več koristi prinesejo specializirana zborovanja. Pri šolski geografiji imamo ta vtis, ker iz naslovov ni razvidna neka orientacija, ki je nujna, vendar je na drugi strani prav tako nujno, da se ta problem atika pojavi tudi na svetovnih geografskih kon­ gresih. O rganizatorju je vendarle uspelo, da so zasedanja precej temeljito obdelala avdiovizualne pripomočke, še posebej geografske filme. Največ so bili prikazani francoski dosežki. V glavnem so bile to projekcije filmov in video filmov ter disku­ sija o vsebinskih, didaktičnih in tehničnih vprašanjih. Raven teh pripomočkov je na zavidljivi ravni, še bolj pa njihova raznovrstnost, čeprav spremljajo filmski prikaz tudi nekatere pomanjkljivosti (prehitro prikazovanje težje razumljivih kadrov, pre­ več vsebin, itd.). Filmi sicer ustrezajo za prikazovanje razvoja pokrajine, časovnega in prostorskega, vključno z geološkimi in geomorfološkimi pojavi. Vendar pa dobre­ ga geografskega filma za pedagoške namene ne more biti brez kart, simulacij, blok diagram ov in modelov. Tak je film o Pirenejih, ki je skušal pokazati vse, od prvih začetkov tega pogorja v geosinklinali, do njegove današnje podobe. O rganizator je ob zaključku pozval k mednarodnemu sodelovanju na tem pod­ ročju in k ustanovitvi posebne delovne skupine. POSVETOVANJA 3. simpozij podkomisije »Rural Development in Highlands and High-Latitude Zones« v okviru Komisije za ruralni razvoj pri Mednarodni geografski zvezi. Pote­ kal je v Innsbrucku od 21. do 25. avgusta 1984. Pred zasedanjem Komisije za ruralni razvoj avgusta 1984 v Neuchatelu se je na tretjem simpoziju sestala v tirolskem Innsbrucku tudi podkomisija »Rural Develop­ m ent in Highlands and High-Latitude Zones«. Organiziral ga je Geografski institut univerze v Innsbrucku pod vodstvom člana podkomisije A. L e i d e l m a i r a , po­ svečen pa je bil okolju in človekovemu življenju v gorskih in subpolarnih območjih. Udeležilo se ga je 29 članov iz devetih držav, referiralo pa je 22 udeležencev. Največ jih je bilo iz Finske, kar osem raziskovalcev je namreč prikazalo geo­ grafsko problem atiko nordijskega okolja. Predsednik U u n o V a r j o je osvetlil delovanje vaških skupnosti, ki oživljajo delo nekdanjih vaških srenj, s tem pa celot­ no severno Finsko. H e i k k i J u s s i l a je opredelila inovacije v severnih, redko poseljenih kmetijskih regijah, uvajanje novih metod kmetovanja in že preizkušene dopolnilne dejavnosti, ki depopulacijo uspešno zaustavljajo. K a l v i R i k k i n e n je analiziral populacijske spremembe med laponskimi podeželskimi in mestnimi na­ selji, K. J y v a 1 a pa je ovrednotila ekonomski pomen turizma na primeru sever- • nofinske občine. M ä h ak k i 1 a je opredelil nazadovanje kmetijstva v gozdnatih delih Finske, kjer gozd prehaja v posest nedomačinov, s tem odteka iz regije tudi zaslužek od lesa. To uničuje drobno agrarno posest in stopnjuje odseljevanje. Spre­ minjanje socialne integracije finskih robnih predelov je osvetlil O. T u o m i. Po­ dobno je E. S i u r u a i n e n pokazal, s kakšnimi podjetniškimi prijemi in ukrepi je moč spremeniti severne agrarne pokrajine v ekonomsko žive regije. Teoretično problem atiko so obravnavali trije referenti. Finka A. P a j u n e n je skušala opredeliti severna območja, t.im. »nordisity«. Omejila jih je s pomočjo naravnogeografskih pokazateljev in družbenih značilnosti, vendar ne gre za natanč­ no mejo, temveč za spreminjajoči se pas. ki jih obdaja. Podobno je Švicar W. L e i m- g r u b e r skušal teoretično opredeliti gorsko regijo na domačem primeru. Upošte­ val je prav tako naravnogeografske elem ente in družbenogeografske poteze. Tipe družbenih in naselbinskih povezav med nižino in gorovjem pa je označila I. L e i s t e r . Anglež H. J o n s je opredelil nove migracije, usmerjene iz urbaniziranih pre­ delov v gorske ter na škotska otočja, J. G o 1 d pa je osvetlil historični pomen škot­ skih bajtarjev za ohranjanje poselitve na Škotskem višavju in severozahodnih oto- kih. B. F l o y d je predstavil kmetijski razvoj na nigerijski planoti Jos. Danec A. K a m p p pa je poslal referat o okolju in življenju na Färöerskih otokih. Dva Ka­ nadčana sta obravnavala indijansko problematiko. W. W o n d e r s je preučil izra­ bo ozemelj s prepletajočim se lastništvom sosednjih indijanskih plemen, medtem ko je J. W o l f predstavila prizadevanja Indijancev za samoupravo. Amerikanec F. D o h r s je ovrednotil strateški pomen trajno poseljenih gorskih regij. Referat W. S t a n i y-ja pa po tematiki ni spadal v to podkomisijo, ko je predstavil namakalne sisteme v Saudovi Arabiji in stopnjevano pridelavo žita. Poljakinja W. S t o l a je funkcijsko razvrstila ruralne predele poljskega gor­ skega sveta, R. S z c z e n s t i n i pa je prikazal metodo za agrarno tipologijo in ti­ pologijo Alp, ki jo je uporabil pri izdelavi evropske karte agrarnih tipov, izdelala in izdala pa jo je Poljska akadem ija znanosti. Gostitelji so pripravili dva referata. A. L e i d e l m a i r je kot politično geo­ grafski problem obravnaval selitvene oblike na alpskih hribovskih kmetijah, kar je prikazal na prim eru Južne Tirolske. H. P e n z je ovrednotil pomembnost planin­ skih pašnikov za hribovske kmetije na Tirolskem in Trentinu. Podpisani pa je kot edini referent iz Jugoslavije prikazal pomen komunikacij za oživljanje hribovskih kmetij na Slovenskem in opozoril na geografska proučevanja naših hribovskih kmetij. T rije dnevi so bili odmerjeni terenskem u spoznavanju problematike. Stubai je izvrsten prim er gospodarske oživitve tradicionalne tirolske živinorejske doline, ki se je z novimi komunikacijami in preobrazbo stare kovaške obrti v visoko specializira­ no industrijo orodja ter z ustrezno organizacijo celoletnega turizma v dolinskih na­ seljih, pa tudi vseletnega zimskošportnega turizma na Studajskem ledeniku v višini 2000 do 3000 m, spremenila v izjemno urejeno in gospodarsko cvetočo dolino. Dva dneva pa sta bila posvečena terenskemu spoznavanju družbenogeografske in gospodarske problem atike južnotirolskih alpskih dolin, ki kažejo intenzivno vino­ gradniško in sadjarsko specializacijo ter močno turistično rast, zdraviliško, planinsko ali zimskošportno. Hribovske kmetije so modernizirane, dohodek dopolnjujejo z do­ mačim rezbarstvom, ki se že povezuje z industrijo, same pa se hitro prilagajajo no­ vim turističnim tokovom. Gostitelji so nadrobno osvetlili tudi južnotirolsko in ladin­ sko nacionalno in politično problematiko. M etod Vojvoda III. Jugoslovanski agramogeografski simpozij v Mariboru M ed 15. in 17. 5. 1985 je bil v prostorih mariborske pedagoške akademije tretji jugoslovanski agramogeografski simpozij. Organizirala sta ga Geografsko društvo M aribor in katedra za geografijo Pedagoške akademije v Mariboru. Ni naključje, da je bilo tovrstno posvetovanje jugoslovanskih geografov že dru­ gič v M ariboru (prvo je bilo leta 1964). Mariborski geografi so se namreč pri svo­ jem raziskovalnem delu vedno radi poglabljali v problem atiko slovenskega podeže­ lja in kmečkega prebivalstva. K taki usmeritvi jih navaja že domače geografsko oko­ lje, odličen učitelj in vodnik pa jim je bil letos umrli akademik dr. S. I l e š i č . N je­ gov spomin smo na začetku posveta tudi počastili, ves čas in zlasti ob sklepu zboro­ vanja pa smo boleče pogrešali njegovo tehtno besedo. Z dobro pripravljenimi pri­ spevki so bile zastopane domala vse socialistične republike in obe avtonomni pokra­ jini. Za posebno dragocene pa štejemo prispevke inozemskih gostov iz ZR Nemčije, Poljske in M adžarske. Prva dva dneva sta bila namenjena referatom in razpravam, tretji dan pa ekskurziji. Med simpozijem je bila v prostorih Pedagoške akademije tudi razstava raziskovalnih dosežkov in kartografskega gradiva učiteljev geografije s te šole.