. Ign. Hladnika, pevovuđja kapiteljskega kora, ki vođi petje in glasbo z veliko vnemo in spretnostjo. — C. kr. dvorni kapelnik Rudolf B i b 1 komponiral je y spomin rajne cesarice instruirieiitaleii „Requiem". C. kr. min. za nauk in bogočastje je potom deželne vlade poslalo kn. Ik. ordinarjatn dva iztisa tega ,,Re(iuiema", nakupljena iz osebnega zaklada Nj. Veličanatvit, ki naj se podarita cerkvam, katerih pevski in instm-mentalni zbor je zmožen ta „Requiem" proizvajati. Enega teh dveh iztisov je kn. Šk. ordinarijat naklonil koiu kapiteljske cerkve v Novem mestu, ki je zares dostikrat poknzal svojo zmožnost s proizvajanjem najlepših in najtežjih glasbemb proizvodov. (Umrl) ja v bolnici usmiljenih bratov v Kan-điji è. g. Rnfaeí Winkler dne 23. februvarija. Rajni je bil rojen 31. maja 1870 v Idriji, v mašnika posvečen 9. julija J893. Eno leto je bil aemeniški duhovnik potem pil je služil kot kapelan na Mipi, v Leskovcu in v Budoljici. I>etu je sel enkrat maševat v velikem snegu k p» druinici. Maša je bila oznanjena in šel je vkljuh grdemu vienienu. Prehladil se je in moral iti T zaćasni pokoj. Lansko jesen se je nastanil v Kan-diji, trdno upajoć, da ozdravi. A bolezen ga je spravila pod zemljo. 22 duhovnih sobratov in lepo število 0(1. frančiškanov ga je spremilo 2B. febrnvarija ob četrt na štiri k večnemu počitku. Svetila mu večna luë! (Družba sv. M ohor j a) obhaja letos 50 letnico svojega obstanka. Kaj je bolj primerno, kot da ravno v nje slavnostnemu letu pristopi družbi mnogo novih udov, a ji stari zvesti ostanejo do zadnjega. Ta teden pa je zadnji za vpisovanje. 4. marca naj bi poslal pole v Celovec. Zato poživljam in prosim vljudno, storite svojo narodno dolžnost in prinesite ali pošljite letni donesek podpisanemu poverjeniku. Marsikoga pogrešam v zapisniku, ki bi gotovo brez težav bil ud nase veleznamenite družbe. Fr. Sal. Watzl, vikar. (Zahvala.) Tukajšni c. kr. državni sluge so napravili 16. febr. predpustno veselici» v lokalih g. J. Jakňeta, „Pri Shmu" v Novem meatu, katere dobiček je bil namenjen dijaški kuhinji v Novem mestti. Do-Imflki so znašah skupno 110 K 48 h, Ircški pa_ ISiO K 60 h. Gospodje aranžerji so znali vendar sami in po svojih prijateljih reč tako ukreniti, đa so podpisanemu T korist dijaški kuhinji izroCili lepo svoto 30 kron, za kar Magim gg, v imenu podpiranih dijakov s tem izrekam najtoplejšo zalivalo z željo : Bog plati tisočero! Dr. Jos. Marinko, vodja dijaške kuhinje. (Šolska skušnja Glasbene Matice v Novem mestu) včeraj 28. februvarja t. 1. je dobro uspela in bodemo morda o njej še sporočali v prihodnji številki. , . (Članom okrajne bolniške blagajne) T Novem mestn v vednost. Dosedaj izplačevale so se bolnikom članom bolniške podpore samo v nedeljah dopoldan od 10. do 12. ure v blagajniški pisarni v Novem mestu. Ker je pa bilo izplačevanje podpor ob nfdeljah proti § 13 blagajniških pravil, đalje,_ ker se izplačujejo bolniške podpore tako v Ljubljani kakor pri druzih blagajnah le ob sobotah in je že pri vseh blagajnah vpeljan v uradih nedeljski počitek, sklenilo ie načelništvo v svoji seii dne 29. januarja 1901, da 86 ima tudi pri blagajni pol. okraja Novo mesto vpeljati nedeljski počitek in se bodejo vsled tega odslej pri bolniški blagajni podpore izplačevale samo ob sobotah dopoldan od 10. do 12. ure. Ako je pa v soboto praznik, pa dan pred praznikom. Bolniški listi se bodejo iz- daTali ob nedeljah na domu blagajn ikovem t hiŽi Bt. 87, na velikem trgu v Novem mestu. (Okrajna posojilnica v Krškem) ima T nedeljo, 17, marca ob 11. dopoludne v svoji pisarni letni občni zbor a sledečim vaporedom: 1.) račun za 1.1900, 2.) volitev načelstva in nadzorstva, 3.) nasveti. (Sejm v Mirni peci) ki je vsako leto pon-deljek po 8V. Jožefu, bo letos zaradi praznika Mar, oznanenja šele 1. aprila. (Not sejm) v Št. Jerneju bo 12. aprila vsa-cega leta za konje, goved in prašiče. (Potres.) Dne 16. feb. preplašil je Ljubljančane dokaj močan potresni sunek. Škode ni naredil. Outili 80 ta sunek tudi marsikje drugod. (Vnanja trgovina Avstro Ogrske s klftlno živino in z mesom 1. 1900,) V pre teklera letu 1900 bilo je iz Avstrtí-Ogrske izvožene kliilne živine za 634 615 K trgovske vrednosti vež in za 86.408 glav manj nego leta 1899. To navidezno protislovje pa pride od tod, ker se je izvaíalo veé volov, katera živina ima višjo trgovsko vrednost (za 1. 1900 po 539'62 K), nasprotno pa se znižalo ste-Tilo izvaianih ovac (trg. vrednost za 1, 1900 po 15 K). Izvoz ovac iz naše monarhije sploh že nekaj let nazaduje, nasprotno pa je zaznamovati pri izvozu prašičev če tudi počasen napredek. Izvoz mesa bil je 1. 1900 proti 1899 tudi večji. Sledeča sestava kaže podrobno izvoz Živine in meaa leta 1900 proti onem lota 1899: Izvoz živine in mesa januarja — decembra. Trgovska Ï rednog t v kronah Št« vilo BaiUka 1839 1900 1099 1900 Volov . . . 35,257 725 38,303.110 68,739 70 982 + 2.243 Bikov . . , 2.494 985 2,030.530 5 301 4.299 — 1.002 Krav , , , 14,513 640 13,885.470 40,508 38.»84 — 1 524 Jalovine . , 6,G57.fifiO 6 042.970 28 745 27 406 — 1.330 Telet . . . 881 140 1,035 780 13.106 14 654 + 1548 OVM . . . 1,514.185 627.780 99.465 41.852 — 57.613 KOE» . . , 4.480 4,608 280 388 + 8 Japijet. . , 167.585 la.740 33 517, 9 548 — 30.969 KoiliČev . . 3.864 81,303 552 186 — 366 Praiiáev . . 377.7eo' 572.233 4.723 7.2fi0' + 3.>168 Sesnib praset. 1 140 1.596 95 133 88 Elftlne živi a e 61,873.494 62,498.10ÍÍ 295 WÎO 208.(;a2 80.408 Mesa: Meter«k, 6totov Bun'ivega . . 1,»«8.260 3,386.800 11.455 14010 3.555 piipraTljenegR klobsB megenih 1,774 440 247,605 2,033740 350,070 H.430 I,441 10,(;46 1.471 -1-+ <1.316 30 Meieuin . . 3,990 ;i05 4,65«.610 22 336 26.127 + 3,801 Iz sledeče tabele je razvideti izvoz živ; me v po- samezne države. Izvoz Živine : Govedi i'rai iifev Ovac itd. 1899 ■ i 19fJ0 189B ' 1900 1899 i 1900 « i a v V NemĚijo . , U43G] 147728 11 7{; 1.318 1,020 V Frannijo . . — — — _ 13.617 17,595 V fivico . , . 3..'î27 4.621 7.31.4 14 R05 13 959 V Hunransko . , 1 513 j im 62 2 96 4,")6 6 807 V Italijo . , . 6.198 4.94!» 59 21» 266 ' 392 V Belgijo , . . — — — — 2,334 5.098 V Bosijo , . . 253 SI 11 3 ;io a Uvažalo v Avstro• Ogrsko se pa je 1, 1900 proti 1899 klalne živine manj za 906.965 K po trgovski vrednosti in za 8080 glav; mesa se je pa 1. 1900 proti 1899 več nvažalo, kar je posneti iz sledeče tabele : Uvoz živine in mesa januarja — decembra. Trgove k a vrednost število v kronah Rulika 1899 1900 1899 1900 Volov . . . 386,760 i,178.46o' 1,07G 3.034 + 1.968 Volov il Brbij« 12,394.460 10,488 864 66.234 56,135 — 9,109 Bikov . . . 528.560 441.300 1,735 1,471 — 264 Krav . . . 972.000 835.500 7,475 6.350' — 1.125 Jálovine . , 168.8-10 250.560 938 1.392 -1- 45* Telet . . . »3 665 338,8fi0' 2.059 6.308 h 8 349 Ovac . . . 185.850 306,420 12 390 20,428 8.038 Koca . . . 93400 1 85.520 9,240 8 662 ~ 688 Jagnjet . . 9 6,30 1 17 236 1.605 2.871 -1- 1.26« Kozliiev . , 36 048 21,980 6,612 6,495 — 1,017 Prašićev . . 8,047.207 8,136,245 94.471 83.195 — 11.276 Seanih praset- 52.785 59.295 3.953 »,519 -f 434 Klalne živine 22,9,57,195 22,050.230 306 254 198,174 — 8.080 Mesa; Meterek. stot.ov ■nrovega . . 1,733.670 2,445.590 33.190 34.937 + 11 747 pripravljenega 658,880 453.440 3.530 ' 2.834 — «96 meienih klobae 500.045 494.800 2.620 1 2.474 — 4« Mesenia . . 2,793.695 3,393.830 29 340 40.245 + 11,005 Uvažalo se je največ živine iz Srbije; od tam tudi največ mesa, namreč zaklanih prašičev. Pomenljiv je pomnoženi uvoz živine iz Italije in Črne gore; nasprotno je pa bil vie itak slabi nvoz iz Nemčiji še slabši; to je razviditi iz sledeče sestave: Uvoz živine. Govedi Pra i 1899 U£ev 1 1900 Ovac itd. 1899 igorj 1899 IBOO g 1 a v Iž Srbije . . . 73.422 «2 413 9.3.361 '82,300 19.118 19.014 Iz Italije . . . 3.482 9,31» 79 13 373 1.396 Ib Kumnnije . . 3 4 381 533 3 089 2.791 1« Namiije . . 895 8!»7 2.071 1.287 338 191 la Črne gore. , 388 75« 2,081 1 2 993 6.478 13.675 v St. Jerneji,) prirpdi v nedeljo (Slovenska posojilnica registr, zadr. z neomejeno zavezo dne 10. marcija 1901 oh 4. uri popoludne VI. redni občni zbor v šolskem poslopju. — Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo račun, (ireglednika. 3, Odobritev letnega račnna za 1. 1900. 4. Volitev načelstva. 5 Volitev računskega preglednika in njega namestnika. 6. Slučajnosti. — V s učaja, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi bil ob določeni uri sklepčen, vrši se nedeljo pozneje ob isti uri in istem dnevnem redu drugi občni zbor, koji hode sklepčen hrez ozira na število řlanoy. (Naročnikom za trte iz podružnične drevesnice) naznanjamo a tem, da so trte še vse v zemlji, in da se bodo o prvi ugodni priliki izkopale. Se le potam bo mogitče trte med posamezne naročnike razdeliti. Za razpisanih 15.000 trt se je oglasilo 82 prosilcev, ki žele dohiti vsRga skupaj 26,700 trt, toraj dosti Viič kakor jih zamore |)'>družfiica oddati, atevilo narofenih trt bo tfeha tedaj nekoliko skrčiti, zlasti pri veňjih naročitvali. Kakor liitro se vsa zadeve reši, dobijo naročniki obvestila. (Katoliško društvo rok. pomoinilcov T Novem mesta*) priredilo je 10, febr. predpiistno "VMellco, ki je bila jako dobro obiskana, a je tudi zares izborno vapela. Prvo točko vaporeda: tri prav lepe zbore zapeli so pomofiiiiki pod priznanim vodstvom preC. g. P. Otokarja prav gladko in dobro. Kuplet „Copatar" žel je obilo polivale; 8>»j ga je pa g. Cigler predstavljal res tako prernialjeno in neprisiljeno, da je vzbudil obilo »meha in je moral nekaj kitic na splošno zahtevanje ponavljati. Na tu Je sledila Kržiéeva »aljiva igra „Izgubljena suknja". Ne ravno lahko ulogo «tarega, stiskavega inSpektovja Vacinkota je predstav-Ijavec dobro pogodil. A še bolj je «bčinatvu ugajal Bjegov sluga Felicini, ki je s svojimi dovtipi, s svojo italianskrt izgovarjann slnvenšĚino in z rea naravnim italjansko živahnim kretanjem spravil občinstvo v najboljšo voljo. Prav vrhunec smeha pa je dosegla veselica s .sklepno toiko „Ciganska kaatata". Rokodelski pomoômki so to pot res storili, kar se je le dalo. Zato pa z veseljem priňakujenio 19. marca, ko se bo ponavljala igra „Mlini pod zemljo". Upamo, da bo predstava ňla prihodnjič fie bolj gladko, in zato pričakujemo obilo udeležencev, ki vedno radi z obiskom počaste rokod. dom. Kakor rečeno, dvorana je bila pri predpustni veselici natlačeno polna in še marsikdo .ni dobiti več prostora. Vse je bilo z predstavo ■zadovoljno: občinstvo, ker je imelo dovolj zabave, predstaivljavci, ker so dobro reSili svojo nalogo, društvo, feer mu je došel lep gmotni dobiček, (Slovenska Matica) ima CXXIlI.odbo-ïovo sejo v Ljubljani, v sredo dn(5 6- sušca L 1901. "b petih popoldne v društveni pisarni. Spored: 1.) Naznanila predsedništva. 2.) Potrditev zapisnika o CXXII. -odborovi seji. 3.) Volitev 1. podpredsednika. 4.) Po-rbčil» kajiijega odseka. 5) Poročilo tajnikove. 6) Eventualija. V Ljubljani dné 23. svečana 1901. p^eđieđoik: Fr. Leveč. (Kranjsko-p ri morsko gozdarsko društvo v Ljubljani) razpisuje 20 premij po 20 ali P« 40 kroii za us])6Řno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji: 1) Pogozdovanje se je moralo izvršiti 1. 1899 ali 1900 ter mora poguzditev obsezati najmanj en oral. 2.) Vrsto lesa in sadik si izbere lahko posestnik po svoji volji, aamo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; sadike ne smejo Wti narazen več kot 1 50 m. — Posestniki , kateri hočejo za piemije prositi, mornjo svoje prošnje naj-áflje do konca junija t. I. pri kranjsko primorskem gozdarskem društvuVloiiti, ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pogozdnega zemljišča — Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in presodilo se bode v jedem Í-^902, morda naiitali pomanjkîjaji pri pogozditvi se i»hko spomladi rečenega leta popravijo. K obilni udeležbi vabi člane Načelstvo. . {Gospodom ljudskim a či t el j eni v p r i-iitiřt' 'Miomiii.) Kako koristno da je krmljenje p ckov v zimskem ćasu, ne bodemo šele povdarjah đj« O tem smo pač vsi inteligentni Iju- teliprn Hirnla gre imšiin gospodom ljudskim uči-sploh 1 Novega mesta, da so se krmljenja že voljHDK 1 ^ razdelje/alo jim je, vsled do- tijske ň deželnega odbora, vťídstvo kme- ___ n;i Grtnn dn zdaj vsako jesen gotovo mno- f>, zaostftlo. l.'redtiiStvo, žino semena solnčnic, katero je ravno za najkoristnejS« ptice, za aeaičice najprimernejša krma. Ker pa šola na Grmu, toliko semena solnčnic pridelovati ne more, da bi za vse ljudske šole novom«škeg& okraja zadostovalo, usojamo si p. n. gospodom ljudskim nčiteljem opomniti, da bi bilo jako prav, ako bi sami v vrtik ljudskih sol kolikor toliko semena solnčnic pridelovali. Prideluje se pa to seme tako le; Dotično zemljo, kimor se misli solnčnice sejati, se prav dobro pognoji ter prekoplje ali prelopati. Potem se razdeli, to je rai-črta se zagnojeni ter zrahljani svet v čveterokotnike 60 -100 centimetrov in na vsak vogel nseje se tri do štiri semena. Ko solučnice izkaie se jih izradi. Izpuli se namreč na vsakem mesta toliko izkalenik rastlinic, da ostane ena sama. Tako preredčene rastline se še enkrat do dvakrat okoplje da se plevela oproste in storjeno je vse. Ako se jih pri dragem okitpavaiyn tndi nek(tliko obsuje (ogrene) je to prav koristno. Kadar solčnično seme zoriti prične treba ga je varvati pred pt'či zelenci (Qiûndiing), kateri ga kaj radi zobljejo Zrelo seme se mora koj oružiti ter posušiti, ker sicer kaj rado splesni. (Pasja steklina.) Nov slučaj pasje stekline se je pripetil v občini Ajdovec na Dolenjskem, kjei je pri Podlipi 23. februvarja t. 1. poginil stekd pes neznanega lastnika. Ta pa se je potepal po občinah Dvor in Ajdovec in nekaj psov ogrizel, Vsled tega je okrajno glavarstvo uvedlo pasji kontumac do 24. maja t, 1. v vsej občini Ajdovec in v vaseh Dvor, Treb-ča vas, Sadinja vas, Mačkin, Hrib, Mačkove in Vinkov yrli v občini Dvor. — Pasji kontumac je upeljan na Dolenjskem še v sledečih krajih: do 7. marca 11. * občinah Št. Jernej, Kostanjevica, Dvor in Smuka in v vaseh Poljane, Budganja vas, Dežeče vas, Pleáivca, Viaajc, Građene, Vrh, Sela, Ratje, Lopata, Prevolje, Vel. in Mal, Liplje, Klopce, Hinje, Lazina, Hrib ia Ples občine Žužemperk; do 26, marca t. 1. v občinaii Cerklje, Krško, Raka, Bučka in Škocijan; do 6. maja I.1. v vsej občini Doberniče in v Žužemberku, Stranji vasi, Praprečah, Cvibu, Gor. in Dol. Križu. Vrhovem, Keber, Zalisen in Zafari občine Žužemperške; do II, maja v občinah Gorenja vas, Muljava, Krka, Dob, Vel. Peče, Draga, Hudo in v vaseh Griže, Vir in Zatična občina Št. Vid. (Zbirka ljudskih iger II. snopič) izdala je „Slovenska krščanska socijalna zve.za". Vsebina je: „Vedftževalka," „Kmet-Herod," „Župan sai-damski ali Car in tesar," „Jeza nad petelinom in kes". (Razglednice) z lastno sliko (portretftm) krasno izvršene izdeluje slovanska tvrdka E. Wogrin-tsits, Dunaj IX. 2. Lazarethgasse 6, po vsaki fotografiji, ki se ji ])oSlje. Cena za eno razglt^dnico je samo 12 krajcarjev, a naročiti se mora najmanj 10 komadov od ene slike. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda in opozarjamo zato čitatelje na to podjetje. (Slovensko-aiiierikanski koledar) zt, 1, 1901. Vil, letnik izdalo je založništvo „Glas Naroda" v Ameriki. Koledar krasi veliko podob ter velja sama eno krono. (Današnji list) obsega deset strani. Razno vestJ. * (Nova knjiga.") Znani slovenski socijolog dr. Krek bo izdal za u:iš čas pi>tre''iin) in zanimivo knjigo „Socijali^em". izlinjala bode knjiga v tïiino 13 snopičih po 30 Tioarjev. Ime pisatelja samega jamči, da bo knjiga pojasneyala najbolj pereče Erašanje naše dobe gotovo vsestransko točno in jasno, leti je, da se oglasi za knjigo kar največ naročnikov. Za Novo mesto sprejema naročnike kapiteljski Tikanj do 5. marca. * (Ljudsko štetje.) Dunaj šteje po zadnji Statvi 1,626.647 prebivalcev. Na Kranjskem je 605.664 Ijudij, ki prebivajo v 87.284 hišah, h. 1890, ko je bila zadnja štetev, našteli so na Kranjskem 698.968, toraj t 10 letih samo 6707 več. Vzroka je pač iskati v tem, da se toliko tisočev Ijudij izseli najTeč T Ameriko, pa tndi na Nemško jih zaido Teliko. Ljubljana ima 36.647 prebivalcev, hiš 1596. Razdele se prebivalci : po veri: po narodaoati: katoUčanoT . . 36.159 Slovencev . . . 29.737 hiteranov . . 236 Nemcev . . . 5.418 tidoT . , . . 95 Lahov .... a08 eezed. Grkov. . 34 Cehov .... 150 «ed. Grkov . . 12 Hrvatov ... 63 anglikanov . , 1 Poljakov , . . 20 starokatolikov . 1 Malorusov . . 2 Armencer . . 1 Eumuncev . . 1 "brez veroizpoved._8 Maiarov . , ,_1 36.547 36.600 brez dom. pravice 947 36.547 Kranj ima prebivalcev 2483, Loka 2210, Tržič 2621, Novo mesto 2162. Prebivalstvo v okr, glavarstvu Novo mesto se razdeli tako-le: Mirna peč 3323 (1. 1890. 3438), Šmihel-Stflpič^ 8763 (8o08), Brusnice in Orehovca 2949 (2815), Šempeter 2241 (1197), Poljanica 666 (698), Prečna 2535 (2476), Novo mesto 2162 (1969), Toplice 2720 (2682), (irmoSnjice 1837 (18C7), Bel» cerkev 1072 (10B9), Ambrus 1708 (1833), Ajdovecu 864 (693), Dvor 1316 (1582), Smuka 840(985), Zagrac891 (980), Žužemberk 4939 (5149), Dobmče 276fJ (2671), Velika loka 2358 (2301), Mirna 2034 (2036) in Trebnje 2978 (2867) V celem glavarstvu je 48.942 Ijudij, 1, 1890. jih je bilo 48.346, toraj aanio 696 več. Se slabše pa je v okrajnem glavarstvu Črnomelj; tam je bilo pred 10 leti 28.460 ijudij, a sedaj jih je samo 26.288, torej 2172 manj. — Pri zadnji stetvi godilo se nam je Slovencem obilo krivic zlasti na Koroškem in v Trstu. Tam so našteli samo 27.000 Slovencev, a jih je v resnici ve& ko 40.000, Darovi za novomeško dijaško kuhinjo. Dobrotniki i« mesta in Kantlije H2 K tiO h, neimeuoTana g^apa 10 K, mil. g. ptošt Blbert 20 K, o priliki Bmrti g. Janeia Jeretiti» iz Gradca pri Litiji gospa sïaîtinja 20 kron, g. kapelan Janez Kramar 6 K, g. dekan Arko 10 K, g. žnpnik J. Gnjeida 4 K, neimenovan 3 K, c, k. dráavni gluge od veselice 16. febr. 30 K. Dijaška kuhinja je imela oskrbovati koncem prvega polletja 60 gimna^yalcev opoldne, 50 učencev pa iveSer. Odliko jih je dobilo 7, prvi red 43 in dvojko 10. Izmed teb sta se dva od-poatilft, ker ni veliko npwya, da bi mogla slab red popraviti, «d oamih pa se sme pričakovati, da isTiSe i dobrim uspehom drugi semester. Mesto dveh odpuííertih je vodstvo sprejelo dva 4nga dijaka. Ker so nekteri gospodje dali vže v prvem semestru pod-jporo za celo leto, se je posreiilo plaiati vse troSke ter je ostalo ■» kui ie 12S K. (Koncem lanskega leta je bilo 23r> k.) Fiiol sam je polel popolnoma, treba ga je sproti kupo- vati, kromiiirja je komaj Se do Velike no6i. Ako bo treba tudi tega iskati na trgu, in èe ne pride kaka posebna pomo£, ne bo mogoće iihajati. Zato lepo prosim, ilanti živeža, fižola in krompirja, ako kedo Se kaj «trpi xa naie dijake. Oospcd ma bo gotovo poplačal. Dr. Jos. Marinka, itevilke. firadeo 2. februvarja 68 39 19 42 6& Tr«t 9, „ 35 51 87 8 7 Gradec 16. „ 18 30 23 39 40 Trat 23. „ 40 20 12 35 27 Iz gozdne drevesnice v BrSllnu pri Novem mestu «e bod» oddalo letoi «pomladi sledeče tadike: 800.000. . . . Sletnih krepkih SB rek; 10.000. ... I H hrsatov; 20.000 .... 2 „ irrlh borovcev. Sadike ee bodo prodnjale v drevesnici ali pa primem» zavite tn postavljene na poŠto ali ietezniiko postajo in sicnr Sietne smreke in hrasti po tri krone, in Črni borovci po 2 kron« 40 vinarjev la tisoi (1000) komadov. Pisjneiia ali ustmena raroĚila »a te sadike sprejema c, kr, okrajEo glavarstvo v Novem mestn, Krhkem in Čmomljn, c. kr. okrajno goidno nadzurstvo v Mnvfm mestn, in pa o, kr. j^oidar v Novem mestu, Krikem in Črnomlju do 20. marca IftOl, pri kterih le morajo naročena drevesca proti potrdiln takoj plaiati. C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Novem meetu, dne 24,jantiarja 1t)01. (24—3> « PoBOjilnica v Črnomlji, registrovaná zadruga z neomejeno zavezo, imela bode redni občni zbor dne 10, marca 1901 ob 3. uri popoldne v posjilnični sobi. DNEVNI RED : 1. Poročilo ravnatelja. 2. Predloži se račun za 1900, določi se odbom remuneracija in razdeli se čisti dobiček, 3. Nasveti, K obilni udeležbi uljudno vabi (58) Naéelstvo. Vabilo na sedmi redni občni zbor „okrajne posojilnice v Mokronogu" registrovane zadruge v neomejeno zavezo, ki bode dne 13. marca 1901 ob 3. uri popoludne v Šolskem poslopji v Mokronogu. DNEVNI RED: 1.) Nagovor ravnatelja, oziroma ravnateljevega namestnika; 2.) Račun načelstva; 3.) Poročilo računskih preglednikov in nadzornikov; 4.) Razdelitev čistega dobička; 5.) Volitev načelstva in nadzorniitva; 6.) Predlogi ia nasveti. Ako bi občili zbor ob 3. uri ne bil sklepčen, prične pol ure kasneje drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati sklepati brez ozira na število navzočih zadružnikov. (67> V Mokronogu, dne 24. februvarija 1901. ííaťSelstFO. ► * Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, rogistrorana zadruga z neomejeno zavezo, pisar&SL aa Isoio.^^a^o^jss^ tsg^ ^ it- 14. tife ©©siBVô v lij-utbljaai sprejema in Izplačuje hranilne vloge in obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilnicno knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (38-81) „ _ Apnenica, ktera 96 Babaja blizu Trebnjega, pol ure od kolodvora, «e odda T najem, ali pa ae tudi proda. Kuijava za apnenico ni draga, ker se kuri s premogom iz St. Janža. — Vež se izvé pri lastniku jožefu Lavriha, Dol. Nemška vas, poata Trebenj, (62-1) Hiša s kovainico ^obro obstoječa, se da v najem. Zraven spada tudi nj'Va in hlev, vse na lepem kraju v Dol, Straži. V«ft pove Joiflf Šali, p'iseatnik v Dol. Straži pri Novem-tnestu. (64-11 Grajščiaa Tlmrnamliart pri Krškem ÍBČe vsakemu delu vajenega velikega hlapca — vavpta, samca, kateri je vže pri kateri grajščini zn takega služil. Plaňa dobra po dogovoru. Nastop takoj. Pri dobrem obnašanju bi ae dovolilo hlapcu ženiti in bi __se mu služba povišala. _^ Hiša na prodaj! Nova hiša, z opeko krita, v Novem mestu na sv. Katarine, mej hišami gosp. Štefanovima in ťintarja ležeóa, katera obsega 2 sobi, kuliinjo, 2 kleti ]e takoj iz |,i.03te roke prodati. — Več pove lastnik na glavnem trgu 5t 61. (ao-D l>ve veliki sobi, poplavni za pisarno, so cenó oddati v križatijslii --"lici it 150. v Novem mestj. (69) Hiša na prodaj. na Novega mesta, tik okrajne ceste Tsemi nn+vA" na prodaj je nova hiša z ter 60 i» řosjjodarskirai poslopji, Hllač Brn - Već pove lastnik Ludovik ' ^ Novomesto. (62-1) HflînQvîa ^^ Btulmalen na jermena, takoj iUJUldl JOi spiejme graJšĎina Bajnof pri Noven mestu. ^6-1) V pl. Fichtenau-ovi hiši je lepo stanovanje s tremi Bobami in potrebnimi prostori za 180 gld. takoj za oddati. (m-d TTJionOi* ^ primerno šolsko izobrazbo se sprej-uceilot' T prodajalno A, Gustm v Novem mestu.___(292^7) Eazpis služeb. Mestna občina v Rudolfovem razpisuje: službo hiânika, v novi liiši št. 262 na ljubljanski cesti, katera službi se ima nastopiti dne 1. aprila t. 1.; službo bolništo strežnice v bolnici za silo, katera služba ae ima nastopiti takof. Iz obeh služeb ni drugih dohodkov, kakor prosto stanovanje. Bdlniška strežnica pa dobi, ako je jeden ali ye6 bolnikov v bolnici, za Čas postrežbe po 50 h na dan. Drva za kni-javo daje mestna občina samo takrat, kadar je kak bolnik v bolnici, Prošnje za te službe naj se vložijo v občinski pisarni do 15. marca 1.1. Mestna županstvo v Rudolfovem, dne 16. iebra- varja 190).____^î Sejm v Mirni peci PF * ki je vsako leto pondeljek po svetem Jožefa bo letos radi praznika Mar. Ozn, šele 1. aprila, i^) Ker se ni nibče za najfninika prodajal-nice v No\em mestu, Ljubljanska cesta st. 37 oglasil, odpil btiiu cndot Tsled spodbude trgovskih prijateljev po novem letu zopet Z raznimi navadnimi in finimi košarami, otročjimi vozički, reščeti, siti, žimo, morsico travo, àl pri oslcrbništvu graj^čine v Radelci posta Bučka na Dolenjskem. Hiša na prodaj. v Metliki je na prodaj pritlična hiša, ki je zidana in z opeko krita, je v dolirem stanu ter se nahaja, sredi obzidanega vrta cb državni cesti. Ima tri sobe, kuhinjo, klet jedilno shrambo, šnpo za drva in vozove; tudi dober vodnjak. Prtpraina je za ksct^ga umirov-Ijenega gospoda. Cena je nizka, in je tukaj na prodaj. Več pove g Emanuel Fux st. v Metliki 6t 129. Posestvo na prodaj. v Vidmu na Štajsrskem, pol ure od iekznične postaje Videm, na prodaj je lepo posestvo v obsegu 64 oralov, in sicer obsega poslopje 1526 □ sežnjev^ travniki ÍÍO oralov 865 □ sežnjev, njive 9 oralov 630 □ seiinjev, h(!Ste 12 oralov 1376 □ sežnjev, gozda 16 oral 1407 nsežnjev, vinogrndov neobdelanih 4 orale 1295 □ sežnjev. Dalje hiSa s tremi sobami, velik nov hlev, 2 krave, voliček, 3uo centov aena^ vozovi, plugi, mlin na d^a tečaja z vsim orodjem. Posestvo je brez dolga, ter iz proste roke ceno na prodaj. Več o tem pove Janez Novak, poštar na Vidmu, Štajersko, (50—2) Lepe lahke sani 30 na prodaj. Več pove F. Tandler Novomesto, (41-2) Zaradi priiineaČenja v drugo svojo hieo tukaj prodam pod ugodnimi pogoji hiâo št. 98 na Velil(em trgu v Rudolfovem, stoječo nasproti mestnega vodnjaka. Hiša je v LajboljBem stanji, ima novi strešni stol, je z opeko krita in je posebno pripravna za trgovino. Rudolfovo, 26.jan. 1901. Dr. J. Sctiegula. r Vsakovrstna zanesljiva semena kakor: domaČe, lucerne ali nemške in nudeče detelje; velikanske rumene, bele in rudeče pete; repno semej raznih trav in vsih vrst salst se dobivajo po nizkih cenah pri Josipu KorâiDD v Liuftljani, pred Škofijo 6t. 4. (49-2) Âjr priporoča lUvnettra p. n, obÈinetTU poBelmo ćastiti đn-boTĚůini ter gg. urailniium «voie bogato zalogo naj-raanovretnejíih ilatih, erebmlh in nlkelnastlh ur in ve-riilo, Itakor tudi voaltovrstnih otensklh ur * nihalom, amerikanskih budllnlo itd. Cenik žepnim uram: N^fiaejSe nikelnaite ure b kljadem od gld „ „ „ remontoir „ „ II srebrne M „ „ remontoir „ „ „ iit« K dvojnim oklepom „ „ Elate ure za dame ,. I, elate ure ia goepode „ ,. Amerikantke budilke po gld. 1.60, fine garantirane po gld. 2.20.__ _ 13.11,- „m- Nadalje priporoča svojo najboljše vrate svetovno zniinih Rathenov-afekei za oči, vsake vrste v jeklenem, nikel-nastem in zlatem oklepu v vseh številkah (concnv in convex). Zrakomerje in toplomerje, daljnoglede, povekševalna stekla (mikroskope) in razne diuge optične stvari po jako nizki ceni. Po optometričnem zdravniškem predpisu se vsako naročilo točno in vestno izvršuje. Popravila izvršujem vestno, točno in po prav nizki cent ter z jamstvom. — Stare žepne m stenske ure se lahko zamenjajo za nove proti primernemu doplačilu. ! r Poàtna naročila se točno izvršujejo. Slavno občinstvo uljudno val)iin, si mojo ^ zalogo o priliki ogledati, brez da bi bil kdo primoran kaj kupiti. (1-3) • • • 9 a 9 • • • • # Na Potoku, ob okrajni cesti v Toplice na prodaj je hiša z njivo košenico in hosto več pove Inatniea ravno tam. Deset lepih lipovih drevesc (osemleliiili) ima na prodaj Janei Čudovan Gorenja vas pri Sliiaijeti. Í42-8J Ker je g. Anton Kos, posestnik v Novem mestu umrl, proda se po njegovih dedičih v Trški gori v dobrem stanu nahajajoči se jím^^w^é s hišico in vso upravo vred. — NatanČnejSi pogoji izvejo se pri g. L Ropas-u, tajniku mestne hranilnice v Novem mestu. (45-2) hiša na prodaj, katera stoji na vogalu glavnega trga in je prav pripravna za vsako trgovino, posebno pa za obrtnijo. V hiši se nnbaja tudi prodii alnični prostor. Pogoji so prav ugodni. Natančneje pove (40—3) Davorin Frantic v Novem mestu. Janez Jax-a najstarejša in največja ^^ ovarii m u tia šivalnih strojev T Ljnbljani, Donajeka cesta St 13. Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek, trgovec v Metliki. (210—88 ifU'ip-* sTiVrí' <£9 ?rrFT*?Erya i II. odprto pismo. Gospod Jos. Medved, Noto mesto. Jednako kakor se Vam je lanako leto zaLvalil kroja6 Janez Kovaěič iz Podboršta pri Mirni peči v „Dolenjskih Novicah" za iivaini stroj, ki ste mu ga prodali, zahvalim Be tudi jaz z& moj šivalni stroj. ReS, veselje z tijjm àivati. Poznam različne stroje mojih prijateljic, ali takih le prav* malo, kakoršni so iz Vase zaloge. Toraj še enkrat „hvala Vam lepal S pozdravom (61-1) Marija Marc, SrelmSe St. 12. Stanovanje (68-1) obstoječe iz treh aob, kabineta, kuhinje, čumnate in diTAmtce je z dne 1, maja oddati Glavni trg hii. Ět. 67, II, nadstropje. — Vefi se izve ravno tam. IVSI nvnrlílí lA« krava 9 tele- 11 a JiXUUdi] JC. tom, ena velika, siva, breja telica, en konj, 2 komata, en voz, en nov kbleselj, ene sanj, ena brana, ena truga za zemljo voziti in ena slamoreioica pri Flor. Kalínoer-ju na Drskl poleg Novega mesta. (.48-2) Njiva v najem. Na mestnem polju poleg Polakovega travnika Je 7 najem oddati njiva za «sem mernikov posetve. — Ponadbe pri opravnistvu „Dol. Novic' (284-7) V najem se da ob dež. cesti Eibnica - Kočevje ležeča ■f od trga Ribnica 10 minut oddaljena. — Pojasnila daje lastnik Anton Pajnic, Gorica vas, p. Eibnica. Dolenjsko XUDU«]UI, d« lUMB T ulogl Tedno trltno In tr{wfiio bUi« TMk« Tist« w {âstlU goapod« tnhoTnlk«. Tadi «lav. p. n. oMUnitTii Ak-fninjam, đt Imam r iklogt viàk« Trste modema itofe tar todinepr^ tooVilJiF tirolikl luden la havilok«. Tndi imam car^sDS haTrllok« TRak» vellkoatl » goapodvUi d«tk« jH> ulakl cflni- BUtk